Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 • tel. 3177 PODUREDNISTVO: T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina...............L 800 Letna naročnina..................L 1.500 Letna inozemstvo.................L 2.500 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Leto XIV. - Štev. 25 (696) Gorica - četrtek 21. junija 1962 - Trst Posamezna številka L 30 «SLADKA SMRT» v luči krščanskega nauka Podržavljenje električnih virov Letos nam časopisi poročajo o vedno bolj številnih primerih »evtanazije«, ki jo Po slovensko moremo imenovati »sladko smrt«. Naj navedemo nekaj takih iz zadnjih časov: V Kolmarju v Franciji je bivši italijanski nogometaš Alojzij Faita s tremi streli Ustrelil svojega brata, ki je bil poročen in je imel troje otrok. Prišel je pred sodišče in tam se je zagovarjal, da je umor napravil zato, ker je njegov brat bil neozdravljivo bolan in se mu je smilil. Ker mu drugače ni mogel pomagati, ga je iz usmiljenja ustrelil. V Belgiji je pred dobrimi štirinajstimi dnevi neka mati rodila otroka, ki je bil spaček brez rok in tudi drugače pohabljen. Zgrozila se je pred dejstvom, da bo njen otrok trpin vse življenje. Zato ga je zastrupila, da je umrl. Policija jo je zaprla. Te dni pa poročajo iz Imole v Italiji, da je neka mati zastrupila svojega 31-let-nega sina, ki je bil v norišnici. Sin je umrl. Ona sama je bila operirana zaradi raka. Ko so jo zasliševali, je dejala: »Bolje tako; jaz in moj Dante se bova kmalu videla v nebesih.« To je nekaj dejstev iz zadnjih časov, ki pa niso edina. Vsa nam pričajo, kako Se danes loteva ljudi neko neprimerno usmiljenje, ki ni krščansko usmiljenje, in kako ljudje gledajo na življenje z očmi, ki niso oči krščanskega človeka. To je zelo nalezljivo in vpliva na preproste ljudi. a tudi na izobražene. Saj so porotniki v Kolmarju nesrečnega Alojzija Faita oprostili, češ da za svoje dejanje ne zasluži kazni, ker je ubil iz usmiljenja. Tako presojanje je pa zelo pogrešeno in vsled tega Je škof v Strassburgu msgr. VVeber imel za potrebno, da je izdal posebno izjavo •n v njej pojasnil katoliški nauk o tem problemu. Dejal je: ŽIVLJENJE JE DAR BOŽJI, KI GA MORAMO ČUVATI Življenje je dar božji in Bog si je pridržal izključno pravico nad njim. Nihče nima pravice, da bi napravil konec lastnemu življenju ali življenju drugih, razen kadar gre za pravično samoobrambo in kadar postavna oblast zakonito obsodi krivca, da zaščiti družbo, in pa v pravični vojni, da se obrani domovina pred krilnim napadalcem. Izven teh primerov nam mora biti življenje sveto in nedotakljivo. Ne ubijaj! je absolutna zapoved, ki Veže vse, posameznika in družbo. Zato ne niore samovoljno razpolagati s svojim življenjem posameznik, pa tudi družba ne * življenjem svojega člana. Če odstopimo od te zapovedi, potem bomo kmalu morali odobravati vse vrste umorov od še nerojenih in rojenih otrok do političnih atentatov in umorov pa preko nasilne smrti v koncentracijskih taboriščih, kot smo doživljali za časa Hitlerja in Stalina. Zakaj kdor začne iskati izgovorov za u-mor, jih bo našel v vsakem primeru. Vedno mu bo na razpolago kak višji razlog, da poseže po življenju bližnjega, kot nam na žalost priča zgodovina. Temu se Pa upira krščanska vest in tudi zdrava Pamet človekova. čustvo usmiljenja, ki je nagnilo brata, da je umoril brata, ali ki je porinilo materi v roko steklenico s strupom, da ga je spil nesrečni sin, ali ki je prisililo mater, da je pretrgala nit življenja novorojenčku Je le nagonski strah pred trpljenjem. Te-8a se človek ustraši, pred tem hoče rešiti bližnjega in morda tudi sebe, zato seže Po tem skrajnem sredstvu, ki je umor iz Usmiljenja ali evtanazija. Kdor tako dela, Pa ne pomisli, da s tem oropa človeka največje zemske dobrine, ki je življenje; da napravi dejanje, ki je samo na sebi *lo; da napačno ceni kot največje hudo *e1esno trpljenje. In vendar ni res! Stvarnik je gotovo bolj usmiljen kot smo ml vsi skupaj, bolj kot brat, ki je ustrelil trpečega brata, in bolj kot mati, ki je pre-^rigla nit življenja otroku ali sinu. če Stvarnik dopušča trpljenje, ga dopušča zato, ker ve, da je to trpljenje za človeka potrebno in koristno, in zato, ker more s trpljenjem poslati tudi moč, da ga prenašamo. Naše usmiljenje naj se kaže v tem, da s trpečim trpimo in da mu po najboljših močeh skušamo lajšati trpljenje in mu dajati poguma. To dela vesten zdravnik, bolniški strežnik, mati in ostali sorodniki. To je njih dolžnost in ne trpečega umoriti. To je in ostane zločin. Kdor drugače misli, priča samo, da ne veruje v posmrtnost in da mu sedanje življenje ni priprava na drugo, večno, katero si moramo odkupiti ravno s trpljenjem, temveč da se zanj vse začne in zaključi v krogu tega zemskega bivanja. V tem primeru pač je trpljenje absolutno zlo, ki mu ne vemo razloga. In je zato najbolj prav, da se ga rešimo. Toda če bi tako pojmovanje zmagalo, potem ne bo več moralne sile, ki bi še čuvala svetost človekovega življenja, potem bo konec človekovega sožitja. Zato ne pozabimo: »Kdor bo življenje izgubil, ga bo našel,« pravi Kristus. Kdor bi na videz izgubil srečo v tem življenju, ker ga bo trpljenje preizkušalo, jo bo našel, namreč v drugem življenju. Zakaj trpljenje ni najhuše zlo, najhujše zlo je greh. Zato za trpečega molimo, zanj skrbimo, lajšamo mu bolečine, toda čuvajmo njegovo življenje, ker je sveto. Sedanja Fanfanijeva vlada si je ob nastopu postavila v program, da hoče podržaviti vire električne energije. V ta namen je izdelala potrebne načrte in v ponedeljek je na svoji seji odobrila zakonski osnutek, ki ga bo predložila v o-dobritev parlamentu. Ker ima vlada pri tem zagotovljeno pomoč vseh vladnih strank in tudi socialistov, ni nobenega dvoma, da bo zakon sprejet. V parlamentu bo gotovo doživel še kake popravke, vendar v glavnem bo obstal načrt vlade. Ta pravi, da preidejo v državno last vse elektrarne, vodne in termične, ki proizvajajo letno nad 10 milijonov kw ur energije, praktično vse večje elektrarne razen tistih, ki proizvajajo strujo samo za potrebe lastnega podjetja. Dosedanje lastnike bodo odškodovali s primerno odškodnino. Kakšna bo in v kakšni obliki, bomo videli, kaj bo odobril parlament. Od podržavljenja si obetajo boljšo in cenejšo oskrbo z elektriko. Niso pa vsi tega mnenja, češ da državna in podržavljena podjetja niso najboljši gospodarji, kot uči izkušnja. V njih da je vedno preveč burokratizma in premalo podjetnosti in zato premalo napredka. Rankovič v Rimu Za medsebojne odnose dobrega sosedstva je bil važen obisk, ki ga je opravil v Rimu jugoslovanski ministrski podpredsednik Rankovič pretekli teden. To je bil do sedaj naj višji obisk kake jugoslovanske osebnosti pri rimski vladi po drugi vojni. Do obiska je prišlo na jugoslovansko pobudo. Kakšni so bili pravi nameni tega obiska, niso povedali. Toda iz zaključnega poročila je razvidno, da je šlo za ureditev gospodarske pomoči Jugoslaviji ter za utrditev mednarodnega miru in sodelovanja med nevtralnimi državami in državami Atlantskega zavezništva. Jugoslavija se namreč zaveda, da lahko ostane gospodarsko osamljena med Evropskim skupnim tržiščem in komunistično gospodarsko skupnostjo. Zato mora nujno najti povezave z E ST. V ta namen se ji zdi najbolj primerna posrednica Italija. V zameno pa ponuja Beograd svoje usluge pri nevtralnih državah, ki so vsaj številčno močan blok in ki pri njih igra Jugoslavija odločilno vlogo. Jugoslavija je pri tem še bolj zaskrbljena, ker je ameriški senat sprejel popravek senatorja Lausceta, naj se odreče nadaljnja pomoč Jugosla- viji in Poljski, in ni gotovo, ali bo ta popravek odpadel ali ne. Nič ni pa znano, ali se je Rankovič pri tem obisku kaj spomnil na slovensko manjšino v Italiji. Vse kaže, da ne, saj slovenski zastopniki, ki so bili v Rimu tiste dni, niso mogli dobiti stikov z njim. Se pa ne čudimo, ker Srbi niso še nikdar pokazali razumevanja za slovenske narodne probleme. Vsled tega bo boj v parlamentu ob tem zakonu zelo oster, kakor so že ostre polemike po časopisih. DEŽELNI STATUT FURLANIJA -JULIJSKA BENEČIJA Naslednji zakon, ki ga ima vlada v pripravi, je statut za avtonomno deželo Furlanija - Julijska Benečija. Tudi tukaj se vladi mudi in hiti z delom. Posebni odbor je v ta namen nadaljeval z delom cel teden. Odbor, ki je deloval pod predsedstvom poslanca Luci-fredija, poročevalca posl. Roccet-tija, kakor tudi ministra za reformo burokracije senatorja Medici-ja, je končal s sestavo vseh členov, ki se nanašajo na splošno zgradnjo dežele. Pustil pa je nerešenih kakih 12 členov, ki se nanašajo na vprašanje pogajanj med raznimi strankami, ki so predložile ali pa zagovarjale deželo s posebnim statutom. Posebej gre za vprašanje glavnega mesta, o mo-rebitnosti četrte pokrajine (Pordenone), o ureditvi Trsta v sklopu dežele ter o sistemu dohodkov v korist dežele same. O vseh teh vprašanjih se nadaljujejo zelo tesni stiki med strankami. Za KD se pogajata poslanec Roccetti in odv. Morlino, za PSD posl. Corona in posl. Luzzatto, za PSDI odv. Ta-nassi in za PRI posl. Reale. Predstavniki strank morajo pohiteti s časom, ker je prihodnji teden že določeno, da bo zbornica razpravljala o Furlaniji - Julijski Benečiji. V torek bo v zbornici splošno poročilo posl. Rocchettija, v sredo, petek in soboto pa bo razprava o statutu. PO VOLITVAH K izvajanju svojega programa je rimska vlada tako čvrsto pristopila zlasti zato, ker so upravne volitve v nedeljo 10. junija v glavnem učvrstile pozicije vladnih strank. Posebno so se uveljavili Razne novice Smrt dveh visokih ruskih generalov V dobro obveščenih češkoslovaških krogih se z vedno večjo gotovostjo govori o novi katastrofi, ki naj bi se pripetila v Rusiji dne 6. maja, podobna tisti, ki je pred časom povzročila smrt generala Ne-delina in mnogih drugih znanstvenikov. Nesreča naj bi se zgodila pri poizkusu novega tajnega orožja. Pri tem ponesrečenem poizkusu naj bi zgubila življenje general glavnega stana Sovjetske zveze Nikolaj Ivanovič Gusev, general Aleksander Ivanovič Blagonravov ter mnogo tehnikov in vojakov. »Pravda« je po 5 dneh, dne 12. maja, na kratko povedala, da je pri neki vojaški vaji izgubil življenje general Gusev. O smrti Blagonravova pa je sporočila šele 30. maja. Dinarski bankovci iz obtoka Narodna banka FLRJ poroča, da bo vzela iz prometa 100-dinarske bankovce, ki so bili izdani 1. maja 1946. čas za zamenjavo je od 1. junija do 31. avgusta. Dne 1. sept. t. 1. zgubijo ti bankovci vsako vrednost. Nemški konzulat v Trstu V Trstu so pred kratkim obnovili zahod-nonemški konzulat. Za častnega konzula je bil imenovan dr. L. Szalai, glavni ravnatelj zavarovalnice Riunione Adriatica. V Vzhodni Nemčiji primanjkuje živeža Pankowska vlada je opozorila prebivalce Vzhodne Nemčije, da prehranjevalna kriza, ki mori deželo, ne bo še tako kmalu premagana. V prvih petih mesecih je bilo v deželi veliko pomanjkanje mleka, mlečnih izdelkov in zelenjave in vlada je skušala z uvažanjem teh potrebščin to nadomestiti. Sedaj pa je vlada opozorila, da je tudi uvažanje otežkočeno, ker so vremenske neprilike preprečile dobro letino. Izjava pravosodnega ministra Senat je pretekli teden odobril bilanco pravosodnega ministrstva. Ob tej priliki je minister Bosco podal poročilo o delovanju tega ministrstva v letu 1961. Povedal je, da je ministrstvo izreklo 2489 pomilostitev, 270 obsojencev je dobilo pogojno pomilostitev, medtem ko so že v prvih štirih mesecih tega leta pomilostili 797 zapornikov. Izjavil je tudi, da demokristjani socialni demokratje, ki so kar občutno zvišali število svojih glasov. Socialisti so se tudi nekoliko pomaknili više, KD je ostala na svojih pozicijah, KPI je pa prvič po dolgem času za malenkost nazadovala posebno v mestih južne Italije; nekaj je KPI pridobila le v Pizi. Poleg teh strank beležijo premik glasov tudi liberalci. Ti so kakor socialni demokratje kar dobro napredovali zlasti v Rimu. Volivci so torej indirektno dali zaupnico sedanji vladni koaliciji, ki bo zato vse storila, da izpelje svoj program, da se bo lahko na državnih volitvah prihodnjega leta postavila z dejstvi in tako še bolj povečala svojo moč. ne bodo nikdar dovolili olajšav glede katoliškega zakona. Katoliški zakon se ne da razveljaviti, ker država spoštuje lateranske pogodbe, ki so bile prenešene v državno ustavo. Nagrada na Beneški bienali Te dni se vrši v Benetkah XXXI. umetniška mednarodna razstava. Mednarodno razsodišče je že zaključilo svoje delo in objavilo podelitev nagrad, katere je v soboto 16. junija razdelil med nagrajence predsednik republike Segni. Najvišjo nagrado v znesku dva milijona lir sta prejela tuja umetnika za slikarstvo in kiparstvo Alfred Manassier (Francija) in Alberto Giacometti (Švica). Nagrado v znesku 2 milijonov lir, določeno za italijanske umetnike, sta prejela slikarja Giuseppe Capogrossi in Enio Morlotti ter kiparja Aldo Calo in Umberto Milani. Med nadaljnjimi številnimi nagrajenci je tudi slovenski slikar Janez Bernik iz Slovenije, ki je prejel nagrado v znesku enega milijona lir. V mednarodni žiriji, kateri je predsedoval prof. George Schmidt, je tudi ravnatelj Moderne galerije iz Ljubljane prof. Zoran Kržišnik. Po sledovih davne legende Izza turških časov se je med ljudstvom v dolini Belega Drima v črni gori ohranila legenda, kako so se prebivavci skrivali pred Turki v podzemlje in bili tam na varnem. Črnogorski jamarji so po teh sledovih pred kratkim res odkrili nekaj kilometrov od Peči ob izlivu Belega Dri- TELEGRAMI ROMUNIJA: V Bukarešto je prispel na obisk Nikita Hruščev. Zadržal se bo en teden. Med tem časom bo imel razgovore s političnimi voditelji predvsem o »položaju na Balkanu. Gre torej za nadaljevanje in zaključek obiska, ki ga je Hruščev napravil prej v Bolgariji. — Svoj obisk bo sovjetski premier izkoristil tudi za delne počitnice v romunskih letoviščih. VVASHINGTON: V Evropo je odpotoval zunanji minister Rusk. Zadržal se bo deset dni in obiskal vse glavne prestolnice in glavne politične voditelje za-padne Evrope. Pomiriti hoče duhove in se informirati o zadnjih zapletih v evropski politiki. ALŽIR: OAS je v nedeljo sporočila, da so se zaključila tajna pogajanja z alžirsko osvobodilno fronto. Na njih da so dosegli nove garancije za francosko prebivalstvo, zaradi tega naj njeni pristaši prenehajo z atentati in požigi. In res v nedeljo od polnoči dalje je v Alžiru zavladal mir. Toda tega sklepa niso sprejeli vsi voditelji OAS, zlasti ne oni v Oranu in v Boni. Zato v teh dveh mestih nadaljujejo z uničevalnim delom alžirske imovine. Vendar so to le geste obupancev, ki nočejo priznati svojega poraza. BERLIN: Dne 16. junija so se Nemci spomnili nesrečnega upora v Vzhodni Nemčiji, ki je izbruhnil ta dan leta 1953. Upor je bil takrat zadušen, toda položaj komunistov se ni v tem času prav nič izboljšal, prej poslabšal. Zato je Adenauer po pravici rekel, da se Ul-brichtov režim drži še vedno pokoncu le s sovjetskimi tanki. ŠPANIJA: General Franco dela obračun s svojimi političnimi nasprotniki. Drugega za drugim pošilja v konfinacijo ali pa v izgnanstvo, kakor kdo izbere. S tem upa, da bo zatrl odpor zoper svoj režim. Toda diktature rodijo same v sebi črva, ki jim bo odgrizel korenine. ma čudovito lepo podzemsko jamo. Pravijo, da po lepoti prekaša Postojnsko jamo. Po silno težki in nevarni poti so prišli v notranjost in po 10 km dolgih hodnikih odkrivali vedno nove lepote. Naleteli so na večje in manjše dvorane, na stalagmite in stalaktite vseh mogočih oblik, kristalno se svetlikajoče preproge in zavese, ki so jim na mnogih mestih zapirale pot, na mnoga jezera z globino do 40 metrov, ki so podvržena plimi in oseki kot morska gladina. Raziskovanja niso še končana, a gotovo je,i da bodo Črnogorci uporabili to jamo za eno najbolj privlačnih točk dežele. Za edinost V Parizu so priredili izvirno slovesnost za pospeševanje zbližanja z ločenimi kristjani. V obliki dramskega dela so bili prikazani pretekli vesoljni cerkveni zbori. Globok govor je imel duhovnik Richard, ki je voditelj gibanja za edinost v Parizu. POTREBNO POJISNILO kadenc! f KRŠČANSKI NAUK j Kako naj prejmemo sv. obhajilo? Za sv. obhajilo se moramo pripraviti na duši in na telesu. Na telesu se pripravimo po nekdanjem in še vedno priporočenem pravilu tako, da smo od polnoči tešči in spodobno oblečeni vsak po svojem stanu. Vendar se sedaj vsakdo sme posluževati novih olajšav, ki jih je dal Pij XII. Na duši pa se dalje pripravljamo že s tem, da smo pri sv. maši res pobožno pričujoči. Združimo se z mašnikom že pri vstopu k oltarju, poslušamo z vernim srcem mašno berilo, evangelij in pridigo, darujemo s kruhom in vinom Bogu tudi svoje srce in vse svoje življenje. Ob sanctusu se združimo z velikoduhovniško molitvijo Cerkve do spremenjenja in še naprej do očenaša, ki je uvodna molitev pred našim duhovnim obedom. Ko smo še poprosili Jagnje božje, naj se nas usmili in naj nam nakloni svoj mir, nam mašnik pokaže sv. hostijo in polglasno trikrat izgovorimo : »Gospod, nisem vreden ... « Po sv. obhajilu odstopimo s sklenjenimi rokami spet na svoj prostor in tam pokleknemo ter se zahvalimo. V mislih se pomudimo pri Jezusu, ki je prišel v naše srce, ga počastimo kot svojega ljubega gosta, se mu ponižno zahvalimo, mu predložimo svoje prošnje in sklepe, da bomo vestno izpolnjevali njegove zapovedi. — Zapomnimo si za vse življenje to: Čim pobožnejše se pripravimo in se zahvalimo, tem obilnejše milosti prejmemo od vsakega sv. obhajila. Določbe o postu pred sv. obhajilom je sv. oče Pij XII. dne 19. marca 1957 znatno olajšal z ozirom na današnje življenjske razmere v svetu. Olajšave so naslednje: 1. Čas, ko moramo biti tešč, se omejuje na tri ure pred obhajilom za jed in alkoholne pijače, — eno uro pa za nealkoholne pijače. — Če pijemo vodo, posta pred obhajilom ne prelo-mimo. 2. Tako določenega posta se morajo držati tudi tisti, ki prejmejo sv. obhajilo opolnoči ali pri večernih mašah. 3. Bolniki, čeprav ne leže stalno v postelji, smejo pred obhajilom zaužiti nealkoholne pijače ter predpisana zdravila, bodisi tekoča ali v trdem stanju, brez časovne omejitve. Želi pa sv. oče, da bi se vsi verniki, ki to zmorejo, držali prastare oblike posta pred sv. obhajilom. Kristus nam je dal zapoved prejemati sv. obhajilo. — Da bi mlačne zamudnike spomnila, naj Kristusovo zapoved izvršujejo, je Cerkev dala svojo zapoved: 4. »Spovej se svojih grehov vsaj enkrat v letu in vsaj v velikonočnem času prejmi sveto Rešnje Telo.« Najstarejši italijanski duhovnik pri sv. očetu Sv. oče je dne 15. junija sprejel najstarejšega italijanskega duhovnika don En-riea Fierana, ki je letos dopolnil 95 let. Za romanje v Rim se je prvič v svojem življenju poslužil zrakoplova. Romanje vojakov v Lurd Od 2. do 4. junija se je v Lurdu vršilo tradicionalno romanje vojakov vseh držav sveta. Zbralo se je nad 45.000 vojakov, med njimi tudi vojaki novoustanovljenih afriških držav. Med najvišjimi cerkvenimi oblastmi so bili navzoči kardinal Feltin, msgr. Pintonello in vojaški škofje Združenih držav. Lurd je bil v tistih dneh priča izrednih slovesnosti, zlasti je bila slovesna pontifikalna maša v baziliki 'Pija X. in evharistična procesija. Ko boste prebrali ta članek, boste že sami našli pravi naslov. Prvotno sem mislil pisati o čudnosti, o komediji, o narobe svetu na Tržaškem. Naslov ni važen, naj ga pogodijo bralci, če je že potreben. Sedaj torej poslušajte, kaj opazi povprečen Bric, če malo bliže gleda v tržaški lonec. Nekje na tem velikem Tržaškem ozemlju pripravlja toliko opevana mladina slovenski večer, oziroma celovečerno prireditev. Vsa vas govori o teh pripravah in oni srečni večer bo dvorana nabito polna. Vse bo grmelo od ploskanja in zadovoljstva. Vse do sem je zelo prav in celo hvalevredno. Toda ta nadebudna starejša slovenska mladina pripravlja svoje točke tako, da samo poje in recitira v slovenskem jeziku, vse vmes pa si pomaga z italijanskim jezikom. Celo sam režiser — pravijo — režira slovenski večer v drugem jeziku, če tem ljudem kaj rečete, se vam gladko posmejejo, oziroma opravičijo s časom, z vzgojo, z navado. Na tem božjem svetu ni Slovenca, ki bi znal tem odrskim Slovencem dopovedati, kako so smešni, kako so izredno smešni. Če apeliraš v takšni družbi na višje ideale in cilje, si skoro v nevarnosti, zlasti če nimaš več 30 let kakor vaški pevovodja, ki ne upošteva nobenega tovrstnega nasveta. Sliši se tudi, da so nekateri naši slovenski kulturniki zaročeni in da je kakšen Pomoč povratnikom iz Alžirije Lionski kardinal Gerlier je pozval vernike, naj bratsko pomagajo tistim Francozom, ki se po dolgem trpljenju vračajo v domovino. Predlagal je, naj vsaka francoska župnija preskrbi tri sobe za povratnike za dobo enega leta. Tako bi bilo poskrbljeno za 30.000 družin, kajti toliko župnij ima Francija. — Podoben poziv za pomoč je napravil tudi nadškof v mestu Bordeaux. Dan miru Po vseh katoliških cerkvah v Zahodni Nemčiji so nedavno praznovali »Dan miru«. Molili so za pomirjenje med narodi. Geslo dneva so bile Jezusove besede »Vi vsi ste moji bratje!« Ob koncu verskih pobožnosti so imeli denarne nabirke za študijski sklad za pomoč katoliškim dijakom iz dežel, ki so šele v razvoju. par že pod streho. Zanimiva zadeva: oba prava Slovenca in vendar pred poroko in po poroki govorita le v italijanskem jeziku! Včasih smo pisali in n. pr. brali v Mladiki, da je za zakon najbolj prav, če se poročita dva Slovenca. Takšno pisanje in branje je danes že zelo zastarelo. Naša dva zaročenca sta vendar prava Slovenca, saj celo pojeta v slovenskem zboru in na odru pred polno slovensko dvorano nastopata in vendar lezeta, oziroma sta že zlezla v druge vode. Kje bi našli pomoč? Misli, študiraj, kar hočeš, vse prav nič ne pomaga! Pomagalo bi edino le, če bi oni teden, ko bo takšna neslovenska mladina prirejala slovenski večer, vsi naši časopisi brez milosti javno z imenom ožigosali ono vas, — ki menda niti ni več vas, — ker se tako mizerno smeši pred vso slovensko javnostjo. Moje mnenje je, da slovenski večer, ki ga prirejajo neslovensko misleči in govoreči ljudje, ni dosti vreden, je pravzaprav... vreden! Kaj pravite na to, zvesti rojaki? Kar pišite v K. glas svoje mnenje, ker o taki komediji je vedno dobro slišati več zvonov. Škoda je le, da se o tej rak-rani v oni vasi doslej ni nič pisalo. Končno le bolje enkrat kakor nobenkrat, čeprav o-stane ta članek brez naslova samo le še registracija o komediji slovenskega večera — brez Slovencev na odru! Goriški Bric Na mladinskem zborovanju v Nabrežini, ko je mladina vseh političnih skupin javno protestirala proti izsiljevanju oblasti, da mora devinsko-nabrežinski župan podpisati gradbeno dovoljenje za gradnjo večjega števila hiš za istrske in dalmatinske begunce, sta govorila tudi pooblaščena govornika demokratične in katoliške mladine. Ob njuna izvajanja se je spotaknil Primorski dnevnik in nato še Gospodarstvo, ki poleg gospodarskih poročil kaj rado deli politično »neodvisne« nasvete. Ker se nam zdi umestno, da bi bili tisti, ki so bili na tem shodu v Nabrežini, in tisti, ki samo iz časopisov slišijo opazke, da imamo katoličani o tem svoje mnenje pravilno poučeni, prinašamo v celoti govor, katerega je imel pooblaščeni govornik katoliške mladine: Zborovavci, zborovavke! Slovenska demokratična katoliška napredna mladina na Tržaškem ta trenutek po meni odločno protestira proti načrtom, da se spremeni slovenski etnični značaj te zemlje, na kateri zborujemo. Pozdravljamo socialni napredek, pozdravljamo svobodo, da si vsakdo gradi svoj svobodni dom tam, kjer je njemu prav. Pozdravljamo svobodno in srečno življenje v vsakem domu, graditelji smo tistih domov, v katerih se ne boje, da kdo prisluškuje za stenami hiše, kaj družina govori in misli. Pozdravljamo lepoto vseh teh domov na obali, iz katerih je tako čudovit razgled na morje. Odklanjamo načrte, po katerih bi zgradili tu toliko novih domov, da bi postali slovenski domovi manjšini. Od 7. stoletja dalje se tod razlega slovenska govorica. Tu okopava trto in bere grozdje slovenski človek že stoletja. Tu je vedno klesal kamen slovenski kamnosek. To slovensko podobo naših vasi hoče zdaj prevpiti umetno naseljena neslovenska večina. Kako morejo naši sodržavljani misliti, da ne bomo ob tem zakričali vsi, po katerih se še pretaka slovenska kri? Ali bi oni ne prezirali in zaničevali svojih rojakov, če bi ob takem primeru molčali? Slovenska katoliška napredna mladina na Tržaškem dviga v tej majski noči glas po meni. Odločno kliče: NI PRAV TAKO IN NE MORE BITI TAKO PRAV! Dviga glas do italijanskih katoliških množic in jih roti, naj ne puste raznarodovalnega dela svojih oblasti, ker je to nekrščansko. Dvigamo pa tudi glas na drugo stran meje in kličemo: Kje je Jugoslavija, ki je podpisala londonski sporazum? Tedaj nas ni vabil nihče zraven, zato pa naj danes zahteva njega izpolnjevanje predvsem tisti, ki ga je podpisal. Če tega ne stori, bo slovenska mladina v zamejstvu vedela, da je bila vse skupaj navadna kravja kupčija. SLOVENCI IN SLOVENKE! Nocoj je za nas velik trenutek. Ali nas bodo razrahljali in razsejali, ali pa bomo vzdržali in živeli dalje kot so živeli stoletja naši predniki na teh tleh. Najprej bodimo mi sami Slovenci do poslednjih vlakenc! Nabrežinci-Slovenci! Ostanite to, kar so bili vaši očetje! Vaši otroci spadajo samo v slovensko šolo! V naših domovih, po poljih in cestah, naj doni samo slovenska govorica! In mi vsi, mladi, ostanimo Slovenci! Čuvajmo tradicijo, kulturo, vero naših očetov, ki jih je ohranjala. Če pa bomo danes domov grede peli neslovenske pesmi in ne bomo govorili v materini besedi, potem izdajamo svoj narod in svojo zemljo najprej mi sami. SLOVENCI IN SLOVENKE! Združeni smo v zahtevi, da hočemo o-stati Slovenci in da ne pustimo, da bi kdorkoli spreminjal slovenski obraz te zemlje. Nabrežina in vsa njena obala je v središču našega srca. V TEM JE NAŠA ENOTNOST! Besedilo tega govora je bilo predhodno sprejeto na posebni seji. NAŠE STALIŠČE K vprašanju načrtnega naseljevanja pa še tole. V devinsko-nabrežinski občini je že dvoje naselij Svetega Marka ob Timavi in Svetega Mavra v Sesljanu. Hvalevredna je skrb oblasti, da iz javnih sredstev grade stanovanja za revne sloje. Toda pri tem je treba vedeti tole. Istrski in dalmatinski begunci žive v pretežni večini v tržaški občini in so v Trstu tudi zaposleni. Zato bi bilo boljše, da bi gradili zanje stanovanja v tržaški občini in ne tako daleč izven mesta, ker je beguncem v veliko breme, da morajo tako daleč na delo in je to vsakodnevno potovanje združeno s precejšnjimi stroški. Lep primer nesmiselne gradnje je naselje Sv. Marka ob Timavi. Tam je postavljeno novo ribiško naselje. Ribiško naselje na prostoru, kjer je najmanj primemo za ribiški poklic. Tam so še danes nekatera stanovanja prazna, ker ljudje enostavno ne marajo v tisto Sibirijo. Ozadje naseljevanja v devinsko-na-brežinsko občino pa je naslednje: spraviti v to občino toliko volivcev za italijanske liste, da bo občina prešla v italijanske roke. To pa je nemoralno. Proti temu načrtu se dviga slovenska javnost, ker je to nepošten račun. NAŠ POZIV Primorskemu dnevniku in Gospodarstvu ni bil prav naš poziv, da morajo nekaj storiti tudi podpisnice Londonskega sporazuma. Ta poziv je popolnoma na mestu. Vedno in ob vsaki priliki se sklicujemo na ta sporazum, ker je le v tem sporazumu zapisano, da se ne sme spreminjati etnična slika področja, kjer biva narodna manjšina in nikjer drugje. Torej zapisana obveznost. In kdo jo je sklenil in podpisal? Italija in Jugoslavija. V prvi vrsti sta torej podpisnika dolžna spoštovati to, kar sta sklenila in podpisala. Ona morata protestirati, če se sporazum ne spoštuje. Ce je Italija na osnovi tega sporazuma z vojsko vkorakala na Tržaško in če je že drugi generalni vladni komisar v Trstu, se je to zgodilo na osnovi sklenjenega sporazuma. Zato naj veljajo in se spoštujejo tudi druga določila sporazuma. Ce Jugoslavija upravlja bivšo cono B in jo je še povečala na osnovi sporazuma, jo veže sporazum tudi v drugih določilih. Italija in Jugoslavija sta torej pogodbenika in podpisnika. Zato sta poklicana, da nad izvajanjem tudi bdita. Če pa ne moreta druga drugi ničesar očitati, pa pomeni, da je sporazum slabo sklenjen. Zakaj ni v sporazumu določil, kdaj mora sporazum biti izveden, kakšne so sankcije neizvajanja in podobno? O vsem tem niti ene besede. Torej je pogodba slaba, nepopolna. Pa so jo vendar sklepali diplomati! Ali pa so hote opustili vse pridržke?... NAŠE RAZOČARANJE Dobro se še spominjamo masovnih demonstracij po vsej Sloveniji pred desetimi leti: Življenje damo, Trsta ne damo! Dajte nam puške, gremo na Trst! Tita damo, Trsta ne damo! Taki in podobni so bili pozivi in krilatice, ki so odmevali po šolah, uradih, tovarnah, ulicah in časopisih Slovenije. No, pa vseh teh žrtev ni bilo treba. Dovolj je bilo, da je v Beograd prišel odlični »diagnostik« Murphy, ponudil žito, ameriške dolarje in angleške funte in mehka srca so se vdala. Združene države so ponudile 20 milijonov dolarjev, Anglija pa dva milijona šterlin in kupčija je bila sklenjena (Glej Anthony Edene: Memoirs). Vsa tarnanja so torej odveč. Če je bila ta kupčija tako sklenjena, ni naša krivda. Zato se naj nevedni ljudje ne pozivajo na demonstracije proti krivicam, ki ste jih sami zakrivili. Mi smo o vsej tej kupčiji imeli vedno svoje mnenje in smo ga tudi povedali. To mnenje se še ni spremenilo. Povedali smo ga že dne 17. oktobra 1954 takoj po podpisu. (Glej Katoliški glas 21. X. 1954), povedali smo ga zopet v Nabrežini in ga danes ponavljamo. Že takrat smo opozorili na nevarnost raznih skupnih front, ki jih bodo začeli z vso silo vsiljevati z vseh strani. Toda te fronte predlagajo vedno le iz svojih koristi, da bi ohromili nasprotnike, s katerimi se vežejo. Mi imamo o vsem svoje mnenje in ga tudi povemo. Pri sporazumu nismo botrovali, ničesar prejeli. Jugoslavija se je okoristila, saj Edenovih Spominov še ni nihče zanikal, ona je podpisala, ona mora v prvi vrsti braniti. In kaj je storila? Smo slišali en sam uradni protest? Demokratični, zlasti pa še katoliški Slovenci pa moramo bdeti, da slovenstva v Italiji ne bodo istovetili s komunizmom katerekoli si bodi vrste. OPOMBA URED.. Članek smo objavili, kot smo ga prejeli. Vendar nas v njem nekaj moti, namreč naziv »katoliška napredna mladina«. Ali je kaka katoliška mladina na Tržaškem, ki ni »napredna«? In ta, ki je »napredna«, v kakšnem smislu je napredna? Nam se zdi ta pridevek zelo, zelo dvoumen in zato prav nič na mestu. Sociologi, vzgojitelji in pravni strokovnjaki si po vsem svetu belijo glave, kako bi hudodelce po odslužitvi ječe spet vključili v redno življenje. Največja težava je v tem, da kaznovanega človeka nihče ne mara sprejeti na delo, marsikomu pa to celo prepovedujejo postave. Edina dežela na svetu, ki te skrbi ne pozna, je bivši angleško-egiptovski Sudan. V tej državi, ki na splošno velja za zelo zaostalo, imajo kazensko-pravni red, kakor ga drugod ne najdemo. Njegova posebnost je v tem, da človeka, kateremu je spodrsnilo in se je pregrešil zoper postavo, že vnaprej in z vsemi silami pripravljajo za bodoče sposobno in redno življenje v družbi. Razen tega pa pri Sudancih niti ne velja za sramoto, če je kdo bil zaprt. Takoj, ko ga izpuste in je svoj dolg do države in skupnosti poravnal, pričakujejo, da se je iz tega kaj naučil in da se bo v bodoče vedel kot vzgleden državljan. To zaupanje gre tako daleč, da dajejo delodajalci izpuščenim kaznjencem prednost pred vsemi drugimi prošnjiki, ker bivši prebivalci jet-nišnic veljajo za najzanesljivejše. Potrdila o tem, da je kdo prebil krajši ali daljši čas v sudanskih zaporih, so najbolj ljubosumno varovane in najbolj upoštevane listine. Kdor se izkaže z njimi, ga vsak podjetnik pa tudi vsaka državna usta nova, rada zaposli. Seveda ima tudi to ravnanje svoje vzroke. Izpuščeni kaznjenec ima namreč sposobnosti, ki ga delajo za dragoceno moč. Zna na primer brati in pisati in s tem neizmerno presega 90 odstotkov svojih rojakov, ki so še nepismeni. V ječi je šolski pouk obvezen in zanimivo je, da ga noben hudodelec ne odklanja kot kaj neprijetnega in prisiljenega. V Sudanu je žeja po izobrazbi zelo velika, toda šole lahko odpirajo samo, če je na razpolago denar za to. Tudi oblasti nič ne tajijo, da so ječe največja in najboljše organizirana šolska in vzgojna ustanova v deželi. Kakor trdijo ciniki, mar- ■; sikateri državljan nalašč zagreši kaj prepo- 3 vedanega, samo da se lahko reši nepismenosti in si pridobi nekaj izobrazbe, ki je , mnogim poštenim Sudancem po sili razmer še nedostopna. Toda kaznjenci se na-uče še nečesa drugega, ne samo branja in pisanja. Kdor odsedi v ječi vsaj tri leta, je ne zapusti, ne da bi ga bili izobrazili za dobrega obrtnika, ali strokovno usposobljenega delavca. V delavnicah za jetnike vlada poseben red in tovarištvo. Kdor jih obišče, ne loči, kdo je paznik in kdo je zapornik, zakaj jetniško osebje ne nosi nikakršnih uniform. Uslužbenci v kaznilnicah ne ravnajo s svojimi varovanci kot z manj vrednimi bitji in ljudmi brez časti. V pravo zamreženo celico vtaknejo jetnika samo v izjemnih primerih. Sudanski kaznjenci imajo po dva tedna dopusta na leto, ki ga prebijejo v poseb- J nih počitniških taboriščih, urejenih na državne stroške ob bregovih Nila. Čeprav se jetniki tam lahko prosto gibljejo, se doslej, vsaj kakor trdi vrhovna uprava jetnišnic v Hartumu, še ni primerilo, da bi bil kdo ušel. Po dosedanjih statistikah se je ta kazenski ustroj v Sudanu dobro obnesel. Niti petina ljudi, ki so kdaj bili v ječi, se ne pregreši proti postavam; takih, ki pa pridejo v zapor tretjič v življenju, je pa nekaj manj ko tri odstotke. Ta poskus so v Sudanu začeli še Angleži, ko so deželo upravljali oni, a le v omejenem obsegu. Po razglasitvi neodvisnosti so vso stvar razširili in se je navzlic napovedim črnogledov izkazala za odlično in splošno koristno. Vendar menijo črnogledi, da bo tega razveseljivega stanja za »are-stante« konec, ko bodo tudi poštenjaki znali brati in pisati. DAROVI Za Alojzijevišče: Namesto cvetja na grob č. g. Mirka Fileja darujejo: T. A. 2.000; O. T. 1.000; gospa Milka 1.000; družina Vižintin 2.500 lir. Družine And. in Ant. Abuja v spomin gospoda Karla Fiegel 3.000; M. A. 10.000 lir. Bog povrni vsem dobrotnikom, rajnim pa nakloni večni mir. V počastitev pokojnega prof. Rudolfa je T. K. daroval v dobrodelne namene te vsote: za Marijin dom pri Sv. Ivanu 10.000; za Marijanišče na Opčinah 10.000; za katoliške skavte 5.000; za Marijin dom v Rojanu 5.000 lir. Blagemu dobrotniku v imenu vseh ustanov iskrena hvala, njegovemu 'pokojnemu prijatelju mir v Gospodu ! •V Članek brez ŠPORT Nogometno prvenstvo v Čilu V nedeljo 17. junija se je zaključilo svetovno prvenstvo v nogometu. Kot znano, se je to vršilo v Cilu v raznih mestih. Prineslo je razna presenečenja, kot se navadno dogaja. Predvsem so ostali v sramoti Italijani, ker se njih moštvo ni moglo priboriti v četrt finala zaradi poraza s čilsko enajstorico. Dalje so ostali z dol-kim nosom tudi Rusi, ker so najprej igrali 4 = 4 s Kolumbijo, nato pa so jih v četrt finala -porazili Čilenci. Zato so -bili izločeni iz boja za prva štiri mesta. Ta poraz je Sovjete zelo pekel in njihov žrtveni kozel je postal vratar, češ da je bil premalo prisoten. Zadoščenje so pa dosegli Jugoslovani, ki so premagali Zapadno Nemčijo in se tako uvrstili v četrt finala, prvič v zgodovini. Smolo so pa imeli v naslednji tekmi s Čilom, ker so izgubili in tako zasedli 4. mesto, namesto tretje. Zadnja tekma je pa bila v nedeljo med češkoslovaško in braziljsko enajstorico. Zmagali so Braziljanci s 3 = 1. Tako so Braziljanci že drugič zaporedoma svetovni prvaki v nogometu; čehoslovaki drugi, Čilenci tretji, Jugoslovani četrti. Nato sledijo ostali. — Največje presenečenje na tem prvenstvu je vsekakor bila Češkoslovaška, saj ji nihšče ni napovedoval tolikega uspeha. Odbojkarji 01ympije zmagali V nedeljo 17. junija je 01ympia organizirala odbojkarski turnir, imenovan »Pokal CONI 1962«, ki se je vršil v dvorani na Trgu Medaglie d’Oro. Udeležila so se ga tri moštva; 01ympia, Torriana iz Gradiške (obe iz kategorije Propaganda) ter PAV iz Vidma (kategorija C). Vabljena sta bila še BOR-B iz Trsta ter Rivignano iz videmske province, ki pa nista prišla: BOR je tekmoval istega dne na podobnem turnirju v Trstu, Ri-vignanu pa je zbolel trener. Zmagovavec moštev kategorije Propaganda in tudi zmagovavec turnirja je 01ym-pia - 4 točke; drugo mesto je odnesel PAV (ki je v vsakem setu moral dati ostalim moštvom 3 točke prednosti, ker je iz višje kategorije) - 2 točki; tretje mesto je zasedla Torriana 2:0 (15:11, 15:12); 01ym-pia-PAV 2:0 (15:3, 17:15); 01ympia-Torriana 2:0 (15:11, 15:2). Zmaga Olvmpije je bila zaslužena in brez posebnega napora, le v drugem setu s PAV so se 01ympijci malo preveč »igračkali«, ker so podcenjevali nasprotnika. Videm-čani so pokazali revno igro in so morali kloniti boljši uigranosti in močnejšemu napadu Anselmija, Krannerja, Kusiča in Pelicona, katerim se je pridružil še Prinčič, ki postaja od tekme do tekme boljši. Za Olympijo so nastopali: Anselmi, De-vetta, Figelj, Kranner, Kusič, Pavlin, Pelicon, Prinčič, Trpin. Lahkoatletom Olympije tri zlate medalje Preteklo nedeljo so lahkoatleti 01ympije nastopili prvič v javnosti: tekmovali so na pokrajinskem prvenstvu kategorije »Al-lievi«. Rezultati, ki so jih dosegli, so zadovoljivi, nekateri pa zelo dobri (Švab na 600 m, Černič v skoku s palico, Prinčič v metu krogle). Nastopilo je pet društev: Dovolimo, da se ta naš poziv sporoči tudi javnosti po tisku, radiu itd. Trst, 2. junija 1962. (Sledijo podpisi 14 odbornikov, to je [od 231 glav. odbora SDZ v Trstu, kakor tudi občinskih svetovavcev Slovenske liste iz okoliških občin.) Te Deum v zahvalo, ker Bog pošilja svetu nove apostole, ki bodo dvigali duše iz revščine greha. Zadnji ganljiv prizor za mladega duhovnika je srečanje s starši in včasih tudi s starši staršev. Ponižno pokleknejo pred svojega sina, ki je postal maziljenec Gospodov, da prejmejo po njegovih rokah prvi duhovniški blagoslov. Tako so naredili tudi Mijevi starši, ki so se jim pridružili še Lenkini. »Ni prišla Lenka?« je vprašal novi maš-nik. »Ne...,« je odgovorila njena mati in ni dodala nobene besede. In vendar je bila navzoča pri mašniškem posvečenju tudi Lenka. Ko je staršem rekla, da ostane doma, se je po njihovem odhodu začutila tako samo v tako veliki uri za Mija. Zagrabila jo je tista neizprosna želja, pred katero ne vzdrži noben sklep in ki stre še tako trdno voljo. Šla je tudi ona v cerkev sv. Sulpicija in je prisostvovala sv. obredom zelo od daleč. Nehote so ji solze polnile oči. Preprosta ženica jo je opazovala in je prišepnila svoji sosedi: »Bogve, če ni med novomašniki tudi njen bivši zaročenec. Ubožica!« (se nadaljuje) 01ympia, UGG iz Gorice, CRDA iz Tržiča, San Marco iz Fogliana, Torriana iz Gradiške. Posamezni rezultati: Met krogle: 1) Prinčič Jože (01ympia) 12,74 m; 2) Plet 11,89; 3) Bruzzesi 9,31. Tek na 80 m: 1) Borgato 9,8; 2) Tence Boris (01ympia) 10”; 3) Venier 10”1. Tek na 250 m: 1) Rossetto 32l,7; 2) Du-garo 33”7; 3) Mozetič Mitja 37"1. Tek na 600 m: 1) Švab Dušan 1’36”9; 2) Christin 1’40”9; 3) Devetak Severin 1’46”5. Skok v višino: 1) Rodinis 1,50 m; 2) Sus-si Ivan 1,45. Skok s palico: 1) Černič Boris 2,80 m. Met diska: 1) Baggio 35,91; 2) Chermi 30,30; 3) Bensa Dušan 25,93. Štafeta 4 x 100 : 1) CRDA 47"2; 2) UGG 49”6; 3) 01ympia (Švab - Devetak - Valentinčič - Tence) 50”9. Tek zapreke 60 m: 1) Visintin 10”4; 2) Valentinčič Emil 11 ”4. LISTNICA UREDNIŠTVA Kot lahko vsakdo opazi, se življenje v Italiji vedno bolj draži. Zato so tudi listi že pred časom povišali svojo ceno, dnevniki od 30 na 40 lir, tedniki pa od 30 na 35 lir. To je posledica višjih plač stavcem in upravnih stroškov, ki se višajo iz dneva v dan. Mi smo do sedaj, s pomočjo darov naših ljudi, ohranili ceno 30 lir za izvod. Toda neizbežna draginja sili tudi nas, da povišamo ceno na isto raven z drugimi tedniki. Zato bo od 1. julija daije cena KG 35 lir za izvod pri razpečevavcih, dočim ostane letna in polletna naročnina neizpremenjena. — Torej od 1. julija dalje bo stal KG v trafikah 35 lir. ZA DOBRO VOLJO Gotovo je blaznež Na notranje ministrstvo na Ogrskem so pripeljali uklenjenega človeka. »Ta človek je blaznež,« pojasni policaj, ki ga je pripeljal. »Po čem to sodite?« ga vpraša funkcionar. »Zasačili smo ga, ko je hotel prekoračiti mejo.« »Potem ni blaznež.« »Hotel je zbežati v Sovjetsko zvezo.« Radio Trst A Teden od 24. do 30 junija 1962 Nedelja: 9.30 Slovenske zborovske skladbe. — 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 11.30 Oddaja za najmlajše: »O škocjanskem zakladu«. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. — 14.45 Veseli Dolinski trio. — 16.00 Popoldanski koncert. — 18.30 Goriški obiski: »Doberdob«. — 21.00 Ljudska opravila in opasila: (21) »Sijaj, sijaj sončece«. — 21.30 Brahms: Kvintet. v h-molu za klarinet in godala, op. 115. Ponedeljek: 18.30 Glasba 18. stoletja. — 19.00 Znanost in tehnika: »Telekomunikacije Evropa-Amerika s pomočjo satelitov«. — 20.30 Giuseppe Verdi: »Otello«, opera v štirih dejanjih. Torek: 18.00 Radijska univerza: Zakaj smo podobni svojim roditeljem: (10) »Geni in kromosomi«. — 18.30 »Beneške glasbene šole v 18. stoletju« - 5. nadaljevanje. 19.00 Pisani balončki. — 21.00 Drame in epopeje našega stoletja: (13) »Madžarska rapsodija«. — 21.30 Koncert pianista Angela Kessissogluja. — 22.00 Obletnica tedna: »Ob petdesetletnici uvedbe splošne volivne pravice v Italiji«. Sreda: 18.30 Italijanski operni pevci: (26) »Lina Pagliughi in Anita Cerquetti«. — 19.00 Zdravstvena oddaja. — 20.30 »Milanski pro-dajavci«, igra v treh dej. — 22.45 Solistični koncerti iz glasbe našega stoletja. Četrtek: 18.00 Radijska univerza: (10) »Iberski polotok«. — 18.30 Mladi solisti: Violončelist Adriano Vendramelli in orkester Tržaškega konservatorija. — 19.00 Lepo pisanje. — 20.30 Simfonični koncert * Rimskega orkestra Italijanske Radiotelevizije. Petek: 8.30 Slovenski narodni motivi. — 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 11.20 Oddaja za najmlajše: »Trije godci«. — 14.40 Vokalni duet z ansamblom »Beneški fantje«. — 15.00 »Ljubo češnjevo drevo«, radiofonska idila. — 17.00 Tržaškemu skladatelju Vasiliju Mirku v spomin. — 18.30 Skladbe italijanskih sodobnih avtorjev: Petrassi, Malipiero. — 19.00 Šola in vzgoja: »Naše šolske razstave«. — 20.30 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe. — 21.20 Novele 19. stoletja: Josip Jurčič: »Uboštvo in bogastvo«. Sobota: 14.40 Jugoslovanske ritmične popevke. — 15.30 »Tragik po sili«, »Škodljivost tobaka« in »Labodij spev'«, tri enodejanke. — 17.45 Dante Alighieri: Božanska komedija - Nebesa - 33. spev'. — 19.00 Sestanek s poslušavkami. — 20.40 Zbor »Jacobus Gallus« iz Trsta. Da se neljuba polemika zaključi Prejeli smo, s prošnjo za objavo, nasled-nie pismo: Trst, dne 16. junija 1962 Prečastiti gospod Msgr. dr. Franc Močnik, odgovorni urednik »Katoliškega glasa« Gorica V Vašem cenjenem listu ste 17. maja 1962 priobčili pismo g. dr. B. Agneletta z t'ne 7.5.1962, in to v zvezi z znano prepo-v®djo, da bi g. dr. A. Sfiligoj predaval v frstu, v prostorih ul. Machiavelli št. 22, ® s polemiko, ki je prepovedi sledila. V pismu namreč trdi g. dr. B. Agneletto sledeče: »Ni res, da bi SDZ imela,.dvojen obraz”. Nasprotno je res, da je bil ukrep, ki sem Povzel, storjen v soglasju z VSEMI dani ožjega. odbora. Prav tako se v SDZ n> nikoli nič ukrenilo, kar ne bi bilo odobreno od širšega odbora, ki šteje 24 čla-8ov- Zanimivo je, da je ravno sklicatelj Sestanka bil edini, ki se ni strinjal.« Kakor znano sem bil v imenu SPM skli-Catelj sestanka za predavanja jaz, podpi-sani Marko Udovič, ki sem istočasno član oiiega in širšega odbora SDZ. K resnici šteje širši odbor le 23 članov, takor boste spoznali iz tega, kar sledi, štirinajst članov širšega odbora se nam-®eč ne strinja s trditvami g. dr. B. Agne-etta, in zato Vas prosim, da objavite pismo, ki so ga ti člani že podpisali in poslali ali ga pošljejo Glavnemu odboru, razsodišču in nadzornemu odboru SDZ v Trstu. To pismo je hkrati popravek, ki ga jaz pošiljam h gori navedenemu pismu g. dr. B. Agneletta in k vsej znani polemiki. Z globokim spoštovanjem! (Marko Udovič) Glavnemu odboru, razsodišču in nadzornemu odboru SDZ v Trstu Podpisani člani glavnega odbora SDZ za Tržaško smo presenečeni čitali v zadnji Demokraciji poročilo, da je glavni odbor SDZ izključil iz naše organizacije našega priljubljenega prijatelja M. Udoviča. Ne priznavamo njegove izključitve iz sledečih razlogov: 1) Očitki, ki se proti našemu prijatelju iznašajo, so silno površni in ne dokazujejo niti enega samega njegovega prekrška; 2) Postopek proti njemu je bil popolnoma nedemokratičen, kot so že izjavili naši odborniki na seji 20.5.62, in to dejstvo tudi v podrobnosti dokazali, kajti obtožencu je treba najprej obdolžitve v podrobnosti pismeno sporočiti, nato mu dati določeni zadostni rok, da na obtožbe tudi odgovori ; 3) Vabilo na sejo 20.5.62 ne vsebuje nobenega očitka proti njemu, ampak govori o kritikah ožj. odboru (vodstvu) in v slu- S POGREBA PROF. MIRKA FILEJA Pogrebci nosijo krsto pokojnika Člani goriškega pevskega zbora z vencem v sprevodu čaju M. U. ne predlaga njegove izključitve ; 4) Na seji 20.5.62 je bilo nadalje ugotovljeno, da vsaj en odbornik, če ne več, ni bil na sejo povabljen in je že zaradi tega seja nična. Da en naš odbornik ni bil povabljen, je priznal sam predsednik, ki je izjavil, 'da mu vabila ni poslal. Na sestanek 20. 5.62 je predsednik povabil tudi ing. B. Sancina, ki ni član SDZ, še manj odbornik, ali kljub temu mu je dovolil, da je ostal protistatutamo v sejni dvorani kot politični urednik Demokracije, v funkciji, ki mu je nismo nikoli priznali in je tudi on sam ne priznava. Ali predsednik mu je, kljub protestom članov glavnega odbora, nadzorništva in razsodišča dovolil, da je za izključitev našega prijatelja celo glasoval, ni pa priznal tega članoma razsodišča in nadz. odbora; še več, ni ju pustil, da prideta sploh do besede. S tem so 'bila zopet grobo kršena pravila organizacije, ki predvidevajo, da ravno nadzorniki in člani razsodišča posežejo v spore med odborniki in se postavijo na stran pravice in resnice; 5) Izjavljamo in smatramo zato, da je prijatelj M. U. redni član SDZ, ožjega in širšega odbora, saj je vedno nesebično in idealno deloval za dobrobit naše organizacije in slovenske stvari sploh ko malokdo; 6) Ker je prijatelj M. U. bil na zadnjem občnem zboru izvoljen tudi v ožji odbor (vodstvo), bi bil moral biti vabljen zadnje čase tudi na seje, kar se pa ni zgodilo. Še več, ni bil povabljen niti na zadnjo sejo za sestavo dnevnega reda seje širšega odbora 20.5.62. Zato so vse te seje ožjega in širšega odbora, kakor tudi odgovarjajoči sklepi nični in brez vsake veljave je tudi sestanek, sklican 20.5.1962; 7) Ker ne moremo več dovoliti samovoljnosti kogarkoli in zato tudi svojeglavosti predsednika, zahtevamo, da se zopet redno vzpostavi delovanje ožjega odbora, brez diskriminacij, z odbornikom M. U.; 8) Ce ima predsednik ali kdorkoli drugi kake očitke, naj se ti očitki izroče pismeno razsodišču, ki s pomočjo nadz. odbora uvede preiskavo in kaznuje krivce; 9) Ta demokratičen postopek je kršil predsednik in nekateri drugi nepoučeni prijatelji, med drugim tudi, ko je samovoljno zaprl prostore SPM, tako da je onemogočil predavanje dr. Sfiligoja, še več — neko vodstvo — je dalo v Demokracijo neko tendenčno in absolutno neresnično pojasnilo, da bi s tem opralo svoj nedemokratični postopek, kar mu ni uspelo. Vsa slovenska javnost je obsodila to dejanje, ki je dvignilo prav zaradi predsednikovega krivičnega postopka pravo »žabjo vojno«, ki prav gotovo ne koristi ne slovenski, še manj pa demokratični stvari na Tržaškem — prav sedaj, ko se nahajamo skoro tik pred volitvami za obnovo obč. sveta v Trstu; 10) SDZ je organizacija demokratov in ne last posameznikov ali posameznih strankarsko usmerjenih omizij ali skupinic. Vsak član SDZ moralno predstavlja organizacijo vselej in povsod in je že zaradi tega dolžan spoštovati demokratična pravila in ne ponižati glasilo organizacije v osebne napade, toliko bolj, ker niso dokazani in pisec ni imel moralne korajže niti se podpisati. To pa toliko bolj, ker je Demokracija last tudi vseh demokratov iz goriške in videmske pokrajine. Če predsednik tega našega poziva ne bo upošteval, mora takoj nastopiti razsodišče in v smislu pravil in višjih demokratičnih zahtev napraviti vse mogoče, da pride do razčiščenja sporov, do miru in sprave ter pravega in resnično demokratičnega poslovanja v naši organizaciji. 25 P,F-RRE L'ERMITTE oJlajGotjša i^tlca POVEST DOBRIH LJUDI 1" 11111II11111111111111111111H 11111 M j/^to so prihajali fantje po dva in dva ^ °ltarju, da so stvorih nekaj polkrogov , ed nadškofom. Oblečeni so bili v snežno-e albe in na levi roki so imeli zvito dal-‘>ko (t. j. oblačilo kot ga rabita pri slo-V(;Sn' ...................... - - 1 maši mašnikova asistenta). Ko so do oltarja, niso pokleknili, pač pa % fakali stoje. Njihova drža in njihovi j. r®zi so izražali neko mirnost, sad odlo-•tvg *>išl je e' ko so po resnem preudarku in pre- . 'Jevanju sklenili, da se za vedno daru- Bogu. ^k°f j>h je z ginjeno, a odločno be-