CMCAOO. ILL, SOBOTA, It. AVGUSTA (AUGUST) Ml*
od&jalcev
delu.
viziaiA.
pretiravajo po svoje,
POUCAJS
£
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NAIODRI PODPORNEJEDNOTE
SVi M "
11.11 M M«. U M m p*
llH« Cfcl
WMVKTAT * SttS Csuufsel
-THE ENLIGHTENMENT" OrVm mt tkm IUv«b Natiooftl

-PlSIvItTA" NIlIftCravM
UL
Delavci s»rs|c biti ve-fas aa straži.
Če opazujemo dogodek ua bojiščih v Kvropi in čitamo, da Je £eta zasedla sovražne zakope, strelske jarke, poatojanke ali ob-moatje, tedaj ae prepričamo, da ne drve za sovražnikom, ampak obatoje v v pridobljeni poziciji, resno prevderijo aituacijo in ae žele po resnem posvetovanju odločijo, kaj naj store. To ae ne iz vrti iz atrabu In oiuobljivoati, marveč se morajo zavarovati pred sovražnim protinapadom, ki jim lahko namah iztrga vae pridobitve.
Ko ao ae prepričali, da ae ni trebe bati protinapada in je vae pre-akrbljeno za nadaljno prodiranje, ae odločijo, da gredo naprej
Tako taktiko zahteva zdrava človeAka pamet.
V bojih med dela vat vom in kapitaliati ni nič drugače. čeetokrat ae je dogodilo, da eo delavci si jajno zmagali v atavki, a kapiUlisti so znali a hitrim in nepriča kovanim napadom iztrgati delav-eem pridobitve, potianiti jih nazaj v razmere, ki ao prevladovale pred atavko.
0 strokovno organisaeijo pa ke ui vse doseženo, dokler imajo ka pitalisti politično moč, ker imajo e politično močjo tudi sredstva, da siomijo elavko. Milica, pobei K MdiHs hi ierifi eo swabtve, e katerimi razpolage kapitaliatični razred, ker so delavci glaaovali za kandidate buržoaznih strank za postav oda jne zaatope la javne u-rade. To moč je treba vzeti kapitalističnemu razredu in v posta-vodajne zaatope in javne urade aaorajo priti pravi zaatopniki delavskega razreda. Da delavci to doaežejo, se morajo organizirati politično v socialistični stranki. Brez politične organiacije delavci ne morej* oevojiti politične moči, ki je potrebna, če hočejo delavei obdržati isvojevane pridobitve v atavki.
lUpuallra Jsnioli
ImVtrai lflHNUlCl|l*
Ko se je leta 1906 Norveika v popolnem miru ločila od Švedske, je nastalo vprašanje, že naj ai dežela poišče novega kralja, ali pa naj ae uetaaovi kot republika. — Norveško prebivalatvo je v dnu duše demokratično in' nima nič zmiela sa monarhistične ceremonije. Ali ko je prižlo do aploinega glasovanja, ao nepoklicen! agitatorji rogovoilili z dvema trditvama t Ako eklene večina, da sc vpelje republika, bodo intervenirale veleeile, ki beje ne dovolijo nobene nove republike v Kvropi; 2. A-ko poatane Norveška republika, je vojna e fivedako neizogibna. Ljudstvo ni hotelo vojne s Švedsko in ni želelo evropake intervencije; tako ae je zgodilo, da je večma glasovala sa monarhijo. Prišel je kralj Hakon s Danskega v deže-le. <r
Ali Hakon je kralj, kateremu ni ostali skoraj nič drugega, kskor ime in civilna liata. Predaednik francoske republike ima več vla-darskih pravic, kakor norveški kralj. Kar jih je imel, jih je izgubil, in sdaj mu ni ostalo nič drugega, kekor razpolaganje s tistimi krili, trakovi itd., ki se imenujejo redevi. Pa tudi to pojde tja, odkoder ni povratka; vprašanj«* redov je namreč po zaelugi liberalne etranke postalo konstitu-tionalna bojna točka, ki ne bo od-atavljeaa s dnevnega reda, dokler
SHka predoduje situacijo ott čaau cestnoželezniške stavke v Now Torku. Oestnoielesniški kralji io fnjAtraU v začetku stavko sa lata in so mislili, da poraifjo oestnoželezniške uslužbence v par dneh. Prišlo je drugače in denarni mogotci šo bilt tepeni.
Whitridge, predsednik kontpanlje se je trdovratno soperstavljal zahtevam cestnoželezniških uslužbencev, končno se ja pa prepričal, da
N. pr. coatnolelczniški uslužbenci v New Torku ao isvojevali ee deielane reši še tega ostanka
lepo smsgo, ali pripraviti se mo- eeremonljalne pretakloati.
rajo takoj proti protinapadu. Cest noželesniški magnatje ao priznali strokovno orgauiaacijo, ker sanje ni bilo drugegs izhods. Ali ssnesti ae na njih obljube, bi pomenilo toliko kol graditi hiio na močvirju in brez trdnega temelja. V zgodovini delavakih bojev smo doživeli več kot atokrst, da ao danea kapitaliati nekaj obljubili, čez nekaj dni, ko je bil sanje položsj bolj ugodsn, so prolo mili obljubo in s premišljenim protinspadom iztrgali delavcem dobljene pridobitve.
Kapitaliati včaai niti ne akrije jo avojih namenov in povedo od prto, da sc nc smatrajo neprema ganim. Tako n. pr. "New York Timea" prinaša sledeče vrstice:
"V sdajšnih letih ao delavake unije prvo sahtevale prisnanje u tlijo kot zboljšanje delovnih raz mer. Zdaj ni bilo priznanja nik dar odklonjeno v formi cestnože lesniške atavke. V pravem pomenu besede priznanj«* unije ni bilo še nikdar priznano, sploh ne mo re hiti uikdar priznano.
Z drugimi besedami bi rekli Mejtem ko so ceatnoŽelesniAk
v
mi nikdar resno misfifl ns to, da jo prisnsjo.
Stavki v kapitalističnem dnev nlku povedo jaauo, da se morajo ceatnošclcsniški uslužbenci pripraviti, če hoči^n obdržati sadove amage. Ali ta opomin ne velja le ca i-Kstnožclesniške delavee marveč gre mar vsem organhti ranim delavcem.
Kako nt naj pa delavei pripre v i jo, da obdrže, kar ao pridobili
Od jeseni leta 1912, ko so kon servstivei pri volitvsh nad vae »ričakovsnje temeljito pogoreli, ma liberslns stranka a 76 glasovi veČIno.Ker imajo socialisti 23 man datov, rszpolagajo skupaj s štiri mi petinami vseh glasov. Tako je mogoča izvedba demokratičnega programs, ki gs zshtcva vsa de žele.
Demokrstiairanje ae je pričelo takoj po ločitvi od ftvedake. Najprej ae je odpravilo kronanje, ker so s tem spojene ceremonije zasta rele in niso naši dobi primerne Potem se se odpravili vaakovrstni prasni nsslovi iz Švedske dobe ker le jemljejo čas v pisavi in v govoru, minister pa je minister in ima povsem enako službo, Če ae mu pravi "ekacelenea" ali pa e-nostavno "goapod" minister.
Ze nekej časa ae je uatavila de nrokratična akcija, k* je prišla le ta 1900. v atotrbing (poslanska shornies) konservativna večine. Ta je potrebovala izrednih sred •lev, da si umetno utrdi moč, katere ji ui dajalo zasipanje ljudstva. Naslovi so bili odpravljeni) še ae jih ai upala vpeljati. Zato je kralji prir.mil i v besedah unijo, jejia redov napravilo sredstvo ss kn-niso prianall v svojem sreu In nI
z županom Boylan in zaatopniki štrsjksrjev, med kterimi je bil tudi Chsrlea Jaoobson, krajevni tajnik I. W. W. Sklenjeno je bilo, da ae poakusi aklicati konferenco, pri kteri bi bili tudi operatorji navzoči. Kraj in čas še ni bil določen.
pevanje mišljenja. Kdor je bil pri pravi jen prodajati prepričanje, si ja v tistih časih kaj lehko pridobil kaklea »ud v zameno. Celo soei si hrtom ao jih ponujali, da so spravljali s tem ls v sndrego kralja, kateremu so jih aoeialieti eeveda hvaležno vračali.
Nova liberalna vlada je mora
šati. Med deanim iu levim krilom liberalne stranke so nasprotja, ki morajo prejalislej povzrolHi ločitev duhov. Levičsrji so odločni demokratični republikanei, medtem, ko se desničarji nagibajo k monarhizmu in so doslej sele proti svojim srcem sledili pretimo-narhistumim reformam. Raaum-Ijivo je to, ker nima stranka juot-ne gospodarske podlage. Veleposestniki sede v njen poleg valih kmetov, veliki induetrialei poleg maliih obrtnikov, veliki baiftirji poleg malih trgovcev, visoki* oficirji poleg protimilitarističnii ci vil is tov. Desničarji so v manjštiui. To je menda pra log, da ao doslej varovali no v stranki. Nekaterim je biti to prav težko, zakaj n. sklepi ao bill Že takorokoč bliksnskega značaja. To vel pr. za zakon, s katerim se pravila kraljeva pravica, 4p!ame vlagsti svoj veto proti sklepom parlamenta, ki ae tičejo ustsfa. $ tem je bila kralju vzeta vaa-eako-nodajna moč, ki je zdaj popolnima osredotočena v parlamentu, tako, da je kralj le le oeeba za re-prezentacijo.
Ker pa so šle take dalkosežne reformo gladko, ne bi bil nihče mislil na to, da ae pojavi opoaleija reakoionarjev v liberalni atranki ravno pri vprašanju redov, ld je vendar tako podrejenega pomaga, da ae ne da niti v sanjah' primerjati rccitno z zakonom o enaki žen aki volilni pravici. In vendaS'eo nastale težave ravno zaradi redov. Desničarji so dobrli pogum, ker se je nesloga pojavila v vladi. 1*rije ministri ao zahtevali, da ac ohranijo redov i, češ, da mora kralju vsndsr ostati kskšna pravica, da ima celo republikanska Franeija red čaatne legije in da ao norveški redovi pristna narodna ustsnpva. Kljub temu je vlada predložila avoj načrt iu v ustavnem odlitku je bil sprejet. Ali tudi tukaj db je pokazala nealoga liberalne at raft-ke. V zbornici pa je zakon padel. Zanj je glaaovalo 74 poalanSSV, proti pa 47. Potrebna dvetretjin-ska večiua ni bila dosešena. in ei-ccr po zaalugi reakcionarcev liberalne atranke. Njih 23 je stegovalo proti načrtu svoje vlade.
Seveda ta dogodek ne bo oviral demokracije v Norveški. Starina, ko ae glasovale proti ljudski pred-
Hibbing, Minn. — Buržoazni li-stovi poročajo, da v tskozvanih "open pits" sedela skoro normalno, v podzemeljskih rovih pa le z manjšim številom delavcev.
Buhl Mlnn. — Radi piketira-nja so bili sretirani sledeči: Mike Stokich, Mary Jugovich, Dan Mi-atich, Paul Maratich, Oeorge Glo-mich, Mike Vukolich, Steve Da-viteh in Martin Miach.
Kot je razvidno iz iinen ao bili na atavkovni straži sami Sloven ci in Hrvati in to nam ksže, da naši ljudje ne skebajo.
Iz slovenskih naselbin.
med rojakov, hi sicer je umrl Mi ke Krivacich uslužbence Oliver Iron Minning Co. Bil je fcamec star šele 28 let, ter član JSKJ. | Hibbing, Minn. — V zadevi obtožb proti Mrs. Romanen, Mrs Starka Ricrich in John Dolinar, se porota ni mogla zediniti. E-najst porotnikov je bilo za oprostitev in eden proti. Obtoženi so bili piketiranja.
DOPISI.
lo bo kmalu pravi vojni"arzenal
za zaveznike. Družba The Bab-cock Wilcox Co., katera izdeluje
tako imenovani "shells", je dobila ponovnb ogromno naročilo od saveznlkov, deal še prvo naročilo ne bodo izgotovili par mese eev. Kompsnija prične v kratkem s grad bo nove tovarne, v kateri se bode izdelalo po 3000 "shells" ns dan ter bode pri tem delu za poalenih šeststo delsvcev. Torej, kskor izglede, so govorice o bližajočem se miru prazne fraze, ter postaje grozovito klanje v Kvropi še čimdalje groznejše.
Razne tukajšnje tovarne nabav ljajo črnce, da nadomeščajo belo-poltne delavce, sli pritem imajo navsdno smolo, ker črnci nočejo kvsriti svojih moči, ter delajo le toliko, kolikor se jim poljubi. — Komptfnijski prigsnjsčl sc jih pa ne upajo priganjati. Se bojijo za kolo in pa za nosove. Največjo amolo ima Pittabnrgh Valve Fitt-inga Co., kajti kolikor jih nabavi, toliko jih oetavi delo, ker črnci ne ljubijo tekočega železa v livarni. Kljub temu pa da ima kompanija Velike strotke s črnci, noče povilsti plače belopoltnim delavcem, kateri ao v označeni tovarni nsjslsMe plačani za teško in mukotrpno delo v livarni.
Polten duhovni oče je Alex. Bo gualaveky, dušni paatir grško-ka-toliftke cerkve v Akron, O. Okra-, del je avoje ovčiee za $855.10. Po
U gledati, de m odpravi tndi to
.rodit vo korupcije. Ce ki imeli	voWeev.
krili in trakovi le deasokratlčen	V državi, v kateri pride Ijnde*
pomen, Ki se-pri aaa nihče ne spuš	vo do prepričanja, da jc ljudska
čel zaradi njik v kakine boje, dasi	volja najvišja volja, ae kmaln tf
jih ljudaki humor kaj rad rabi aa	svobode takih starin, ki ao rok Ija
_	_	___ _ «redatvo svojega dovtipa in avoje ; pri v0<m »»P^dka in razvoja v
v« ii« Vlek trike ne zadostuje teč. | Ironije, fim po ta niao več igrače,' popolnoma ljudsko dršavo.
Bodočnost fto dokazala, da si ne
motimo.
a težkim bojem t f trdil i in raatt riti morajo rokov no m politično organizacijo. Danes v dobi pa
Itenjak ae jc namreč odpovedal logi, prejmejo "prejeliatej plačilo pastiratvu ter odšel is župnilča v
če so oraamairani le iaačoni de temveč predmeti, a katerimi ae la lavci Orueniaiiani morajo biti, hko isvrftuje nelegalen vpHv v pri i udi tovarniški delavci, letaki in vatama ki eelo v javnem živi je potj»ki delavei, če pride .lo atav-' nju. poatane odprava tako mož ke v eni ali drugi stroki, d« tvo nnetl resna demokratična sahte rijo izučeni in netručenl delavci va.
armado, ki inia skupne namene in I>obro pa je bilo »e lz nekega en cilj Taka orgonivacija pov poaehnegu fMtaga, do je prišli ki, ds kspHsliati ue morejo do- sorfevaae NmssAam na ckievni » akebnv, m omog*** sefajhe- ra4. fcaulell** nhš
svojo lsatno hišo, katero je kupil. -Ko je adšel ae pa cerkveni nad-sornili pronašli da manjka v ftapnišču več kraanih preprog, v eerkvi ps več dragoeenoati med drugim t ml i zlat kruclfiz in atoli ia tinoleuma Služabnik "božji je hilj eeveda naznanjen sodišču ter bo poatavljen pod varščino. Zadnjo bose d o bode pa imelo porotno sodišče.
ttU*>IH>«*«J» ls prv« atoMll
rrfx bit
jočim ddercem tadain« gmotne da ea »a
iMHljH.ro. da lshko vadršr % atavki.
Iz delavskega sveta.
Oolo. — Utoni je v Ar > kamms River ju enajstletni slnt Virginia, Mtnn. — Zvesni de- *** rojaka Pranka Struna. Trup-lavski tajnik Wilson p<silal je > našel nek ribič, lelc čez 2A tedeli, semksj svoje ssstopnike. ki bodo dni.
skušali izravnati nssproija. ktera My, Mtaa. — Vročinska bolezen
Leadville, Oolo. Kot je znano, ae je tudi tukaj v Leadville vatanovilo društvb pripadajoče k SNPJ., o katerem mi pa dozdaj ni še dosti znanega, ker aem šele danes dobil preatop-ai list.	: r
Kar se dela tiče, gre tu še doeti dobro. Več rudnikov, ki so počivali po 15 in več let, je zopet začelo z obratovanjem, to pa zato, ker ima ruda sedaj precej visoko ceno. Delq se šc dobi, dasiravno je vedno na stotine ljudi bres dela, samo plsča je bolj majhna, proti draginji, kakoršna je sedaj. Draginja jc sicer povsod, ali mesta Leadville ne prekosi v tem menda nobeno drugo meeto v Zed. državah.
"Busineasmsn", akoravno cu nje prodaja, ima vaak atoj avtomobil, delavec mu ga mora pa kupiti. Pa boste rekli, na ta nsčin, bi moral imeti avtomobil tudi vaak delavec^ ker bog je vendar aam sebi najprej brado vstvaril. To bi bilo res nič več kot pravil-no, žal le, da ni tako in da ini delavci niti samokolnic nimamo,
Kakor znani ao nam pri plači primaknili 10 odstotkov, zdaj pa, kot aem slišal, bi nam jih žc radi odbili, ker sc menda bojijo, da bi prehitro obogateli in ai meato avtomobilov kupili "luftlife" kot ga ima K. pl. O. Mi ae pa tudi pri-# previjamo in ai teh 10 odatotkov ne bomo pustili vzeti kar meni nič, tebi nič. Nastati zna precejšen "trubel" radi tega.
Sicer je pa ljudstvo kakoršno je v Leadville za štrajk le malo bolj pripravno, kot zajce za boben, ker je preveč različnih narodov namešanih in vsak hoče biti boljši od drocega.
Pe mojem mnenju bo inogdče le le takrat vaak štrajk dobiti, ko bodo vae različne vrste delavcev v eni uniji, ne pa v stotinah kot doaedaj. Rftdarji, strojniki, brivci, ksmnoscki, železničarji, aploh delavci vaeh vrst pokiicov spadati bi morali k eni orgsnizaeiji ia ko bi v slučaju štrajka vai odložili avoje delo bi hH vsak štrajk hi tro dobljen.
Nadalje bi morali delavci gle dsti na to, ds bi od čaau volitev, v različne urad« izvolili svoje Ija-di, ne pa kapitaliste. Ako isvoli-te kspitsliata, ali tistega, ktere ga vam priporočajo naši tzkori!^ čevalci, v kak političen urad; nikar ne pričakujte, da bo delal ss intereae delsvcev 1
Pozdrav vaem članom SNPJ., dnevniku Proeveta pa žnHm, da bo kmalu v vaaki alovenaki hiši!
K. O., šlan dr. (lolobček. štev. 100, SNPJ.
18. aepteinbra, ko ..
Iskupaj iz ^ khljev ^
nke v Cleveland, Ohio jI naš prihodni sestanek čl
veliksnsko delo in vpon2 demo morali svoj u.a i«^] tako storimo korak, ksteri pomeni novo dolm JT?__
prospehu in rasti naa*
venske Svobodomiselne pgJL Zveze. Neobhodno je potrti
se pred konvencijo V^* glasilu in tudi v drugih Ul_ nih Časopisih, kolikor moto? govorimo in stavimo avoje^ te. To nam bode olajatlo tAmM naloge, ter prištedilo čaa iiT^ Me Zvezi. Kar se tič« ^ različnih članov in glavnik nikov jih natanko laaUfc^ Neevetuje sc največ, daii^ vijo stroga pravila, (iototo i di jaz strinjam s t«iu. vp vaa bi pa, ali imamo uii kak« ga idejo pred nami ki j« u važnosti za rešiti t Ali ae kaj rate na poziv, ki-ga je iaUk,, Štvo Lunder Adamič, štev J S. P. Z. v Cleveland, 0, * krajevna društva in gl odfc ke za neumorno delovanje y združitve T Bil je objavljen t glasilih prizadetih organi Od merodajnih krogov 8e ji akcija objavila, kot kotvčim bolj jasno povedano, da jt žitev žc splavala po vodi, ter so s tem odpadli vsi, v to i izvoljeni odbori. Krivda jc nekterih glavnih odborov, <k niso eedinili, za časa skupne venci je za združitev. Ola prizadetih organizacij p« svoj "naroden greh," katera* res storili njihovi voditelji, ki rim je članstvo izročilo važno nalogo, namreč da delaj v prid združitve. Torej bratji sestre S. S. P. Z., v tem leti sc vršili dve konvenciji. Slo« ske Delavske Podporne in P« ske Družbe, dne 20. marca, ? stu Johnstown, Pa. in drugi venske Delavske Podporne Zn dne 2. meja v Pittsburgh, fr rej med tema dvema orginia jama je že takorekoč lArvm gotova. Potem je storila H. D. Z. na svoji konvenciji koraki prej, da se združi z Slovemlul rodno Podporno Jednoto, ki hitro bode solventna, in da m me nektere razrede. Združitev rej ni tako nemogoča, kot n nam predstavljali naši Ako je združitev tam m kaj ne bi bila nam, ki na« isti duh, ista misel, za into Vdeležil sem se dne 4. juliji nosti razvitja zastave na Hiti nic, štev. 2. Povdariti mona, je bila slavnost rea velita* Društva so prišla od blizo ii i leč in ko smo prikorakali ni p stor, kjer se je razvila zantin društveni predsednik pozd« vse navzoče in se jim zahvalil ao ae v tako mnogobrojne« Mj lu vdeležili slavnosti. Zs »i* nastopili razni govorniki ip vornice. Tudi jaz sem bil priad da sem govoril par besedi. hI je mene vspodbudilo, da »m govorit? Edino to, ko nem da je bila zastava razv ita od * štva štev. 200 S. N. P. i- » društva štev. 8« S. 8. P. I» obeh organizacij sta f na eni zastavi. Torej ntorsuli deriti, da ta dva društva 8. Jfc J. štev. 200 in S. S. P. t Hunt Herminie štev. 2. imata m de jo združenja pri arcu is ■ delujeta za to idejo, kateri ni ra vreaničiti.	j
O pravilih je n>"K bi ae nekatere točk«* M**}
tudi v daasokrs
Colhuburgh West Newton, Pa.
■ Cenjeni sobratje, HOHMt dele ohatojaje med štrajk« joči mi .M«v ki razsaja na Kl.v že nekej tednov, gatje delegatmje konvencije S
sedaj niso dovolj jasne dale nove, če se vidi, ds J« P« no. Kar ae tiče liolnmke p^ naj se zniža na *7.<W tako kot imajo drugi-jc, čc sc hočemo zdruhUfJ venako Nsrmlno Pnipm^ to. Tsko bi bili za en ko««J njenega sistema, ker je $7.00 na teden d<> drugega pol leta **"V ( Bratje hi sestre, ds se konvencija okrajšala m "Jp nimo veliko svoto imamo rea sdružcujc p« bodemo delovali to prekorlstno ideje. b. ročel. da sprejinesn. ^J s nekterimi spremetsM^j
datki ki ae lekko ds>»
pooebnih Izvodih T« ročam deleg^om m S-JJJ ♦. redne	T*
Svobo«lomiae1f.c
v blagohotno
Jože Zerko. ^f*!;1 m dr. štev. 112« » r
f la
tičaih rečeh ul brezpogojno zanamci in operatorji. Posvetovali ed se!zahtevala,je go|>et novo žrtev iz- S. T. Z.! Z vsakim dnem smo bll-lltv*

. Rusi le ved^toajajo v Fraud
U. avg. — Nada 1 ji i i |>ort mak. h ča t ae j« danes aJ tukaj. Prebivalstvo ja Ru ke burno pozdravljalo, to je ie eedmi transport ruekih let
j (R Avatrijei »zrr4i,i vr __
protinapadov na naie ^ic^lFrane4j^k7tirih je prišlo Te
o>7ini IsaeoevanBi
^Tfcli 1:100 mol ln 20 Častni-E? (rt, leleaniei Menestirska-Ni-J*L ho naie čete včeraj prodrle JJJ capadu la na več krajih prezračile Zloto Lipo; Vai mostevr fc. reko *> »»ili razdjaai pred aa-T v okolišu Tismenice preganja-»ovrainika v smeri proti aeve-Maoada in «no rasedli deani [^Bistrice. Na črti Btanialava
vai mostovi ti fcri Rigt je prestavljen v Tur t kje* Mi
•o Nadvorne sme okaplfrali froata-
in Kriplin. Napredovali amo tudi Vokolifiu Bjalega ČeremCia in
8aj*.
Italijan** p*!**.
Rim, 11. avg. - Število naiih
t jetnikov, ki smo jih dobili v Oo-ficii je ie naraslo na 21.750, toda »tevilo ie vedno raste. Zajeli amo tudi večje zaloge streliva in živeti, ki je nepokvarjen in baterije teikih topov. Prehod naiih čet Čez gofo «e nadaljuje. Kavalerija in bicikliati prodirajo iztočno za So-Trižnikom. Na višinah severno in ixtocno od mesta, kakor tudi ha hribih v Rožni dolini in na točkah ob Vertojbici se še nahaja nekaj sovražnih oddelkov. Naša kavalerija je napadla Avstrijce in jim povzročila velike izgube. Na kraški planjavi se vrši hudo bojevanje. Tam smo predrli močne av-itrijake utrdbe severnoiztočno gore San Michele in vasi San Martino in okupirali Boschini. Vjetni-ki ri teh krajeh prihajajo in do zdaj smo jih našteli 12.072 mož poleg 268 častnikov. Včeraj je sovražnik poskušal olajšati avoj položaj pri Gorici z bombardiranjem in h srditimi napadi na drugih krajih fronte. Boji ao se vršili v Tunale, Ouidicaria, v dolini Laga-rina, na gorah Pasubio, Comuai, Val Travignolo in na Mrzlemvr-bu Povsod smo obdržali naie policije. Akvadron naših aeroplanev i nieuportskimi »troji je metal bombe na postaje v Prvačini in Dornhergu. Tri tone eksploziv je bilo zmetanih z dobrim vapehom. Kljub bombardiranju Iz tal in napadu po sovražnih letalcih, izraea katerih smo enega zruiili na zemljo, ae je naš škvadron povrnil bres vsake škode.
Belgijci napredujejo v Afriki
Havre, 11. avg. — Vojni urad razglaša, da je ves severnozapadni
del nemške iztočne Afrike v rokah belgijskih čet, ki so teano za petami nemških hratnboveev.
V jetnike bodo zamenjali.
Losdon, 11. avg. —- Lord Robert Cecil je včeraj naznanil v nižji zbornici, da se je Anglija sporazumel« z Nemčijo za izmenjavo tojnih v jetnikov, ki ao stsri nad 15 let brez ozira na itevilo teh v jetnikov v eni ali drugi državi. Maj ki* više pogajanja za izmenjavo enakega števila vjetnlkov; ki ao v vojaški dobi.
Delo zeppelinov. London taji.
Berlin, 11, avg. — V noči od U»rka na Hredo je več naiih zračnih škvadronov napadlo iztočno «hre/]e Anglije in metalo okaplo "vin- born lie velikega kalibra, ka I udi požarne bombe, na mor MnAke baze in tovarne militaris Wne vrednosti v krajih od North-■norlands do Norfolka. Vapčh fcisikardiranja je bil viden v vsa kern mestn. V benzolnih in Iele trnkih tovarnah v Middleebo so nsstale močne ekaploii-P '» P"'-ari in v pristaniščih ttuli » Hartlejnwla jc Irilo slišati rnz-•trelhe.
I^ndon, 11 _ z oziram nn frnj' porodilo prtvi angleški ^•jni nrnd:
Nemiko poročilo je nereenično, |h, navadi. JI««. 11 avg. - Vojni urad Hišču ob flommi So
Waeoaki avijstiki iitvnm vWmj nspadov. Nemški aero r.n 1 r^del na zemljo med Her Kethr.nviflersom ln dva dru ; *!" l"-iailiet»a »pustiti ae * "" * oVnlišn t'omMeaa. Nafce operacije „dnjn noč ao
»JM	vr(rlj ^ ,tUjcf
»"»staje med I*eefrg
V* * embresom, 1.18 bomb *« Ifnirny, 40 bomb ne Ap 2*"	v otoHUi Nov-
n "«	nazaneodHa In
v Mpineourt« in ^»»•ra u, »k 11 pa j 413 bomb.
bli-
tendon, II. avg. — General A leksij Kuropatktti, ki je povelje vai rtftki armadi ni severni fron
k est an, k jet- bb odslej guhernater. KoropStkiti jc thkn le ig rnsko-japonake Vojne, ko je bil prema gen v Mandžuriji.
Nemoi M radi paasoč od Poljakov.
Rotterdam, 11. avg. — Sedanji položaj centralnih sil ns iztočnem bojiiču je aalo resen in Nemčija se be poaluiila skrsjnih pripomočkov, da olajša poležaj. V Galiciji je sdaj kakih 100.000 Turkov, ali to ie ni dovolj in Nemci akuiajo pridobiti Poljake, da bi ae borili v njihovih vretah proti Ru-aiji. Poljaki pa bodo najbrž zahtevali neodvisnost Poljske kot pls-čilo, ako se odzovejo Netpčiji.
Hindenburg na poveljuje Awtrij-cem.
Bern, Švica, 11. avg. — Ko je nemlki generalni itab sklenil, da podeli vrhovno poveljniitvo na ruaki fronti marialu Hlndenbur-gu, ao bite pod njegovo komando prištete tudi avstrijske armade v Galiciji in v Volhiniji. Avstrijski cesar je privolil, ds se to izvrii in 3. avgusta je tiindenburg prevzel poveljniitvo. Par dni pozneje ao pa bile avstrijske armsde v južni Galiciji odvzete Hindenburgovi kontroli in poveljniitvo nad njimi je pirevzel nadvojvoda Prane Kari avatrijaki prestolonaslednik. Hin-denburgovo poveljniitvo zdsj sega efcmo do Tarnopola.
VK8TI IZ
—	San Antonio, Tex., 11. avgusta. — Vojaški eksperti v Fort Sam ttoustona so mnenja, da Per-shingova ekspediclja sc ne bo ie tako kmalu umaknila iz Mehike. Pershing, ki ims svoj glsvni stsn
Namiquipi, ac namreč priporoča za materijal za gradnjo atalnih ill omrežnih kuhinj in za leeen pod vojaških idtorih. to zna«, da vodatvo armade le ne misli na odpoklic ameriikih čet iz Mehike.
—	Waahington, 11. avg. — V vladnih krogih, poaebno v vojnem oddelku prevladuje mnenje, da bo t>erkhingova ekspedicija zapustila Mehiko okrog 15. aeptembra in ineacc pozneje bo odils iz meje državna mlliefc. Ker je vprašsnje s-meriikega vojaitva v Mehiki prva točka na dnevnem redu ameriiko-meriike mirdvne komieije, je pri čakovati, da bo CaVranza zelo pri-tiskal na uihaknitev Čet in Wilson ae bo bres dvoma udal. Is tega razloga sodijo, da Pershing ne bo več dolgo onkraj meje.
AMeriške vestL
Is sr*a
tfaahviQa, Ind., It avgnsto. -
Robidnice so letos dobro obrodile okrsju Brown, ps tudi klopotač se ne msnjks. Robidnice prodajajo po deset centov gslono.
Samuel Wilson ims pet akrov robidnic in grmi so polni jagod.
Vsakdo je dobrodošel, ki jih ho-birsti," jc dejel Wilson. Do je en earn mož OStal eno uro blral robidnice, ker je preveč
klopotač. 4	4 . .
Lenviilc Copenhkven je nabral v trek dn<* pet in icatdeaet ga-lon jagod. V tem času je vbil 17 klopotač. Kaftel je aedeto košaric deloma na poltenih z jagodami ki ao jih puetili ljudje, ki ao ac zbali kač.
Um Albany, Ind., ti — fcula je brcnila Uko neireč no 1 kletnega Keko Affčna, da mu je rezblle lobanjo in nt zanj zdravniške pomoči.
apretno branil ln umikal, pa to-, VABILO VA VB8BU00 pet zaganjal v bika. Na U način ^ vgywl|Tl ^^
je fantoma rešil življenje, sam i-
rna pa tri zlomljene rebra 111 is
meata vrženo spredujo taco.
Pittsburgh, Pa., 11. avgnsm. —
Pri Presaed Steel Car Co. v Stove jo nastal ogenj, ki je napravil $40,000 škode.
F Razumljivo povedano.
StraŽmojater: "Kdo st« vi, iu ksj ste vit" Novinec: "Sin krčinarja." StraŽmojater: "To je 4 to je treba do
či
Moč komanda. 1 ' Desetnik: "Kadar savpljem stoj" ne sme se ml tU Jeden ganiti, in Če mu tudi pade na no* cerkveni svonik."
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Hello Joiet Smithon, Pa. DopislJ
je priiel za obligatno izdajo Pro ji* svete prepozno ga prihranili za izdajo 9. av-gueta, ker smo sodili, da ga žolil imeti v številki, ktero dobijo val člani. Cenzorje imajo v Berlinu, v Londonu, na mehiiki meji itd., lia 301» So. Crawford Ave., v Chi-cagl, pa ni nobenega l Da ai nam zdrav 1
katero pri-redi druitvo "PMOMOt," Ml 1«* *. P. I. v Imperial, Pa. tea 1 septembra 1 L
Druitvo bode pričakovalo druga druitva na kolodvoru ob 8:30 in 10 45 min. zjutraj na Imperial, Pa.
Po obhodu aledi otvoritev dvorane ja nastop *raanih govornikov.
Potem pa ples in veeela saba*
va. Druitvo bode spremljalo bratska druitva na kolodvor ob 4:10 in 7u|5 min. svečer.
Na svidenje dne 4. septembra v
Imperial, Pa. 1
L (X)
Ignao BCnrshata.
VABILO
' tan veliko vrtno veaellco, katero priredi dr. Mir, Itev. 142 S. N. P. , J. dne 13. avguata 1916. na Lou* Rccharjcvih proatorili, začetok
Thto smo točuo ob 2. uri popoldne.
POZOR ROJAKI!
$10.00 dobi nagrade, ki javi o-nega uzmoviča, ki mi jc dne 4. avgusta v društveni dvorani v Yukon, Pa., odneacl godbeni in-st rumen t Vv reden $65.00. Pri gumbih je odtia No. 18336 King Cornet, H. N. White, Cleveland, Ohio.
John Kosec, Bo* 209,	Yukon, Pa.
(62—63)
VZPORED:
^ I. Pozdrav predsednika, 2. na-atop pevskega dr, Mir. 3. Žreba-1 je prstana vrednega $35 katuro-jc dr. Mir dobilo kot prvo dalo povodom konteata. 5. Licitaei-a lepo rejenoga koštruua, katero o vodil brikjaiilski župan H. K.
Godba ua kuofc, katero bodete preakrbela slavnoznaim harmonikarja John Črnko in br. Rud. Ko-žel. 7. Za vsakovrstno dobro kapljico in fino kranjsko klobase bo izvrstno proakrbljcno. Za ninogo-brojno udeležbo od atraui občinstva in društev v Collinwoodu in okolici, vseh organizacij ao Žo naprej zubvaljuje	(95) Odbor dr. Mir.
60, 61, 62.
mmmm: fvodna
Uateocvt|«N^a t. aprila
Jteieta

GLAVNI STAN: OBIOAGO, ILUNOIB. tTPRAVWI OUUK:
. Pradaeinik: Jehn Vogril, box 114, IjaSalle, IU.
I. Podpredsedniki J. Bratkovič, R. F. D. 4, b. 86, Girard, Kana. U. Podprodeednik: Jožef Knhelj, 0460 K wing ava. 8. Chicago, IU. Tajnik: Jehn Verderbar, 8701 S. Lawndale Ava., Ckieago, BI
Telephone Lawndale 4635. Blagajnik: Anton J. Torkov ee, P. a Box 1, Cicero. IU, Zapisnikar: John Molek. 400« W. liat St, Ckieago, lil
'•■'.i* •	•.■;■: A ^ ^ 1	; 4. H'
* i » * Jože AmbroUč, 351 box, Canonaburg, Pa. Paul Bar gar, 741-lst Bt, U SaUa, IlL F. 8. Tauahar, 674 Ahsay Ava., Boak Bprlnga, Wyo.
POROTVI ODBBXt
Anton Hrast, 811 95th Ave., Now Duluth, Minn. Anton Peterlin, 6307 8t Clair Av*, Cleveland, O. Jože Radilsk, 671 box, Smithon, Pi. Rudolf Pleterlek, 436 b«x, Bridgeville, h.
Albina Hočevar, 18 Heard ave., Detroit, Mich.
UREDNIK "PROSVETE" Jože Zavertnik, 8019 So. Crawford Ava., Oklaage, IlL
VRHOVEI IDEA WIS 1
t. J. Kara, M. D., 6909 St Clair av*, Oavalnnd. Old* Vsa denarne aadeva bi stvari, ki aa tMaj« glavnega urada, m
Imajo pošiljati na gl tajnika.
< Pritožbe gleda nerednega poalovgnja nn predeedalka nadaornsga odseka Joža Ambrožiču.
Zadava prepirljiva vsebine predaednikn porotnega odseka, A. Hrastu.
tu	1	.» ■
Vse drugo etvsri, ki imajo stik g "Proevsto", lavaemii spre-membe naalovov uradnikov krajevnih drultev pa "Prosvetd", 301» So. Crawford Ave., Chieago, HI. ,
KAKO SO
MK.tiaU.VnMill.Frii
IN^ NAP

SVO)
V CLAIRTON. Pa., United States Steel Corporation daje petnajst milijonov
mm m ss
Oni so vložili avoj denar v dobra; zemljišča.
Da ao bili ti ljudje zadovoljni a 4% obreati za denar, ne bi ni kdar bili miljonarji.
Tu VAM je prilika ako kupite izvtptno zeml-avojim prinranjenim denarjem.
CLAIRTON, PA. loti nudilo dobro ulogo denarja.
V CLAIRTON, PA. sedaj cve-
te kupčija zemljišč.
Vsaki pantsUn člo-
# schools
Dasvifle. HI li.
"Shep" je bil U tako aUr pea, de ga ni čakelo dmgega, kot da mu gospodar požene kroglj« iz milo sti v glsvo; pa ae je izkazal, da jc le za rabo ne tem avetp.
Ko ato Ma 28 hi IMttni Jack in Valentine MWer ekmrt park ob voddvodSl napravi, je prihrumel bik Is bKžn* farme in ae sakadil V fanu. Mlajši brit je le ležsl Mfca, k« se stsri zakadi vanj hi gs pop" d«, ds ji Mk tarjal Mečme Itlk se je ne to saksdil v paa, ki se jc
CHURCHtf
poleg ženai
___________ To bo zad<
vab, da premudite ki ptoučite našo ponudbo.
CLAIRTON. PA. je moderno t ki ima na milje dolge tlakovane ufice, kanale, plino-vo in električno razsvetljavo.
Danes je ie mogoče kupiti lote, ker so cene ie nizke, zato uporabite priliko danes. — SEDAJ — hitri bi modo biti prepozno. Zelo dobri mestni loti $350.00 iti teč.
Naslovite vsa pisma na:
WORTHINGTON DETCHON Cd
828 — 4tti Avenne,
Vandergrim Btdg,, Pfltsbargh, Pa.
vik izrabi lo priliko.
ZAIUJ TCgA TO0I VI NE NAPRAVITE?
Nt •pmiHU le ptUIkt, Hm §m tmil VI nmtfvlt*.
l C '-a
EMILE ZOLAi
DENAR.
fsdsr-«
iwvmmwk oxiwfci a^MMMMM
Sekarda je pryel« jeu. Sinov odgovor jc bil j«*en dok««, d« nina niti n«jm«njiefs zsupsnjs v njega, avoj««« oč«U, in i« j« hotel odpreti u-tvomieo besed, d« bi mu dokazal kako trdno j« njegovo podjetj« in d« je ain neumen in ozkosr-če ii, ee ga im« z« rop«rj« kot ao drugi. Ali ko g« je gledal trenoUk, ae mu je nehote samilil «-l.ogl fant, ki je bil pri petindvajsetih letih le one megfl in ineean, postaran valed razuzdanega in IKihotneg« življenja ter v večnih akrbeh z« svojo /dravje, da ni bil več v stanu riskirati izdatkov uživanja, ako ni kazato absolutnega dobička. To je potolažilo atarega. čutil se je ponosnegs, ds je še Uko mlsd in lil pn petdesetih letih in vs« prejšnje jez« n«d sinom ss je rszgubils. Nssme jsl se je in poUpljel sins po rsmi.
»0, ti ubogi moj f«ntek! Pojdiv« k zsjutrku in pssi n« svoj revmatlscm!"
Drugege dne, 5. oktobrs, je tal Ssksrd v dru Žbi Hsoielina in Dsgreinonts k notarju Lelore-mu v uliei Seinte-Anne, ksteri je vknjiiil inkor-porseijsko listino pod iiuenom "Družbe U ni ver /sine banke", združene delnižke družbe s glavni-eo petindvAJsetih miljonov frankov, rssdeljeno v petdeset tisoč deležev po petsto frsnkov, od ksterih je le ens četrtine ns trgu. GUvnl stan dru*. lie se nshsjs v uliei SsInt^Lessre, v palači Orvie-dove. Notar je dobil tudi isvod družbintti prsvil, bi so bils sestavljena v soglssju inkorporseijske listine.	j
Bil je lep jesenski dan. Ko ao gospodje odhs jsli od notsrjs, so si zapaUli sinotke in korakali po Bulevsrdu in uliei Chausss-d' Antin dobre vo* Ijs kskor šolsrčhi, ki uidejo is šole.
Teden posneja ee je vršil prvi zbor delničar-jev v dvorani, ki je bile poprej javni prostor, tods uprsv« je benkrotirels in sdsj js skušsl neki tovarnar orgsulsirsti v tistem prostoru rsz-utavo slik. Hindiksntjs so že posUviii ns trg dsl niee, kl so jih bili sami vesli, a jih niso hoteH obdržati. Prišlo je stoihdvajset de»ničsrjsv, hi so rcnrezsntlrall blizo štirideset tisoč delelev ln so imeli skupsj dvstlsoč glasov; dvsjset delnie je delo en glss. Ksr pa ni smel imeti noben delni-čsr več kot desst glasov, bres osira koliko ima delnie, je bi>o vslh sknpaj 1643 glasov.
Hakard je na vsak način hotel, da llamelin predseduje zboru. On sam se je ps izgubil v množici delničarjev. Zepisai si je pettrto delnie in ravno toliko inženirju, sakar je naredil pobotnioo, de so plsčsns, medtem ko v resnici ni ssloiil niti esnta. Nsvtoči so bili vsi člsni slndlkstai Degre-niout, lluret, godil, Kolb ln msrkls Bohain; vssk ismsd tah js vodil krdelo de»nlčsrjev, kl jih js bil pridobil. Hsbatlni ee je tudi sukal v dvorani. On js bil na glasu, ds js kupil največ delnie. Janfe« js bil ti* tam In »e več vil jih urednikov , banke, ki je ie pcalovsls dva dni. Vssk korsk, ki js bil ns merjen, je bil ie etorjen v naprej ln ssto je vladala v zboru najlepia sloga iu harmonija. Ds>ničarji so soglssno Izjavili, da js ves kapital vloženi in da je vplačanih atopetin dtsjset frsnkov ss vssko dslnieo. Nsto js sbor svečano isjavil, da js druibs orgsnisirsns. Ns dnevni red eo prišle volitve odbore rsvnateljev, katerega je Imelo tvoriti dvajset Slanov. Ravnateljem je bila odrejena plača ohrog letnih petde-act tisoč frankov In polsg tega so pravils določala. da dobs deset odstotkov vsegs dobičks. Ken-d ids t je so bl>l sevSde člsni sindikata. Kandidate-ka lists je bila le' prej sestavljena in delničarji so natančno po naVodllu soglssno isvollll Da gre monta, Hureta, Hedlls, Kolba, msrklss Bohsitvs In inženirja Hamellna, kateremu je Ssksrd name nil predssdnifttvo družbe; ss temi js bilo isvo. I jenih le Itirinsjst mol, ki so bili skrbno Ubrani kot poniini in neikodljlvi molje, kaUrih imene so bils prsvi ornament rsvnstaljstvu. Nato jc liumelin predlagal, ds sbor Isvoli glsvnegs poslovodjo in tedsj se jc prikssal Hsksrd, kl je bil do-alej vea čaa v senci. In ko je Hsmslin imenoval njega kot najbolj vzornegs mola sa to mesto, js zlnir simpatično prikimal. Hakard js bil isvoljsn soglasno kakor vsi drugi. Preostslo ni več drugege, kskor ds volijo le dvs nsdsornlks, ki bosta ptedbižils zboru bilsneo in potrdils račune rsvnr teljstvs. Delikatuo, tods mslenkestno oprsvilo in is ts mests je Hsksrd predlagal nekega Ruao js in Lsvignirs. Prvi je bil popolnoms pod vplivom zadnjega, ki je bil — dolg ln svctlolss človek — silno uljuden in vssko stvar js odobril biea pomisleka. Hpreje1 je nadaomlltvo a željo, da poksže drulhi svoje velike zmolnosti ns her ga Ishkji počastijo s sedežem v ravnateljstvu. Dnevni red je hil končan in tedsj se Spomne pred-sidnik, ds mors poročsti o de*et odstotni premiji, ki je bils dovoljene članom sindlksts v anesku Atirlsto tisoč frankov. Ns predsednikov nasvet je flnir sklenil, ds ss t« znesek pripile icdstkoiu družbe. Bil« je melenkost, o ksteri ni bilo vredno n /previjati. Zbor Je bil zaključen ln krdelo delničarjev se je reakropi'o kskor čreds ovse, Hsv nntelji in veliki delničarji so ps Ui skupsj in sme-jočih okrasov so si stleksli roke, ko so se poslsv. Ijsli ns ulici.
Drugegs dn« je imel odbor rsvnateljev prvo m jo v Orvisdovi pslsči. Hsksrd je svojo bivlo »prejemnico opremil sa sejo V sobi je bils dolga mizs, pogrnjene a aelenim žametom in okrog nje je atslo dvsjset visokih stoloy rsvno tsko obli-tih z žametom i razen tega sta biM v sobi dve o-mirl za knjige Okna mi bila sagmjeiu s ssvess mi la aelene svile, oh ksterih so vlssls rdeča ss grinjsls. ki so »stemnile »oho. ia kstere je bil ras-gl<«1 n« vrt sosedne Bovilirjeve palače Nspol razsvetljena soba je bils torej podnhns mirnem kloAtru, kl dremlje v zeleni senci kolatih dreves Hesrn in plemenit duh js napolnjeval Ust« prost«, re, duh, ki js imel utis aUrodsvne poštenosti
JUrnštelji so posedli okoli mize točno ob štirih popoldne. Itsrkis Boh«in s svojo sloho posU vo in s mnjkno, sristokratično gUvo j« resnično predstsvljsl sUrodsvno Franeijo, medtem ko je iz živshnegs Dagremotna gledalo imperially bogastvo V pompu avežegs napredka Sedil, ki je kazal nmnj skrbi kakor n«v«dno, je govoril s Kolbom o nekem nepričakovsnem pojavu ns du najski borsi. Ostali ravnatelji eo sedeli ohrog mi ze in poslušali s napstlmi ušesi, pričskujoči ko ristnih informacij, ali pa eo šepeUU med seboj o zasebnih rečeh, zsvedsjoči se, ds so Um le tato,l ds izpopolnijo šUvilo in poberejo vsah svoj delež picas, kadar pridejo dnevi delitve. Huret js, kakor po nsvsdi, prišel nsjssdnji in ves zasopel, opravičujoč se, da jc komaj ušel is zborničnega odseka.	.«-.. m %
Markiz Bohain, najsUrejši med vsemi, ss jc vsedel na predsednikov stol, ki je stal n« vzvišenem mestu, ia Sakard, glavni poelovodje, je sesedel prostor nssproti prvemu. Ilsrkis j« otvoril sejo in povsbil navzoče, da si volijo sUlnsgs predsednika- Nato vsUne llamelin in pove ob kratkem, da ne sprejme kandidatura. 8liial j« hil namreč, da hočejo njega sa predsednika, toda an mora odkloniti, kajti drugi dan odide v Orijant in vrhUga nlms nobene izkušnje o knjigovodstvu, bsnkirstvu in o borsi Ur skratka ne mara Uike odgovornosti, ki mu jo naUgajo ns plečs. Hsksrd jt poslušsl ves pressnečen. lUvno prejšnji večer sU se dogovoril«, d« sprejme predsednUtvo }n sdsj mu ni šlo v gUvo, sekej ee je premislil čsz noč. Hkrstu se epomne, d« g« je videl zjutvaj v dolgem pogovoru e sestro in mogoče ga je Ka rolina pregovorila. Z Željo, da mors biti llamelin predsednik banke, ker kdo drugi bi ga lahko spravil v zadrego, je vsUl Sakard in pojasnil, da predssdnlštvo je la čaetna sluibs, s« k«Uro ni trsba kakih posebnih smolnoetl ali izkušnje; drugega posla ne bo imel, kakor da predeeduje seji ravnaUljev in sboru delničarjev, podpira sklepe odbora ln izvršuje običajne govorance. Odhod v Azijo ga ne eme čieto nič motiti. Volili bodo podpredsednike, ki bo nsmesto njegs skrbel za podpise. Kar se tiče tehnične strani družbe, vodstva računov, borze in tisoč drugih, notrsnjih podrobnosti v kreditnem savodu, za to je naaUvQeh en, Sakard, ki bo skrbel, da je vse v redu. V smislu prsvil mors on nadzorovati delo v pisarnah, vaditi knjige dohodkov in iadatkov, upravljati tekoče zadeve, izvrševati želje ravnateljstva in sploh v njegovih rokah je fia Uvrševsln« moč družbe.	7; >f
Ti raslogi eo bili dobri, ali Hemelin ee je branil ie nekaj časa. Tedaj sU pritiskala nanj Da-grement in Huret, da mora eprejeti na vaak npr čin. Edini markis Bohain ac ni smenil niti najmanj ss vso sfero. Naposlsd ae je inienir uda), in je bil Isvoljen predsednikom družbe. Podpredsednikom eo ps Izvolili nekega nepoznanega vis-konu Chsgots, ki je bil svoječseno državni sto* tovslec in selo tope oeebs, kateri ss js ps snsl topo podpissti. Zs tajnika je bil isvoljen uradnik nove banke, ki ni bil član ravnateljstva. Sobotjfe napolnil večerni mrak, ki je satemnjl ze'ene sence. Ravnatelji eo končali sejo v mnenju, da ao v rili i dobro delo, in s eklepom, ds ee enidejo dvakrat v meeeen, prvič v menjši aeji n« petnajstega ln v večji ssji vsakeg« tridesetega, eo se rasišl Ssksrd in Hsmelln sU se podaU v zgornjiea, kjer ju je čsksla Karollna. Čim jc ona videla br* tov obras, je takoj sposnsls, ds gs je zopet pr* magsls njegova slabost. V trenotku jo je obšla jtM -	■■„'* JflBS
"Ni bi'o pametno od Vasi" sečne Sekard. "Pomislite, de predsednik bo imsl trideset tisoč frankov na Isto in U svots sc podvoji, čim se ras-liri podjetje. Ssj niste Uko bogati, ds bi ssvrgU to priloinost. Čemu sc torej bojite f"
"Bojim se vsegs," odvrne Ksrollns. "Moj best ns bo tuksj in jsz ne rssumem ničessr o dr n«rni Igri. Prosim, — zapisali aU mu petsto dslnia in prsviU, da jih ni trsba Ukoj plečeti I To ni prav I . . . Zelo sumljiva stvar je in lahko se porode sitnosti, ako ne bo vspevalo podjetje." * On se je sssmsjsl.
"Razburjajte ae popolnoms sastonjl Petsto delnici Plsčatl je treba dvslnšeetdeset tisoč ia petsto frankov. Ako ne bo imel v prvih iestih mesecih toliko dobičks, da plsča to svoto, potem je nsjboljše, ds sc vsi skupsj vrletno v reko, neme ste ds bi zsčeli s to stvsrjo . . . Le potolsžite s«, madams, in spite bres skrbi I Spekulscljs ubija le bedeke."
AH Ksrolins je ohranila reesn obraz v nar*. Ičsjočem mraku, ki je polnil sobo. Inienir je ul* gsl dve svetilki in- močna avetlobs je pedis na stens, kjer eo se bliščsli obrisi in sličice v vod. nih barvali, predstsvljajoče daljne kraje, o kate-rik je le toliko aanjals. Plsnjsvs §a sliki je bila Is puščsvs, gore so bils mrtve in Ksrollns je zo* pst v klela tuliti pololoj steregs sveta, kl spi na pokopanih zsklsdih — zsklsdih, kaUra mors o* buditi snsnoet ln jih poklleeti v bujno livljenjc. Kako velike in krsans ao dsla, ki so ssčrUn« I.., Mslo po mslo je sliksU njen« domišljij« novo generacijo in novo, srečno človeštvo, ki bo vznl* klo Is starodavnih tsl, preoranih s napredkom novo dobe.
1 Ampsk Ipekulseijs — špekulseijsl" js mrmrala, kakor ds se bori s dvomom.
Sakard, ki js posnsl njeno domiftljijo. je ale. dll njenim notranjim občutkom, katere jc čital na njenem obrazu
"Da, Ipekulseijs 1 Ne ustrašite es aveta! Ape-k u le« ija js pravo upanje livljenja ln večno h repe nanje, kl nas podi v boj ln livljenjc. Povedsl Vsm bom primero, ds Vss prepričam • • .
In ponovno se je amejal. tods njegov smeh, kakav njegovo besede, js bil namenoms brutalen, kadar je govoril s ienako.
"Mialite U, ds bi ss rodilo mnogo otrok brea v kako ee naj Israzimf — bres pohot nost if 7.* vsakih sto otrok, ki jih ns naredimo, se nam po sveči, da naredimo komsj enegs. Nesm«rnnst Ae le rodi potrebo, sli net"
(Dalje sledi),
JETNIK.
Milaa Pngelj.
1»»
V mraku jc lel mimo kolodvore. Blizu glsvnegs vkoda je prekrilal
cesto, in ko sc jc obrnil v stran, mu jc stopil nssproti mlad psr. Oa je bil čokat, nizek, rjav, s močnimi brki in trdimi pogledi, s še pri-rneroms mlad, ona visoks, ,|fnka in v obraz kri in mleko. DržaU se gs jc nsd komofceem in govorila pridušeno in srečno: "Samo tega sem Si ŽeleU samo to je bil apj eilj! Jn zde j sem tvoja, poljem se prvič s teboj, same bres stsr-šcVv.. . ti ... "	j
Njen glsa ga je opozoril, ds se je vsnjo ozrl in jo Ukoj spoznal. To js Tekls,ki mu jc bils znana ie tskrat, ko je hodila v osmi raarod.] Pozdravil jo je, tudi ona jc dd-zdraviU in temno zsrdels. 8p«z-nale ga jc in utihnile. Mož je ne. kaj opazil in ee oglasil resno in važno: "Ksj pa jet Kdo je tel" Nič!" se jc čul odgovor mlade ženske in dvojica js izginila med množico.	; V
Gotovo je, ds se js spoinniU U-koj prejšnjih čssov in tudi tega, ds je govorite njemu eneke etva-l ri enako vdano in nemara še bolj goroče. In še kolikokrat! Ko sU ae aešla zvečer v samotni ulici, kol ata se izprehsjala v mraku ali jutru po drevoredu ia zašla na tiho pot, scdls ns samotno klop, približala obraze, ae stisnila 4™t h drugemu in se objels, tskrst jc lspre-J govorila včasih šc gorečneje^ Pritisnila je ustne močno v njegovo uho, okleniU ee gs okoli hrbU s obema rokama,, se prišela nanj z vso silo in rekla: "Ti . ,. gh . . J moj — "	I
Zdsj dela iato z drugim. Storila jc že dozdaj stokrat in ponavlja mogoče rsvno ta hip v kupe ju drugege rasrede, kjer ac peljeta j na svatbeno potovanje.
"Hal" je zamahnil s roko Gu-štin Kolar in videl, da stoji predi avojim stanovanjem. ObsUl Jc, ae okrenil in odšel še nekoliko po uli-eak. Melo ga je bilo prevzelo to nenadno srečanje. Zdaj je sieer la pet, Šest 1st od tskrst, sli spomini so še živi. Tskla je bHa zanimiva, živahna ljubica. Prišla je k njemu v stanovanje, kakor napravi to velika, iskuisaa in življenja vajena dama. On ji je igral lOavir in ona je rada pela in pri tem o-hračala beaede "Du biat su treu, um «chocn zu acin" eli "Po oeati poŠt« plava, ti Tskl«,.bodi sdrsvsl" SmejsI« se je, tabaValsl takorekoč esma s seboj, posprav-jsls za kraUk čas po sobi ih po-kazala s kretnjo in mimiko, keko ae poje v Rigolettu "Ženska le vara nes": nekoliko skosi noa in malo trudno.	|
Po uiloah je vae križem vrvelo, prodajalne so bile odprte in izloi-ns okns so kszala v svetlih luiih svojs bogste in piaane zaloge. — Tramvaji ao zvonili, avtomobili trobili in ropoteli, fijakarjl kričali svoj "hop, hop", a KolSrja ni vse to nič motilo. Hodil je prav svtomstično in bil zadlvljcn. Mislil je, da Tekla vseeno zdsj več Uko ne ljubi, kskor j« takrat. Zdaj je atarejša, sdaj je tisto mls-do ln nemirno srce že nekoliko po-kojnejie, zdsj so se prvi ognji že umirili, znižsli in vse tli in pismeni pri tleh. Ali Ukrst, ko je imela rada njegs, je bils njens ljubezen drugsčns. Rszloček med njo in med drugimi je bil po priliki tsk, kakor med dobrim vinom in šsm-psnjcem. Tsm vse teče in človek« mami. s tuksj vse šumi, brizgs ns vse strsni. Če ji ni ksj ugodil, kskor je želels, je prišle nsravnost k njemu, joksls, bils a ozkimi in visokimi petemi ob tis in tolkls po misi ds je imels drobno in lično 1 pest črno od udsrcev. Ko jo je po-' miril, je plessls, sedsla s višks ns posteljo in zofo, zvonila po zraku s nogami, bežala pred njim in ae mu istočsauo obešala za vrat in ga dušila s poljubi: "Ti... sh ... mo) . . . "
Hel je pozno zvečer is mesU v drevored in obstsjsl tsm pred klopmi, kjer je pocedal včasih fl njo, kskor pred znsnci! Ogledsl je vse in videl je, ds je še po starem. Tudi Ukrst je aljals luns kskor ds-nes in akozi vejevje kostanjs kakor nocoj. V bližini je lumljel a-itak«, vodomet in pogrgrsvsl adsj bolj in zdsj msnj. Tsm zsdaj je stal beli gradič in v njegovem I stolpu je bils urs počssi. razločno, s prijetnim zvokom.
"Pnjdivs, kssuo jel" je dejal on, dasi bil bi še rsd ost si deset večerov po vrsti. "Net" jc rekle TskU iu se po
pravila t njegovem kaj I fte en poljubi" "tvoji domači bodo budil "Zdaj je h Uko prokaaaot čs pridem zdsi ali sasio nozue saaerjali me beda veeeno, torej a-ataniv« še aulol" - In ko sU ss rsskajaU spodsj n« cesti, js trdila in cepetate s noga asi: "Nc moram od Ube,-poglej... Sh, ti, vragi Samo tega ei !«lim, sama to jc moj cilj: postati svoja žensl Ah, ts slsst!"
Domov sc je vrnil Ic ponoči, nc da se bil domislil večerjo. V sebi ja odvil elektriko, eedel k Svoji pi solni misi, vzel iz žep« ključ in odprl pre(Ul, kjer so leieli epo-mini. Med raznimi ženskimi pism so se mešel« tudi njen«. Ko je bil njen oče — nekekien finsnČni u-radnik — presUvljea v Dalmacijo, takrat je moraU tudi ona ž njim. In v tistih časih so romsls njena piama k njemu po dvakrat na dan. Drobno so bila popissna poln« zanimanja sanj in z« vse po drobnosti, ki so bile I njim v zve-St, Itftkšen je, ali nosi še isti nao-čnik w velik in črnoobrobljen^ AH ima lase ie vedno velike ln s prečo ob strsni t Ali si jc pusti sdaj, ko je mods tsks, tudi on ob striči svoje brčicef Čc jc to storil sakaj je ni vprašali Ona namreč tega ne mara.
Pozneje je pisala vssk dsn enkrat in nekoliko splošneje. Bog ve, kdsj se boste videle 1 Nej gre včs-sih v drevored in po tistih ljubih hrsjih, kjer stoje v mesečini znane kiopi. Opiše ne ji potem to. Pri njej je vse drugače. Morje i-ms vodno pred seboj, zlasti morje, ki je sicer veličastno.
Po preteku dveh ali treh mesecev so bila pisms redkejša. Pri-hsjsla so vssk peti, Šesti dan, vsak drugi teden in. poeUjala eo kraj-fc. isdsr ja pieala, jc tožila, da ji je dolgčas, In zsrsdi tegs ima družbo, ki jc bedaste. Kopljejo se v morju, tepejo ss, "norijo".
Končno je vse izostalo in vošči 1st aU si ssmo ie godove ln prsz nike. Tudi on ,je ob enem ž njo prenehsl. Rszmere so se izpreme-nile, ljudje, ki jih je aprsvilo življenje i njim v dotiko. In vendsr ss je vse končalo definitivno šele sdsj, dsnea zjutraj, sli včeraj, ko •e jc Tekla poročils. Bile ao še tu neke vezi, ki jih je čutil, Če ae je spomnil nanjo. Ako bi bila ši-
ttttM&l
merje, a sdaj je pretrgšU m pre seksla vae ona. Storile jc legiti men korak, minuloet je ločene, ka kor bi jo odrezal in tudi njena prostost. Mol ims besedo nad nje nfm ravnanjem.
. Kolar je vsUl, držsl v roki pi smo is prvih čaeov in hodil po so bi. Njenega moče je videl aamo za par hipov, sty vseeno jc o njem premišljal. Ncksj trdega je v njem, nekaj nelzprosncgs, aamo voljnost, železna, mošks volja. O šali, o krstkočsanem življenju, ni na njegovem obrasu sledu. On nc sna gledati ss ISlo, ker je njegov pogled preoeter in preosoren. In menda revno U trdoba, U nens vadaa osorna možatost je imponi rala Tekli. Pri njem je naletela na nekaj novege, različnega od dru gih stoterih moških, ki jih jc are šele in apoznala v življenju.
Kolar jc aedel zopet za mizo, podprl gravo ln mialil šc vedno z zanimanjem. Tekla, tiata avobod na, vesele Tekla jc poSUla uklo njena sskonsks žena. Prej bi jc ne bili krotili svetovi, s od nekod je prišel iokst, nizek in trmoglsv človek in njemu jc uklonile glsvo ln reki«! Isvoli! Ti ravnaj s menoj po volji I Zanimivo je, če dru gega ne! No, in kako ae atiaka k njemu, iari v lica in govori, kakor bi šs bsls, da bi ji ne ušel, sli ds bi si ne ogledal druge. Is tistega hipnegs vedenjs, ki gs jc videl pred kolodvora vi m vhodom, govori tudi kos lenske ljubosumno
HIH
Smehljal sc jc, držsl v roki po pisano pismo in ril s levico po svo jih dolgih, temnih lsseh. V podoll g sati ia suhljsti obraz je bil bled kakor vedno, amo oči ao bile avet lcjfte In llvchnejše, kakor po ns v«dl. Čital je is nje nege pisms in se smshljsl: "Ssmo to so moje želje, ssmo to moji cilji: poetst tvojs lens I Ah, ts slset, ts ne akočna slsst!"
Pelnik«, ki je mialil Njegov, i, violinisti,
smJL
|avi so sspeli in ha klavir. Ifrtii stvarco, ki jo je l.
Dvorana je bila u»*u k kJM maj vredna imena. Ob eetL? '1 je sestajal v njej iU pnrejsl ».m sebi in lic povsbljcucev, poJg benih smsterjev i« Muut|lrit sih bolj in včasih maaj glssbene večere, j. Neksko po tretjem ,u»ku mel Kolsr dsljšo pav^Tn je po poslušslcih in ^^ Videl je več neznanih dau prav mlsdih in lepih po,uv gral dslje. Po igri se jt^Tj vred predstsvljal. SAJprtf visoki, poštami dami. Ta predatavila drugi ^Uj J skupaj aU ga peljali pre4 ko, pred Teklo. Motal« * daj, prej je ni videl, rdaj j, naenkrat pred njina, Strmel' atal brez besede.
Poatarna dama je rekla':' gospod Guštin Kolar, pr glasbe. To tukaj pa je Tel tuž, stotnikova soproga!"
"Me veseli!" je rekla tako navadno, kakor bi g« v reanici prvič. Dala mu inehko, brc« eneržije in r menta. Odšla je z damami. nje prostore, kjer je bil« racija. Kolar je zvijal svoj Zavil jih je v papir, jih kaj časa aebo in jih sklenil sled spraviti v majhnem ki, tu, kjer so shranjevali drugi ja godala. Roke so se mu tr« rlavi mu je iumelo kakor . ra, ki je ailno nZvduien ali presenečen in bi rad nekaj gel, česar ae boji. Iskal je prig ren prostorček, omot mu je pt n« tla', vraU za njegovim hrbti so se odprla in zaprla iu predaj , e stala Tekls.
"Servua, Kolarčak!" ie m smejala, skoTiia vHelo proti mti in mu kfepko stisnila obe 1 Kako sc imait Kje si v slul Sedi k meni!"
Peljsla ga je k steni in ga dila tik sebe ns leseno klop. Nei bi čakala njegovih odovor, ja/ vorila veselo dslje. "Koafli ' Ijala jas, veš, in moj ad beno potovsnje, sem te pred kolodvorom. Prav je poatslo. Kaj ai me pa,take no pogledal f"
"Ah," je skrival os, "tebet tvojega moža srečal, |>o|Wi kdajt" . ; 5 "Kaj ps ti jet" je vprašal
i
" Zakaj f"
"Ko sc tako čudno meniliM^ nisi arečal, nisi pogledal t" J "Puatimol" je rekel Kdlar.j "To je zdaj vseeno! Naie postal so odcvctele!'	VI
"Kako elegično!" je vikliW Tekla. "Kdo ve, če ao odereSl Kar se mene tiče, ne obupaš i smrti 1 A zdsj grem! Spremi ml Odšla sU brea slovesa in k« S bils zunsj aama, je rekla TrtS "Nocoj in jutri sem sami. JJ mož je šel z vojaki in se rrae* jutranjem. Če Ji je prav. poj* po drevoredu!"
Ala aU. Kolsr je hil nemin^ govoril je tiho in hripavo. Ym ji je, ksko gs je presenetilaJ^t je arečsl ns kolodvoru. Mup šc vedno, ds se pMo mfd njo neke vezi. s ona jeJ doms rsztrgsla s svoje Kdo bi si bil to mislil, kajJiFI nilo v glsvo t
44Niči" je rekla sem mialils apočetka Tsko, fls hitreje bež. čaa njim ae ne moreš Aaht. A dsš prst, ga več ne isjaAJ
zadnje: sUrsm se. pridem nekje pod strehejS*JJJ skrbim. Če povem odkn»o. e-j reči, d. me je vse -n>flde* * poroko. Ali čemu bo^Jgj 1« sem gel" (Dalje pri^
ZAFOMNTfESlTj^
II.
Koler jc hitel e šopom not v ro-ksk v glasbeni ssvod,. Zdsj js bi i la ara sedem in ob polu sedmih bi bil moral biti is Um. Stekel je ns gh) po stopnicak, odložil v pred sobi pslico in klobuk, popravljsl v usglici lase, hrupno odprl v rs ta, sedel as klavir in pogledal ka
Ak«