GOSPODARSTVO OBČINE CENTER V PRVI POLOVICI LETA
Večji izvoz šele v drugem polletju
O gospodarskih gibanjih v naši občini smo še pred enim letom govorili v razmeroma ugodnem tonu. Zdaj j'b gospodarska slika po polovici letošnjega leta vsa/ na prvi pogled nekoliko slabša. V Sloveniji seje izvoz blaga v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pove-čal za 4 odstotke, v Ijubljanskih občinah pa se je zmanjšalza 6 odstotkov; gospodarstvo občine Center je zaostalo za lanskim rezultatom za 28 odstotkov.
Pri večini tistih delovnih orga-nizacij, kjer so malo izvažali, na-vajajo, da zaradi spremenjene di-namike načrtujejo izdatnejši izvoz v drugi polovici leta. Res pa je, da je tako neugoden rezultat deloma posledica načina zbiranja podatkov, ki ne upošteva tako imenovanih »lohn« izvoznih sto-ritev (izvažamo le delo, ki ga opra-vimo na uvoženi surovini). Te sto-ritve so zlasti značilne v naši tek-stiini industriji, za katero pa velja, da predstavlja v občini dobršen delež industrijskih zmogljivosti.
Struktura našega izvoza je raz-meroma ugodna. Na konvertibil-ni trg smo izvozili 86 odstotkov vsega izvoznega blaga, pri čemCT lahko omenimo, da za tem rezul-tatom zaostajajo tako v Ljubljani (73 odstotkov) kot v republiki (78 odstotkov). Se naprej pa pada vrednost uvoza, ki je bila ob pol-letju za tri odstotke nižja. • Industrija ima še vedno veliko preglavic pri preskrbi s surovina-mi in reprodukcijskim materia-lom in zato ne dosega načrtovane-ga obsega proizvodnje. Upadanje industrijske proizvodnje se je po prvem trimeseiju zaustavilo, ven-
dar še vedno beležimo nekoliko slabši proizvodni re2xdtat kot po lanskem polletju. S tem smo pod ljubljanskim in republiškim po-prečjem, ki nista ne le pozitivna, ampak kar ugodna (4- oziroma 3,5-odstotna rast). Vendar pa mo-ramo upoštevati, da neugoden podatek o obsegu industrijske proizvodnje omili dejstvo, da imamo opraviti s prestrukturira-njem proizvodnje od nižjih, ek-stenzivnih oblik predelave k viS-jim, "z večjim deležem vloženega dela in znanja. Razen tega se in-dustrija seli iz občine Center na obrobje Ljubljane.
Ob vsem tem kaže opozoriti na nekatere ugodne finančne premi-ke v poslovanju gospodarstva. Zlasti je ugodna rast dohodka, ki je realno porasel za šest odstot-kov, in izločanje sredstev za aku-mulacijo, ki so nominalno večja za 50 odstotkov. 2<al so imele or-ganizacije združenega dela od do-hodkovne uspešnosti bolj malo, saj se je tudi letos nadaljeval trend zmanjševanja dela dohod-ka, s katerim gospodarijo sami. Pri razporeditvi dohodka so na-mreč izločile za skupno in sploš-
no porabo ter druge obveznosti kar polovico več denarja kot ob periodičnem obračunu prve polo-vice lanskega leta. Postavko dru-ge obveznosti močno povečujejo predvsem obresti za kredite. Zne-sek za plačilo obresti se je v prvih šestih mesecih letos povečal kar za 121 odstotkov.
Med značilnimi kazalci gospo-darjenja kaže omeniti gospodar-nost poslovanja, ki se je izboljšala za en odstotek, kar kaže na večjo varčnost in racionainost pri troše-njii sredstev. Značilno sliko go-spodarjenja daje tudi pregled po-slovnih izgub. Pri tem je treba po-vedati, da se je ob polletju med izgubarji znašlo 7 organizacij združenega dela, vrednost izgub pa je bila za 40 odstotkov večja kot ob koncu leta 1982. Pač pa se je stanje precej popraviloV pri-merjavi s prvim letošnjim trime-sečjem, ko je bilo kar 29 organiza-cij z rdečimi številkami.
Omeniti kaže tudi zelo discipli-nirano izvajanje družbene usme-ritve pri delitvi osebnih dohod-kov. Gospodarstvo obdine je za osebne dohodke razporedilo 24,4 odstotka več sredstev kot lani, kar je celo manj od dovoljenega zneska. Ob 32-odstotni inflaciji pa tako zadrzana rast teh sredstev povzroča 9-odstotni padec realnih čistih osebnih dohodkov.
Pri vsem tem je treba poudariti, da so organizacije družbenih de-javnosti gospodajile v še bolj zao-strenih razmerah.                  j. k.