81
Mej otroki na kmetih.
m.
_____  -Z^^                            Kadar pri nas žagajo,  t&krat je
2|ffiSB^H§M§jH^?23M( Zl'lic v n0Se> " 'll'' Ijubimcev naravinih
F     ^JBJBS^Ž^^PB^BHIBb   nos>''> ^er Je '¦"''¦    Saj res- nilada ko-
mnogo kašljanja in mati  se hud^jejo,
češ, saj nft bi bilo tvcba zunaj skakati z bosimi nogami, ali kaj se meni za
I       to m]ada glavica, ki zjutraj  vže vso  pozabi,  kar se je godUo  prejšnji dan.
E       Zunaj je bil pa vender-Ie! 4n ta Nac-ek, to vam je neugDana stvariea! Tonfiek
¦        fn Metka si že dasta kaj reči in dopo^edati. a (a Nacek,  \& še po noči hodi I       v mislih tam zunaj okolo hiše.   Ravno zadnjič so pravili mati, da je povoril 1      v sanjah s Tontkom in krital i jedno mer: bnjsa-sa! hujsa-sa!  Dnigo leto
¦       pojde vže v šolo, pa še zmerom mu blodijo po glavi tp otrožje muhe in mušice. E              Le poglejte je, te poredncže! Vže zopet so ušli materi izza peči! Nekaj I      časa so se sukali tam okrog hlodov iu nosili odžagane .rolkc" tjiv na knp.  Ali I      otroci se hitro naveličajo! Nacck je vže zasačil tam nekod za drvarnieo ne-I       kako ilolgo desko.   Alo! le po njej! Z tso svojo močjo se Hpri na svoji šibki I       nožiei in vzdiga debelo desko.   Vže jo je vzdignil, a kmalu jo izpusti.   Zdaj
¦       so začnn jeziti nad Tončkom in  Metko. — Saj uista za nič!   Sam tndi ne I      morem vsega.
I              TonSck in Metka pa se mu smejeta.  To ga šc bolj razjezi.  A nazadnje
I     Tidi, da s huiio ničesar ne opravi, torcj začne i lepo.   Jame jima pripovedo-
¦      vati, da se bodo gugali (ujčkali) in kako prijetno da se je gugati.   S tem ju
¦       pridobi za-sti.   Naeek zagrabi  še jedenkrat z vso jezo desko  ua debelejšem
¦       konci, Tonček na tanjšem konei, Metka pa drži tudi nekoliko za desko, tako
¦       zavoljo lepSega, na sredi.    Ali deska je težja,   kakor 8ta si niislila Nacek in TonSek.  .Nifi ne pomaga. na tla jo morata položiti še jedenkrat.   Nacek pa ae jezi naVt Keto,  češ,  da je ona kriva,  kpr nič  ne  drži.    ln  rcs ni nid držala, a tndi mokla ni — saj jo že tako majlina in aa scedi je teško driati. Toda Nacek jo mlral opraviSiti avoje dejanje, ker so je od daleč gledalj drugi domači, ki so hludc žagali.   In to je tudi nekaj!
88
Se jedenkrat poprimejo z novo močjo vsi trije. Da-si je bilo vee krika, nego li vzdigovanja, vender se jim posreei, da priaes6 desko do debelega hl»5da, ki je lcžal na tleh. A težav še ui bilo pri kraji!  Kako spraviti desko na hlod?
,,0-o-riik! 0-o-o-nik!" upijejo vsi trije kakor vcliki. Šlo je. TanjSi konec je na hlodu.   In zdaj se upro zopet vsi trije v debelejši konec in po-
tiskajo in npijejo na vso moč: ovf!-------In venderl Gugalica je gotoval A
prepir je zopet na vrsti: kdo bode prvi ? Seveda, Nacek in Toneek zinagata. Mctki se potegne obrazek na kislo stran, toda Naeck jo potolaži: ,Le nič ne vekcaj, Metka, boS se pa ti še jcdeukrat tak6 dolgo!"
Nacek vzdigne desko, na jednem konci, da je segal drugi konec malo ne do tal. A Tonček sedi vže na deski in upije: ,Naeek, »že sedim, le vzdigni me I" In Nacek potisne svoj konec k tlam ter sede na-nj. Oj, to ju bilo ve-selje!  BHujsasa, hujsasa! Hopsasa, hopsasa!"-------
Dečka so gugljeta — a vender imata tako resne obraze. Metka pa samo gleda — a snieje se v jedno mer!   Čuclna ta igra!
A t& Nacek je tudi navihan! Le poglejte ga, kako pritiska k tlam svoj konoc in ae stueje. Na drugem koiu-i deske pa sedi Tonfiek v najvefjem strahu v višini. Na vso moč pritiska svojo zadnjo oplatico na desko in z ro-čicama gralji krtevito po njcj. Kakor klešče se drži deske in nogi mu vleieti t tlam i vso silo. Kaj pa še h ia iMidni obrazek! Drži se, kakor bi rau kure južino snole, in la^je se mu ježe pod ožetovo ^epico. lz ustec pa mu prihaja nekak otožno-olmpon glas: ,Ne, ne. Na •— nacek! Ne!" In TSe nič ne pomaga, Nacek pritiska še vodno se avojim končkoin na trdo desko in trdo postavlja nogi na zemljo. In Metka? Še dobro se jej zdi, da je Tonček tako v škripcih, češ: zakaj pa mene nisi puatil naprej! Tako iz srca se smeje in gleda obupnega Tončka, da kar z nogama topfš.
A Tončkovo tvpljeuje jo pvenehalo. Na tla so zvali, kakor je dolg iu širok, kakor hitro vzdigne Nawk nokoliko svoj konee. Mislil je prenaglo stopiti ns tla — strab ga je fciko pieplaiil — a zgubi ravnotožje in očetova čepica odleti daleč tja v stran. A tudi Naeku se zgodi nekaj jodnakega. Samo da ni tako zviškoraa padcl kakor Tonček. Jokati se mu ravno ni bilo poti"eba kakor Tončku, ki se mu jo delaio na jok vže. ko je sedei še na deski viaoko gori v zraku; a dobro se je še le začel jokati, ko stopi v hišo s solzami, kakor orehi debelimi. Nacek si ni upal preiiej v hišo. Metka pa je poro&ala materi, kako se je vse to zgodilo. In kaj je bilo potera, pa vže sami laliko uganete!                                               __                                             b—c..