Pavšalni franko v drSavl SMS.	T
Številka 35.	V Ljubljani, dne 2. septembra 1920.	n. leto.
== Cijena u prodaji 1 K 50 lit, == Naš Glas izlazi u tjednu svakog četvrtka. Godišnja pretplata * .... K 72-—..
Polugodišnja.................... , 36*—
Četvrtgodišnja...................... 18’—
Za inozemstvo dodati poštarinu. Oglasi po cjeniku.
I^ena y npoAajn 1 K 50
„•■v
Ham r.iac nsaasn ce^HVHO CBaKor verupr
roAHnima npeTnaara . • . . . . K 72
r.b
• • • ' ; »
• i r 18-
IIo,iyroAnmH>a ...
HeiBpTroAicu&a	n
3a HHoaeMCTBo A0AaTH u:oniTapHHy. Ormar, no Tapinjar.
Uredništvo: Ljubljana. Rimska cesla 5tev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se Bb priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno prankirane. Rokopise jo pošiljati samo uredništvu v Ljubljani. Hrvatske in rrbslre dopise je pošiljati le potom organizacij, ki so za vsebino odgovorne.
lil. L ■	■ N '.'l.-- II .1 II ....................UL.1,.1-
Upravnlžtvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj sa pošlje po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg5/L Ija je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Poziv.
Po Droulsu čl. 29. sazivliem redovitu sodlšrmi skuostinu izaslanika SIN za nedjelju. dne 19. septembra 1920 u S i po sati u prostorijama gradske vijećnice u Zagrebu s ovim dnevnim redom:
1.	Pozdrav nrcđsiednika.
2.	Izvieštai tainika.
3.	Izvieštai blagajnika.
4.	Izvieštai revizionalnog odbora.
5.	Predlog o proračunu za godinu '3920—1921.
6.	Popunienie središnieg upravnog i nadzornog odbora.
7.	Eventualiia.
Predloži i upiti neka se najave središnjem odboru barem 8 dana prije skupštine. Svaki izaslanik imade se prije skupštine iskazati pismenim ovlaštenjem-one skunine. kolu zastupa.
Zagreb. 30. kolovoza 1920.
Dr. Benkovič, oređsiednik SIN.
Oko 15. čl. izbornog zakona.
Vijesti o pasivnom pravu činovnika Vrlo su različne. Dok leđne novine iav-liaiu. da *e ministar za konstituantu. dr. Laza Markovič, spremio redakciju članka XV, izbornog zakona tako. da se pasivno izborno pravo podieliuie samo ministrima i profesorima pravnog fakulteta, dotle druge tvrde, da su svi činovnici iz-berivi osim upravnih. PotonJe dapače tvrde da i oo>licaini činovnici mogu kandidirati. ako se bar miesec dana orlie odreknu službe. Ostali ipiadu tek u slučaiu. 'da su izabrani, birati izmedju svoga službenoga ooložaia i poslaničkog mandata. Ne dozvoljava se naime, da netko u isto Nriieme kao poslanik i kao činovnik bere plaču, ier službu i onako ne vrši oa bi to bilo nepravica prema ostalim državljanima.
Neznamo. kako će se državna savjest smiriti u pogledu sveučilišnih profesora nravnog fakulteta, kad se skaniiva dati pasivno izborno pravo svim činovnicima zato. »da ne bi došli u konflikt iz-tnediu svojih prava i dužnosti, s obzirom t položaiem činovnika prema vladi i ministarstvu.« Ta i sveučilišni profesor ie
naizdri u ovisnosti ođ vlade. Jer J niega mogu umiroviti, ako ne parira. Ludo le postavljati se na stanovište, kote pruža samo ograničen politički horizont. Treba shvatiti, duh novog vremena i diieliti zvanje od čovieka. onda će se u svakom iavnom namiešteniku moći vidjeti slobodni državni funkciionar. Svaki stalež — i naiislobodniie zvanie — ima interesa, koii ovise o vladi, dapače i sociialisti očekuiu svu pomoć od vlade, što ih uostalom nc sprječava, da interese naroda odlučno i konsekventno brane. Smiješno le i to. da se od sveučilišnih profesora daie prednost ledino pravnicima. Zar bi ostali bili na sramoto kosstituanti? Držimo, da glede čL 15 !oš mie pala posliednia odluka, da će se član solidno i opsežno ispraviti.
Drago Vojska (LjubKana):
Nadsvetnik in gospod narednik.
Pred dnevi smo čitali v časopisju malo. nedolžno vest: »Narednikom se zviša olača na 650 dinarjev mesečno!« Nič posebnega, bi mislil človek, kil ni pri tem mislil na svote dohodke. Toda vzemi v roko tabelo o uradniških plačah in do-glei. kdo ie danes med uredništvom enak gospodu naredniku! Kanclist. oficiial in naprei Prav tia do svetnika so vsi uboge reve, ki jih ne primerjajte z gospodom narednikom! Šele nadsvetnik sme seči v roko kolegu naredniku, pa tudi samo z rešpektom, kaiti nadsvetnik ima z vsemi dokladami 14 K 28 v več na mesec, kakor gosood narednik brez dragiirlskih doklad. K temu na pridejo še razne druge ugodnosti, katere uživa g. narednik, o katerih se nadsvetnikn niti saniati ne ?me. Tako ie narednik resnično mnogo višti gospod kot nadsvetnik!
Ko smo vse to preračunih in pregledali. smo bili — o čemer sem trdno prepričan — vsi uradniki samo enih mišji in smo imeli samo eno želio: še enkrat iti na nabor in zaslišati besedo »taug-lich«! Zakai ie treba hoditi še v šolo in krasti očetu denar iz žepa. Če človek lahko brez vsake učenosti doseže večio olačo kakor z vsemi študijami? Zakai treba biti pismen, če se brez tega bolje živi?
Mi seveda samo častitamo gospodom narednikom na njihovem uspehu, obžalovati pa moramo one gospode v Beogradu. ki se niso pri tei priliki spomnili tud! nas trpinov vseh trpinov!
Sicer pa. Čemu bi se razburjali? Za>< kaj bi nam to ne bilo po volii? Vlada ima: in mora imeti pred g. naredniki rešpekt, pred nami h tega ni treba imeti, kaati mii smo liudše. ki se boiimo samih sebe.'Sko-< ro sem prepričan, da nam niti ta brcat ne zadošča. ,da bi se zgenili in rekli vladi: »Sedal ie dovolj!« Ne, mi ostanemo še nadalje idealisti in državotvoren element. Kaj nam zato, če ne moremo več živeti! Nam zadostuje zavesL da se štejemo med inteligenco in da znamo trpeti iu molčati.
Mi znamo vendar lepo pisati tn poši-liati svoie resoluciie v Beograd. Jtter padajo, v koš. Prejzobraženi in previsoki cospodie smo. da bi smeli seči v roke drugim trpinom, takoimenovanim duševnim proletarcem! Mi hočemo, da bode a nas Pisal zgodovinar: V dvaisetem stoletju ie bilo uradništvo vzor idealizma in ie umrio v tem svoiem idiealizmu od gladu. Ako bo uradnik v prihodnjem stoletju bral zgodovino, se bode nasmeial. •
Prazna drž. blagajna.
Svi porezni uredi u Hrvatskoj i Slavoniji imaju naredjenje, da sav svoj ubrani novac opućuju mjesto državnoj blagajni u Zagrebu — Narodnoj banci, a ova ga sprovadja u Beograd. I zato pod konac augusta ima državna blagajna u Zagrebu oko 2 milijuna kruna, a 1. rujna treba samo za plaće činovnicima — 12 milijuna. Posljedica je povse naravna: blagajna ne će moći da plaća, a činovnik će da stegne remen na hlačama i da — čeka,
A što će dočekati?
Današnje novine javljaju, da je voljno ministarstvo odredilo narednicama 650 dinara ili 2600 K mjesečne plače. Oženjeni će dobivati još i posebne dodatke. To je lijepo, a žalosno je. da vsc-učih’šni profesor dobiva mjesečno samo 2800 K plače, a veselo je. da zidari, koji imaju sada po satu 13 K. pc danu 104 K, a mjesečno 3120 K — traže — šesđeset posto povišice. Dadu Ii im to. a dat će im, jer će inače štrajkati, imat će zidar dnevno 170 ili mjesečno 5100 kruna, dok će oni, koji miješaju mort ili donose ciglu.
imati 77 do 115 kruna na dan, ili 2310 do 3450 K mjesečno.
Zidari će dakle moći da jedu kruh, i ako ie »Odbor za novisivanie ciiena« odredio brašnu cijenu od 14, 13 i 12 kruna po kilogramu. Nije teško ni narednicima, jer vojska ,,sleduje“ hljeb, a činovniku kako vrag da, jer javljaju eto. da čak i u samoj Vojvodini prodaju krušno brašno po 11 kruna.
U moru bezglavlja, što su ga pro-»zročila razna naredjenja, ide gore navedenu prvo miesto. Ne samo. da naši novčani zavodi odavna prijeko gledaju na poslovanje Narodne banke, nego će sada i državna blagajna pasti u nje ovisnost, po njoj naravski i javni namještenik.
Nije nam moguće, ovako nespretnu naredbu ozbiljno uzeti, jer bi to značilo igrati se s obstankom države.
Pa dosta je, da sveučilišni profesor Hanas bitno zaostaje v plaći zazidarom, — naopak da mu i ono malo. što dobiva, ne isplate.
A gdje su ostali činovnici, koji danas (več zaostaju i za drvocijepom i za šegrtom, a da se i ne usude pomisliti na izjednačenje u plaći sa jednakim službenikom u vojsci. Šta će oni na prvoga?
IVAN ROSTAN (Ljubljana):
Razdolžiivena akcija.
V svoiih člankih v št. 30. In 31. »Na-Sega Glasa« sem se dotaknil rakrane na našem telesu — naših dolgov. Sprožil Sem vprašanje saniranja in prišel do zaključka. da ie razdolžitev na podlagi principa samopomoč! mogoča.
Težkoče so res. Posebno v trenotku. ko se prehaja od besed k deraniu. To vem in čutim sam naibolie. Ampak s tem samoumevnim dejstvom mora računati vsak organizator, slično kot izvedeni turist, ki ve. da se na vrh Triglava ne pride v lakastih čevHih.
Razmere, v katerih živimo, so bolne irt tudi nas delalo bolne in apatične. Toda. če hočemo ozdraviti, si moramo priznati marsikatero trpko resnico In jo pogoltniti.
Tako tudi iaz ne morem zamolčati značilnih mneni. ki sem lih čul od več strani glede započetla razdolžitvene akciie na podlagi principa samopomoči — in ki, žal. niso neutemeljena.
Prav nič obetajoče se ne sliši recimo (ako-le: »PriiateH, ti propagiraš med uradništvom neka! neizvršliivega. Kako si se mogel ti, nepoboljšljivi črnogled, tako iznenada zaleteti med optimiste, ko vendar kot malokdo poznaš naše Papen-halmovce? Seveda, tvoii računi točno soglašalo — na paoiriu. teoretično. Toda prenesi stvar v urakso. v vsakdanjo realnost. pa si svojega razočaranta — če ne poraza — gotov! Le pomisli: Kad hočeš početi z liudmi. ki še do danes niso vplačali deležev »Samopomoči«, ki dolgujejo naročnino »Našemu Glasu«, ki niti članarine lastni strokovni organizaciji redno ne odraituieio? In sedal orihaiaš še ti in poživljaš te ljudi na podpisovanje novih deležev, na nove žrtve! Ja. wenn das iWenn nicht \vare!«
Žal. vse res. nostra culoa! Ampak če sem že zagrešil prvi greh. storim še drugega in postanem kliub temu nepoboljšljiv optimist. Ne glejmo nazaj, da se nam ne zvrti v glavi, gleimo naorei! Vzgoiimo si to nezavedno maso. če ho-
čemo nanio računati’ Menim, da nas razmere niso še tako nizko upognile, da bi orišli že ob vsako samospoštovanje. Ml moramo tei kloneči masi zravnati skrivljeno hrbtenico. Privesti io moramo do tega. da se bo vsakemu našemu organizi-raneinu članu žrtev 50—100 kron na mesec v organizačne svrhe zdela samopo-sebi umevna stvar.
Zavedaimo se. da lavni nastavlienol od agrarne države nimamo pričakovati nikoli zadovoljive uravnave našega ekonomskega ooložaia! Ni ie danes petične stranke v naši državi, ki bi imela v svo-iem programu tudi uradniško vprašanje. — in nai vse še tako na v«o saoo voiieio koliko da Jim ie pri srcu čista, zdrava, moralna uprava, od katere zavisi obstoj države.
Zatore? ni nič čudnega, da tudi nam lebdi nred očmi končni ciH naših strem-lieni: politično uiedinienie inteligenčnega proletariata. To ie edino sredstvo, ki nam pripomore do potrebnega rešpekta pri vsaki vladi, in ki nam traino zaslgura človeka dostoino eksistenco.
A v to svrho ie treba velikega kapitala Za nas. ki ga nimamo le ta cill dosegljiv v dahni dalfini le notom mogočnega razmaha naših gospodarskih organizacij.
Pot ie dolga. Da ne omagamo, mora* io vsi. ki se čutilo poklicane, stopiti na čelo takemu eibaniu in si delo porazdeliti. Eden ne zmore vsega. Tudi ni treba. Saj imamo že potrebni aparat: Svoie glasilo, svoio Zvezo, svoi Savez! En pritisk od tc strani — in naš Hranilni in posojilni konzorcij ima v enem mesecu mesto 180 članov (31. 12. 1919.) svorih 500 članov. Toliko iih zaenkrat potrebujemo, če hočemo. da se približamo razrešitvi našega razdojžitvenega problema.
Tozadevna akciia se ie že pričela. Hranilni iu posojilni konzorcij se ie ie lotil kot svoie zadeve. In da se niega zastopnikom ne bo moglo očitat!, da smo kot pretirani ekskluzivisti. stoleči strogo na načelu samopomoči, ignorirali vse druge faktorre ki bi nam lahko nrav prišli. ie konzorciialno načelstvo sklenilo, poslati denutaciio do vlade. Hotelo si ie biti na iasnem. če In v koliko bi smeli pričakovati od vlade, in kakšno stališče bo zavzela nap ram temu važnemu vora-šanUt. Vlada ie v to v orvi vrsti poklicana, a mesto nle se (e uradniški Hranilni In posojilni konzorcii v Llubliani odločil, da hoče zanio takorekoč v prenešenem delokrogu voditi to akciio.
In tako se ie zgodilo, da sva z g. kcmzorciialnem podpredsednikom stopila ored car tedni k socilalnemu poverjeništvu. c poverjeniku dr. Gosarlu. Razložila sva naš akciiski program, kateremu •e sledil g noverienik z vidnim zanima-niem in končno priznal .da mu le zadeva zelo simpatična. Obžaloval ic le. da ie niegov kredit za preteklo leto že Izčrpan, novega budgeta pa dotlei še ni dobil v roke. Svetoval nama ie. da nal se nuino zbere potrebno dokazilno gradivo, s katerim nai se opremi vloga na ministrski svet. ter le nama dal zagotovilo, da bo tukajšnje socijalno skrbstvo vlogo kar naitonleic ormoročalo in podpiralo.
Sedal torei stopa Hranilni tn poso-iilni konzorcii v I iubliani ored tebe. slovensko uradništvo. kateremu le ta akciia namenjena in kateremu bodi konzorcii edi-
ni naiceneiši in naisolidneiši denarni zavod — z aoelom:
Pristopi vsak kot član ali kot vlagatelj! Prielašaite vsi nemudoma vse svoie obveznosti na naslov Hranilni in posojilna konzorcii — Liubliana. Gradišče 15/II!
Odločajte o svoii usodli sami!
Jožef Zazula (Maribor):
Panem et circenses!
(Dalje.)
Za delo imamo dovoli neizrabljenih moči po naših jetnišnlcab, oslatUo bi se pa tudi dovoli solidnih delavcev, kakor se jih drugod! pri podobnih podjetjih ne manjka. Seveda bi moralo biti podjetje v trgovskozvcdenlh rokah ob državnem nadzorstvu in ta sistem bi prisilil tudi druge producente do primernih, nepretiranlh cen.
Zasebni lastniki niso nikoli toliko dalekovidni, da bi upoštevali korist skupnosti; zasebnik tl daje ob konkurenci v svojo škodo, ob pomanjkanju pa te obere do kosti, posebno dandanes, ko nas je svetovna vojna v marsičem izmodrila pa nas naučila tudi mnogih dvomljivih manipulacij.
Predmeti torej, ki so potrebni v ncobliodno, Javno korist, se morejo izkoriščati tudi le ob javni, državni kontroli. V primer na! nam bo žl-vosrebmik Idrija: gozdi In rudnik so državni; oboji se socijalno Izpopolnjujejo, kajti rudnik in rudar bi ne mogla živeti, ako bi nagajiv špekulant za tovar, peči in zasebno kurjavo potrebna drva dražil; gozdarstvo pa bi tudi ne uspevalo, ako bi sredi sebe ne imelo tako zanesljivega in solidnega odjemalca.
Ako pa prepustimo brezvestni špekulacij! prosto pot, potem ne pridemo nikoli do cilja, ker nam bo vedno vsaj eden izmed ime'’ >vanlh rih nagajal, in ta edini lahko onemogoči stavbo.
Kakor imamo torej po posameznih okrajih v pisarnah referente za šolstvo, zdravstvo itd., bi morali imeti v takem slučaju refere-tc — st v* kovnjake, ki bi neizprosno izpodbijali tla imenovanim nagajivcem. in to bi bilo treba in bi se obneslo, ker rabimo —- tisoče poslopij. — Velja pa tudi za druge predmete: sladkor, žveplenke Itd., klor skriti karteli uganjajo nekaznovano najvočje sleparije.
Naša mesta se bodo dvignila, prebivalstvo sc bo potrojilo in četvorilo, reda za to prihodnost pa nimamo nobenega.
V enem slučaju pa naj bi država osebno posegla v akcijo, namreč na uradnih središčih z lastnimi uradnimi poslopji. Že pred vojno, kler so mašni naše pisarne po starih gradovih tn podobnih luknjah, bi se bita uradna poslopja obnesla, ker najemnina ni bila majhna In v desetih letih bi bila lastna stavba plačana. Še bolj velja to dandanes, kier bi se moralo skrbeti razun za pisarne tudi za stanovanja in bi se s tem v mestih in na deželi zdatno odpomoglo »tanovanjskf mizeriji uradništva. Če imamo po vaseh šole podobne mestnim palačam s stanovanti za siužbu-ioče osobje. bi zaslužili tudi okrajni uradi primerno streho in uslužbenci potrebno stan on!e. Česar nt v škodo privatnemu tovarnarju ali rudniku s stanovanji za uslužbence, bi tudi državi ne bilo ne v škodo, 5e manj v sramoto, ljudstva pa bi se odpomoglo.
Za ostale stavile pa le potrebno nadzorstvo materijalnih cen, oziroma lastno izkoriščevališče na licu mesta.
Za vzor so nam svetovna podietja kakor Krupp v Porenju; prvotno so imeli le delavnice in livarne za Železo: ker so mnogo rabili, so si oskrbeli lasten rudokop za železo, lastne tame za premog in lastna skladišča v luki. Kljub ne* srečni vojni so se hitro „preorijentirali" Prođ vojno tn med vojno so vlivali kanona — dandanes delajo parne strole in za vse ie bilo dovoli zaslužka, za državo pa lep davčni dohodek. Znat! Je treba! — Ob strogem nadzorstvu bi
imeli tudi drugače regulirane kraje in marsikje boljše stavbe od današnjih.
V.
Moka torej, meso, petrolej, premog, obleka m stanovanje tvorijo neobhodne potrebščine zadovoljivem življenju. Premotrivali smo iih posamezno povrsti. Sedaj pa poglejmo, kako drug drugega izpopolnjujejo, da jim pridemo do kože, kakor šahist razstavi svoje {igu-’ee, predna užene kralja v mat. Ako hočemo ravnati po ego-ranji metodi, treba najprej skrbeti za povoljen dovoz moke in povzdigo domače živinoreje, kar lahko storimo, ker imamo obojega dovolj. Kjer sta moka in meso po primerni ceni, nima ljudstvo povoda dvigati cen, v prvi vrsti ne železničar in premogar svojih zaslužkov. Ako prideta ta dva do zasiguranega življenja, je zasigurano tud! njih podjetje: premog In železnica, ki tvorita v prometu najvažnejši točld. Nad tema mora paziti država, in usus XIX. stoletja je bil: poceni kurivo, poceni promet in naj tudi država tn ali tam doplača. Treba bi bilo torej v prvi vrsti premogovnike in železnice podržaviti, prve s so-cijalnega, poslednje pa tndl z vojaškega stališča.
Švica gotovo nt »neumna« država tn vendar imajo ondi progo skoraj v vsako vas, dasi se jih največ:ne rentuje. Poceni promet približa osamljene vasi ostalemu svetu, dovede tujce In podjetja in od teh krije država Izgubo pri železnici in še lep skupiček jej ostane. V Švici nimajo ne Banata, ne takih gozdov kakor mi, in vendar izhajajo v svoji neodvisnosti že 600 let ter so se srečno ognili svetovne vojne, četudi se je okoli in okoli gibal vojak.
Poceni nromet oživi treovlno. stavbarstvo in Hudsko elbanje Vse ložie si izbere posameznik niemu primeren zaslužek: vse ložie se zidak) stavbe, ker niso odvisne le od domačih razmer: vse ložie kupuje trgovec, kateremu drago dovažanje ustavi trgovino. Zato pa ni smeti pre-nustiti državi prometa iz rok. ker bi brez nieva tudi ona zeubila kontrolo in oblast nad svoiim tcritorHem. To vedo nrav dobro državni nasprotniki in nikjer ni toliko cibania. huiskania. voitia in pretiranih zahtev kakor iih ie videti po premogovnikih m železnicah, kier se da neuka masa zaoeliati z vseobetaiočimi obliubami. četudi? se nieni osrečevala' za vse prel brl-tralo kakor za nieno resnično korist.
Premogu in železnici po važnosti sledi petrolei katerega žal. nimamo v Jugoslaviji. vaai pridobiva se ga ne. zato ea treba uvaž-i. Ker smo oa imeli v voiski in r>o voiski v vseh državah nezanesljivo valuto, so se vpeliale takoimenovane kompenzacije: kar imam v blagu odvč, dam za ono. kar mi manjka. Nekateri so mislili, da bomo s tem spekulativno mnogo pridobili, oa le bila velika zmota. Ako damo za kompenzacijo moko in vo v ceni dvignemo, dobimo zanio enako drag ali še dražji petrolej in kjer je petrolei drag, se zadržuje zimsko delo, da nastane dvojna škoda 7z\o ie pač naizanesliiveie. po-iskati in navrtati studence, dokler vsaj glavni kraii ne dobe stanovitnejše elektrike. Petrolejski studenci so baie na Hrvatskom.
Pomanikanie razsvetliave oa ne škoduje samo tovarniški, temveč tudi domači industrfii katero treba ori nas v olat-narstvu in nogavičarstvu tako dvigniti, kakor so k) na Puškem, kier tmaio nal-večlo domačo industrijo v Evropi.
Primerna stanovania so končni nogoi v tem ooglaviu: ona kažeio tudi na zunai okus in višino prosvete dotičneea Hud-stva sorazmerno, kakor se gradiio. Zato
ooleg zdravih in cenih stanovani ni maili-oa naloga vsake države, skrbeti tudi za karakteristične stavbe, kokoršnih tudi nam ne bo smelo manikati. kakor iih drugim že davno ne. Ali si moremo misliti grški temneli v gotiki, našo cerkev v slogu starih Egipčanov? Po priliki bi zglodalo tako. kakor kmet z iirhastimi hlačami in golorokim telovnikom v cilindru. Te prispodobe bi ne omenil, ako bi jih pri nas vse polno ne imeli. Da dobimo tore? zdrava cena in v primerni obliki in obleki zgraiena stanovania. treba nam državne pomoči oziroma nadzorstva, da bodo tudi naši kraii in selišča ne le oo prirodi, temveč tud! oo zgradbah prikup-HIvI In enotni.
Lepo. svetlo in toplo stanovanje, četudi ie skromno, nam do polovice razvedri in razveseli živlienie.
(Dalje prih.)
Vidrovas
Poštni odpravniki.
Širša javnost pozna poštne uradnike, uradnice, poduradnike, poštne sluge in pismonoše. A poštni odpravniki? Kdo so in kaj počno? Javnost jih smatra v splošnem za javne-drž. poštne uslužbence že spričo tega, ker se je bliščal na poslopjih v časih žalostnega spomina grb z zlatimi črkami: K. k. Postamt; po osvobojenju naše mile domovine pa vidijo napise: »Kr. poštni in brzojavni urad«, ali pa »SHS poštni urad«. Toda eno ali drugo ni pravo. Koliko neresnice, koliko prevare, koliko žalosti in bede tiči za temi napisi, ve malokdo.
Ker je postalo vprašanje poštnih odpravnikov aktualno, v času, ko gre nekaterim za biti ali ne bitj, sem sklenila, da natočim naši javnosti čašo čistega vina. Naj naslikam v vsej nagoti naš obupni položaj.
K tebi, preljubi »Naš Glas«, se zatekam vsa obupana s prošnjo, da mi odpreš del svojih predalov.*) Priobči te vrstice, ki sem jih napisala v tugi in bolesti zgolj v procvit naše mile osvobojene domovine in v naš lastni obstanek! Rad! lažjega umevanja hočem podati kratek pregled ustroja državne pošte naše kraljevine.
Kot predstavitelj državne pošte na najvišji stopnji je minister za pošto in brzojav. Temu so podrejeni organi, in sicer: a) poštna in brzojavna ravnateljstva z delokrogom oblasti prve instance in b) ministrstvo za pošto in brzojav, ki opravlja posle druge Instance. Kakor ministrstvo, tako so tudi poštna ravnateljstva razdeljena na sedem odsekov. Uradnlštvo pa zopet na konceptno, tehniško In manipulativno osobje z akademsko In srednješolsko predizo-brazbo. To uradnlštvo se deli zopet v več skupin, in sicer: a) pragmatično in b) nepragmatično uradnlštvo. Zadnje se deli zopet v dve skupine, in sicer: a) nepragmatično osobje s sistemiziranimi plačami, ki se Imenujejo in nameščavajo potom dekreta in b) v nepragmatično osobje z nesistemlziranlmi plačami, ki stoje s poštno upravo v pogodbenem razmerju.
Uradov imamo dvoje vrste: a) erarne urade in b) neerarne urade.
Neerami uradi so uradi poštarskega zvanja I. razreda s 4 stopnjami in II. razreda z 2 stopnjami, dalje neerami uradi III. razreda s 6 stopnjami, ki jih upravljajo do malih izjem poštni odpravniki in pomočniki, katerim se Je pa zadnji čas, mesto draglnjske doklade, nadejalo visoko zvoneče ime »predstojnlštvo poštnih uradov IH. razreda.«
*) Vedno prav radi! Iz poštnih krogov, ki nas Itak preveč pozabljajo, so nam dopisi posebno dobrodošli,	Uredn.
K vprašanju poštnih odpravnikov pridejo vi poštev le zadnji dve skupini, t. j. nepragmatičnci osobje s sistemiziranimi plačami in osobje z ne-sistemiziranimi plačami.
Kdo so pa ti dosedaj še ne pragmatiziranj poštni uslužbenci s sistemiziranimi plačami?
Z naredbo bivšega trgovskega ministrstva! z dne 21. junija 1910 drž. zak. št. 118 (pošt. in brz. naredbenik št. 88 iz 1. 1910.) so ti uvrščeni v kategorijo poštarjev ali predstojnikov poštnih uradov L in II. razreda, z naredbo ravno istega ministrstva z dne 18. Januvarja 1909 drž. zak, št. 9 (pošt. in brz. naredbenik št. 12 — 1909) pa tudi poštni oficijanti, aspiranti in deloma tudi poštni pomočniki obojega spola. — Ta poštna uradniška mesta s sistemiziranimi prejemki morejo doseči le prosilci z usposobljenostmi, ki sa naštete v § 2. do 6. zgoraj citirane naredbe z dno 18. Januvarja 1909, predvsem oni, ki so dovršili z dobrim uspehom štiri razrede srednje šole (dekliški licej) ali pa najmanje tri razrede meščanske šole, bodisi dvorazredno trgovsko šolo. Ne« oziraje se na to predizobrazbo je za dosego teh uradniških mest odvisno le od povoljne pred tem dovršene šestmesečne prakse, ki se ima vršiti 3 mesece pri poštnih uradih L in H. razreda, v izjemnih slučajih pa tudi pri predstojništvu pošnegai urada III. razreda. — Zadnje tri mesece be morajo podvreči ti trimesečni praksi pri enem izmed eramih poštnih uradov v zvezi z dvo- dd trimesečnim tečajem, ki ga vodijo prometni uradniki. Po končanem trimesečnem tečaju se morajo podvreči ti kandidatje javnemu izpitu, ki se običajno vrši pri poštnem ravnateljstvu pred komisijo, ki obstoji iz višjih poštnih tehničnih in prd, metnih uradnikov. — Po srečno prestanem izpitu, se uvrsti izprašani kandidat v listo čakalcev, nakar se ga po potrebi uporablja in uvrščava v pomožno službovanje kot provizoričnega aspiranta! sedaj pri tem, sedaj pri drugem uradu. Sele a imenovanjem za poštne oficijante postanejo stalno nameščeni poštni uradniki. To nameščcuje in imenovanje se izvrši potom dekreta. Te poštna uradnike se tudi često rado imenuje ali nazivlja kvalificirane poštne uradnike.
Druga in zadnja skupina so nepragmatiziraul poštni uradniki z nesistemiziraninii plačami A zvanjem poštni pomočniki in poštni odpravniki ali lepše »predstojniki poštnih uradov III. razreda«.
Glavna razlika med nepragmatiziranlml poštnimi uradniki s sistemiziranimi plačami t. j, med poštnimi aspiranti, oficijanti in med poštnimi pomočniki In odpravniki z nesistemiziranimi plačami obstoja v tem, da se od teh ne zahteva nižje srednošolske predizobrazbe, da se od njih’ ne zahteva šestmesečne prakse niti trimesečnega tečaja s končnim zrelostnim izpitom. Poštni odpravnik ali predstojnik poštnega urada III. razreda postane lahko vsakdo, ki Je dovršil vsaj ljudsko šolo, ki je prekoračil svoje 16. leto In k| je neomadeževane preteklosti. Poštna uprava na stavi tem kandidatom nikakih drugih zahtev kakor, da z njenim dovoljenjem vstopilo pri odktt-zanem poštnem uradu v praktično vežbo to dal si prisvojijo pri tem toliko izurjenosti, da morejo odpravljati in prejemati navadne pisemske la blagovne pošiljke in eventualno tudi brzojavke, O tej usposobljenosti se prepričajo obtčalno poštni nadzorovalni organi ob priliki nadzorovanja uradov s kratko ustno preizkušnjo, ali se pa poda’ ta ustna preizkušnja pri poštnem ravnateljstva pred nadzorovalnim organom. V slučaju, da ja kandidat zadostil zahtevam nadzorovalnega organa, si je pridobil s tem tudi kompeteočuo praw vicp do potom javnih natečajev razpisanih poštnih uradov III. razreda. S trenutkom podelitve poštnega urada III. razreda ie postal ali bil Imenovan ta kandidat poštnim odpravnikom ali predstojnikom poštnega urada III. razreda.
Nadaljna razlika med nepragmatlziraaimt poštnimi uradniki s sistemiziranimi plačami ta med onimi z nesistemiziranimi plačami obstoja v
tem, da se ne nahajajo ti niti v provizoričnem niti v definitivnem razmerju s kr. poštno upravo, nego le v pogodbenem razmerju:	pogodba se
sklene pred prevzemom poštnega urada med poštnim in brzojavnim ravnateljstvom v imenu postne uprave proti polletni odpovedi.
Za ta poštarska mesta so se menda že od pamtiveka po večini potezali trgovci, gostilničarji in državni upokojenci. Ako pogledamo danes Sirom naše domovine, vidimo, da imajo še dandanes nekateri trgovci in gostilničarji te urade; 'do katerih imajo celo nekako dedno pravico, zbog česa so se svojedobno tudi imenovali dedni poštarji (Erbpostmeister). Ti imejitelji poštnih uradov IH. razreda se niso potezali za ta poštna mesta iz poklica ali zaradi neobhodne Zivljenf-ske preskrbe z ozirom ria službene prejemke, nego kakor nas skušnje učiio, le raditega, ker jim staži poštni urad kot nekaka »vada« za trgovske in gostilničarske goste.
Tem poštnim predstojnikom je poštni red, VOStnO ta točno poslovanje v uradu postranska stvar, plača skromna bagatela. Sami le rcdko-kedaj uradujejo. Nadomestujejo jih njihove hčere, sinovi, trgovski pomočniki ali si pa najamejo, v to svrho kakega izprašanega čakalca ali pa ča-kalko. Sami se brigajo le za svoje dobičkanosne obrti, katere jim zdatno pospešuje poštni urad,
V	katerega so primorani se zatekati okoličani irt tulci. Ti dedni poštarji so danes večinoma vaški mogotci, vojni dobičkarji in verižnlki; obenem pa najnezanesljivejši poštni uslužbenci.
Na te poštne predstojnike kaže danes poštna ttprava s stegnjenim kazalcem. Na te se sklicuje danes poštna uprava, okužena z verižnlško strastjo, pri določanju draginjskih doklad. V trenutku pa, ko se ji pokaže na 90% poštnih predstojnikov s popolno kvalifikacijo in na vse one, ki so si s svojo marljivostjo prisvojili potrebnega znanja, da lahko samostojno vodijo odgovornopolne poštne urade IH. razreda brez vsakojakili postranskih obrtov, ki so tudi po večini zelo marljivi in zanesljivi uradniki, ki pa danes tavajo vsi obupani, lačni in strgani po svetu, stisne poštna uprava roke V pest, jih vtakne v žep in obme hrbet.
Kdo so pa ti bedni poštni proletarci?
Poštni pomočniki brez nižje srednješolske predizobrazbe ali pa ž njo, s pripoznano usposobljenostjo odpravnikov brez oficijantskega tečaja in izpita ter poštni aspirantje s strokovnim izpitom. Za poštne urade III. razreda so se potezali tudi že stalno nastavljeni poštni oficijanti in oficijantke, ki jih poštna ravnateljstva radi njih usposobljenosti kot predstojnike poštnih uradov Ul. razreda višjih stopenj kaj rada nameščajo. In
V	tem tiči ravno pričetek zla, ki je rodilo da-nainje vprašanje poštnih odpravnikov. O tem perečem vprašanju, ki se kaj rado napačno tolmači ta razlaga, hočem torej danes razpravljati.
Kakor sem ravnokar omenila, so se potezali zžC odpravniška mesta ali za predstojnike poštnih uradov IH. razreda tudi stalno nameščeni poštni otidianti ta oficijantke. Marsikdo si bo na prvi Wp gotovo mislil: kako je vendar mogoče, da so se n*«!* za ta nižja mesta tudi moči z nižje-srednješolsko predizobrazbo in s strokovnim iz-pitom? — Kdor je poznal tačasne razmere, katerih bridke posledice še dandanes tako živo občutimo, se tem obžavanja vrednim dejanjem gotovo ne bo čudi!.
Položaj poštnih oficijantov in aspirantov je bfl pred in med vojno skrajno obupen. Njih redni mesečni prejemki so ledva zadoščali za hrano, ki so sl jo morali nabavljat! v gostilnah ali pri privatnih hranodajalcih. O nabavi obleke, penla in obutve ni bilo, kakor še dandanes, niti govora. Skratka, glad ta vsestransko pomanjkanje sta prisilila marsikaterega, da je skušal bežat! iz mest in velikih industrijskih krajev na deželo, kjer se je veudar živelo nekoliko lažje in ceneje. Nele poštni oficijanti in oficijantke, ampak vsak, od nataižjega do naivišiega državnega uslužben-
ca, si je pomagal kakor je vedel in znal, da ne bi podlegel vojnim posledicam.
Poštni oficijant ali oficijantka je prešla z dnem podelitve poštnega urada III. razreda kakor vsaka, druga moč v pogodbeno razmerje s poštno upravo. Pogodba se je sklenila temeljem naredbe bivšega trgovskega ministrstva z dne 27. junija 1900 St. 33.543 (pošt. in brz. naredbenik št. 50 iz leta 1900). S tem korakom se je pa obenem ločil z ozirom na § 58. naredbe bivšega trgovskega ministrstva z dne 18. prosinca 1909 (pošt. in brz. naredbenik št. 12 Iz leta 1909) za vso dobo službovanja kot poštni odpravnik iz Statusa poštnih oficijantov in to glede na osebne in redne prejemke kpt točasno določene za poštne urade III. razreda. Tem oflciiantom se varuje le kompetenčna pravica do poštarskih mest. Da so se osmelili oficijanti poteza« za ta odpravniška mesta, je pripisovati tudi okolnosti, da se temeljem § 58. cit. naredbe v slučaju aktivne in pasivne odpovedi te pogodbe uvrstijo zopet v dotično stopnjo, v kateri so bili pred sklepam pogodbe ali pa v dotični starostni razred, v katerega bi bili vvrščeni, če bi bili nepretrgoma ostali v oficijantskem staležu. — Ker ni bilo s.u-titi s tem prehodom nilcakih zlih posledic, se je marsikateri poštni oficijant ali oficijantka prostovoljno »ponižal« do poštnega odpravnika ali do predstojništva poštnega urada III. razreda. Za to ponižanje si je pridobil doticnik izdatno na službenih prejemkih, ker so bili službeni prejemki v smislu § 13. naredbe trgovskega ministrstva z dne 10. marca 1914 (pošt. in brz. naredbenik Št. 45 iz leta 1914) za poštne odpravnike v lastnosti poštnih oficijantov večje, nego v smislu § 7. In 8. cit. naredbe pošt. oficijantov In pošt. oficiiantinj.
Tako n. pr. je prejemal poštni oficijant v zvanju in pogodbenem razmerju kot imciitelj poštnega urada HI. razreda 3. stopnje 1000 K letne plače, 200 K brzojavnih doklad In 200 K za stanarino in poprečnine: dočim je prejemala poštna oficijantka komaj 900 K z vsemi dokladam! na leto. — Ker takratna draginja še ni dosegla današnjih blaznih cen, se je nekako z milostjo božjo na deželi še živelo. Paralelno s temi prejemki so se gibali vsi redni prejemki poštnih odpravnikov In poštnih oficijantov z enakimi vojnimi draginjskimi dokladami do povišanja draginj-ske doklade z naredbo z dne 28. junija 1919 o draginjskih dokladah k sistemiziranim plačam Javnih uslužbencev kraljevine SHS. — S to na. redbo se je zadala poštnim odpravnikom brez razlike prva zaušnica. Dočim so prejemali poštni oficijantje ta oficijantke vzporedno s poštnimi odpravniki oficijantskega značaja kakor tudi z vsem drugim nekvalificiranim poštnim osobjem enake draginjske prispevke bodisi doklade, se je prvič to pot poštne odpravnike oficijantskega značaja vzporedno z drugimi nekvalificiranimi močmi popolnoma prezrlo.
Poštni adjunkti, oficijanti in aspiranti so bili vvrščeni glasom naredbe z dne 28. junija 1919 v člen 8, razpredel A pod točko b); poštni oficijanti ali poštni odpravniki oficijantskega značaja, pa niso bili vvrščeni niti v razpredel B!
Marsikdo se je pri Čitanju te naredbe plaho ozri, marsikatero srce je zatrepetalo. Ugibali smo to in ono, nihče si pa ni mogel niti misliti, da bi poštna uprava, v kateri sedi minister In uradniki naše krvi, z nami slabše ravnali kakor mačeha Avstrija. Društvo nam je zagotavljalo, da se nas na vsak način uvrsti z ozirom na člen 16 citltane naredbe v razpredel B, kakor se je uvrstilo druge javne uslužbence nižje kategorije, in v tem upu smo dočakali božičnih praznikov. Ravno na sveti večer pa se je nam utrnila zvezda: prinesla nam je brzojavno okrožnico z dne 23. XH, 1919, št. 6502/1 a—1919., s katero se nam je poročalo, da je ministrstvo dovolilo draginjske doklade vsem uslužbencem, ki s 1. julijem 1919 niso prišli v poštev pri zvišanju draginjskih doklad.
Odvalil se nam je težek kamen od srca, ta lep je bil sveti večer!	(Konec prib.)
Davčni izterjevalci in njih težnje.
Na zađniem občnem zboru dne 8. av-* uusta t. 1. so se naši udeleženci z ogorčenjem pritoževali zaradi orikraiševania na raznih službenih prejemkih. Vsled vedno večje draginje vseh telesnih potrebščin sedanja ojača več ne zadostuje niti za hra-i, no in stanovanje. Nekdanja službena obleka ie že zdavnaj raztrgana, novega si ne moremo nabaviti. Upali smo. da io nam finančna uprava vsai letos da v naturi ali pa da nam nakloni tak denarni namestek. da bi mogli zani sami kupiti potrebno obleko. Obliubilo se ie nam tudi. da se nam do možnosti doplača, kar smo v prejšnjih letih med voino premalo dobili za obleko, ako to do oredoisanih vlogah dokažemo z mnogostranskiml uradnimi potrdili. Prišel ie čas. ko bi morali dobiti službeno obleko za letos, ali namesto nie smo zopet prejeli le denarni nadomestek, in sicer v tisti višini, kakor lani. za nekatera oblačila pa še nižie zneske. Ta denarni prispevek bi še za krojača ne zadostoval! Znano ie. koliko metrov blaga se rabi za obleko, cene so oa povsod y izložbah napisane! Naklonitev tega čudnega oblačilnega nadomestka nas te letos tako neprijetno osuonila. da smo celo pozabili vprašati, na kakšen način nai si za te bore krone napravimo obleko. Zato tudi nismo predložili vlog za doplačila za oreišnia leta: sai se ie že naprel videlo, da bi bilo to naše delo zaman.
Kakor na daiatvah za obleko, tako nas prikraišu'ieio tudi na dnevninah za vnanio službo. Naši dobri rojaki so nam vzeli nekak kar nam ie dovolila dalina beogradska vlada. V znani ministrski naredbi stoii namreč izrečno zapisano, da dobe pod-uradniki po 20 K na dan. sluge (spremljevalci transportov i. dr.) pa do 15 K na dnevninah. Kam spadamo po svojem službenem delu. to smo že dokazali v tem listu in v svoii spomenici. To vedo dobro tudi pri naši finančni direkciii. Zato oa so nam nooolnoma pravilno spočetka nakazovali po 20 K. Ali kakor hitro so zvedeli za ta naš opravičeni pribolišek nekateri plemeniti zavidliivci v višjih krogih, so brž predlagali ori finančni direkciii. da nai sfi nam priznalo dnevnine nainižie stoonie. tore! do 15 K. Vrtali so potem ti človekoljubi v to zadevo tako dolgo, da se iim ie ugodilo. Poslal se ie na vse davkarije in okraina davčna oblastva ukaz. da nai se nam davčnim izterievalcem za naorei do nadaline definitivne odredbe oidmeriaio le po 15 K, ker iz ministrske naredbe bale ni razvidno, v katero vrsto spadamo.
Sedal se nam odtrguie do 5 K na dan od krvavo zasluženih in ootrebnih dnevnic, Nadaline odredbe v tci zadevi čakamo že več mesecev zaman. Tolažilo nas 7 zatrdilom, da so poslali v Beograd predlog. da nai se nam priznalo dnevnine po 20 K na dan. Res čudno modra so ta naša uradniška pota! Kdai so oa rekli v Beogradu. da se nam ne smejo izplačevati dnevnine po 20 K? Kaj v Beogradu vedo o nas slovenskih davčnih izterjevalcihI Zato ie menda vendar tukai naša finančna pokrajinska deleeaciia. da talce reči sama uredi* Ako nas pa ona dovoli ne pozna »n noče priznati našega službenega dela. kakor to zasluži, storč to še veliko manj v, dahnem Beogradu!
Posebno slabo se vodi našim tovarišem v obmeinih kraiih na bivšem Štajerskem. V službi moraio biti zunai ves teden v kraiih. ki so oddalieni do več ur od doma in moraio tudi prenočevati zu-nai ori tuiih Ihideh. Tam ie vse silno dra-eo in razmere so tako zmedene in raz-dranane. da mora davčni izterievalec vsak dan 'zdati za hrano in prenočišče naimam 50 do 60 K. ako si hoče ohraniti za slujbo sposobne telesne moči Na dnevninah na dobi po 15 K na dan. Odkod na! iemlie denar za nokritie orlmani-kliaia? Porabiti mora v meseoib zunanie službe svoto plačo za svoie potrebe in doma mora nbova nievova družina životariti v natvečij bedi. ali oa mora stradati on in prenočevati do beraško v eozdu ali Dod kozolcem. To na za našo čislano državo srotovo ni dostpino posebno sedal ne. ko davčni izterievalec večkrat zasluži zanio na dan na tisoče kron na novih 4% rubežnih oristnibinah.
Zato naši obmeini tovariši tem ootom prošiio. da bi se Hm iziemoma za čas izrednih razmer dovolile dnevnlne do 40 K na dan. vsi druei na prosimo, da se nam vmeto 20-kronske dnevnine. V omenieni ministrski naredbi se ie tudi dovoHla povrnitev prevoznih stroškov v vnanii službi vsem državnim uslužbencem. Torel smo tudi mi opravičeni, da zahtevamo pole? dnevnic tudi povračilo železniških stroškov Toda nekatera okrahta davčna oblastva. posebno na bivšem štaierskem. take postavke v notnih stroškovnikih naših tovarišev kar samovolino črtaio.
Prosimo, da se tudi ta krivica v vsei Slov,enih' odnravi in da se odslei nas več ne nrikraišnie na naših opravičenih službenih •nreiemkih Dovoli hudo ie da nas stiskalo naši »rodoljubni« verižniki in za-la^atelii.	Odbor.
Veliki zadatak
Najčišča. naiplemenitija vrsta rada je budjenje uspavane svijesti u onima, koji su bilo s kakvog razloga u manje sretnom opložaiu od nas Humano ie k sebi pridizati brutalno ie potiskivati.
Visoki socijalni moral iziskuie uzajamnu akciju cijeloga društva i društvenu snošljivost, a brani svaki ekskluzivizam, jer takav razbija zajednicu i pozitivni rad Svaka organizaciia predstavlja ied-nu moralnu silu. kojoi se rezultati temelje na unutamjoi društvenoi solidar-nostn Istup organizacije kao takove daje staleškom pokretu vanisko obilježje, koje može opstojati i onda. ako se ioš nije stvorila laka atrilna nutrina:	sasvim
tim ne valja zaboraviti, da se zgrada bez unutarnje čvrstoće ruši kao kuća od karata.
Mi smo nekako navikli, da naš spas očekujemo od riječi miesto od diela. U nas se. primjerice, uobičajila riječ demokratizacija. a ipak nitko iz t. zv boljeg društva ne odlaže stare, ukočene oblike u dodiru s nižim slojevima. Cesi su daleko bolje demokratski konsolidovani od nas. Oni se medjusobno smatraj« etički ied-nak^ vriiednima po narodu inteligencija opći neposredno s pukom —. sporazumijeva se s niim i stiče niegnro povierenie.
U nas na žalost nema veze izmedju Inteligencije i narodnih vrsta, naš inteli-genat redovno i ne pozna narod, pa kako ne shvaća ni duha revolte u zapostavljenih, redovno mu se dešava, da igra ulo-
gu generala bez vojske. Na ovakovim temeljima dašto da se nemože izgraditi, čvrsta narodna i sociialna zerada ier ona se gradi uz podporu cjelokupnog društva. kojemu inteligencija samo udara tip.
Istina je. da se duh nesocijalnosti. ne-solidarnosti. očituje i mediu nižim slojevima. Oni gledaju u inteligentnom čovjeku svog. neprijatelja i nastoje, da ga oštete — ako od njega ništa ne trebaju. No zato mi niih i zovemo nerazvijenima nižima, i bila bi nam patriotska dužnost, da ih kao novu. ioš neizrabljenu silu pridigne-mo i privedemo na ojačenie narodnom organizmu, a ne da se od vremena do vremena pateći od demokratičnih napadaja, spuštamo na njihov niveau i da time budimo u njima samo nepovjerenje u našu iskrenost Nitko valjda ne misli, da ie unutarnja društvena rastrovanost zdrava poluga za bilo kakav napredek: naši pako viši slojevi leže na nižima kao tanka i pretanka površina ulja na vodi i nikako se nemogu asimilirati Mnogo ie u tom skrivila škola, no još bi više trebao da ispravi život, dnevna potreba našeg doba. koja ruši sve umjetne ograde i stavlja zgoljnog čovjeka spram čovjeka. Društvena rastrovanost znači unutarnju opasnost. od koje narod pogiba prije nego od vanjske. Potonja djeluje dapače odgojno, konsolidirajoče.
Ta pojava medjusobnog tudjenja riđi neiednakoc stenena naobrazbe i uzeoia. ta duševna oholost može se najbolje po-smatrati na činovničkim redovima.
Pomanjkanje takta i nacionalne svijesti, blaziranost i nedostatak djelotvornog idealizma, sve su to odlike, koje ka-rakterišu odnos višeg činovnika spram nižeg;
Gotovo da bi smo rekli, da se u viših činovnika ne radi o istinskoj naobrazbi duha. već o nekoi talmi inteligenciji, koia ih odtudjuje njihovoj okolini dapače f onda. kad bi ih sve zajedno imala proveia-vati jedna ideja za jednim ciliem. Inteligentan biti znači imati bogatu dušu i darežljivo srce. znači na pregršti razdavati svoje životno iskustvo i znanje te ovim načinom koristiti manjima od sebe. Čovjek uman i sposoban nemože u takvom radu ništa gubiti od svog ugleda, upustio se on u neznam kako prijateljski razgovor sa svojim podčinjenim osobliem. Ono opće ljudsko, ono svesilno. što leži u biti poštena, djelatnog i razvijenog pojedinca, osvaja, svladava i pobjedjuje intelektualno slabijeg i on se k njemu priklanja kao svom učitelju, dobročincu. prijatelju.
Mi smo malen narod pa kod nas svatko sposoban mora sam obaviti posao, što ga u drugih naroda obavljaju po više njh. A mi kanda zaboravljamo; malo nastojimo. da ono. što ie naše. bude razvijeno i iako. da odstranimo sve. što sprečava i onemogućuje snažan razvoj našeg narodnog stabla. U nas se sve to brojnije javljaju one siene karaktera i ličnosti, za koie naš narod kaže: ni sebi ni svomu. A ipak je samo duševna djelatnost motor napretka i svaki narod stupa napred jedino u razmjeru znanja, poboljšanju metoda i socijalnom položaju.
Napredak socijalističkog duha na ied-noj strani morao bi uroditi spajanjem moralnih snaga na drugoi strani. I to bi se glatko provelo, kad bi barem viši rioievi htieli uvidjeti, da su interesi svih članova narodnog društva identični i da se do spomena vriieđnih rezultata u svakom pravcu može doći samo sol id ari te tom. Tek kad bi se oni otresli tudjinske natruhe
ukalajnljene im školskom kulturom, mogli bi bez natege pristupiti nižim slojevima i uvjeriti se. koliko požrtvovnog i otme-nog idealizma ima u dušama društveno zapostavljenih ljudi.
Ta nacionalni karakter naših ljudi je poznat sa svoje velike moralne snage, sa svoje sposobnosti za medjusobno zalaganje.
Dok ne bude ovakovih pregnuća sa strane mteligenciie. dotle .ne bude prodm ševljenja narodnog života u širokim slojevima. ni pravog smisla za solidarne akcije ili organizacije. Ali dotle nebude ni blagoslova ni plpda. jer niži su slojevi srž. oni su sok i snaga stabla — inteligencija je samo lišće i cvijet, kojega vihor svet-ske revolucije može bog bi znao kudaJ zavitlati
Tuđienie višeg činovništva od nižeg znak je. da viši ne ispunjavaju svoje patriotske dužnosti, jer tko nema socijalne, nema ni narodne svijesti. Kad bi u njih bilo radinosti i shvaćanja dužnosti, oni bi se priklonili nižima, osietili bi interes, što ih veže uz cjelinu, nastojali bi u demokratskom duhu, da svaku silu u narodu upotrijebe. da ju osvijeste i unaprede.
Na taj bi način staleška organizacija javnih namještenika dobila potrebnu unutarnju krepčinu, postala bi živa stanica a narodnom organizmu i faktor u stvarani« nove kulture. Samo ako ioš za vremena uzgojimo solidaritet u činovničkim redo-i vima, postati će naša organizacija ono, što je po njenom položaju i unutrašnjim sposobnostima ide: prva i najuglednija zajednica javnih intelektualnih radnika.
Nastoianje oko tog cilja je zaista velilc zadatak, na kojega ie svatko zvan.
Činovnički udes.
Uzevši kao cjelinu čitavu historiju u njenom razvoju, imamo da razmotrimo Udes. Sudbinu činovnika u sve tri epohe: antiknoj, feudalnoj i sadašnjoj kapitalističkoj, pa da mi jugoslavenski činovnici onda iz srca omahnemo i reknemo: Da. da — vraćamo se satrapiji Faraona. Kserksa i Darija, vraćamo se u carstvo orijentalne korupcije!
Faraoni i rimski imperatori smatrali su državnog činovnika i urednika: slugom i robom. Otuda i riieč ministar (sluga).
Feudalno doba jednako nije činovnika dizalo na viši niveau. nego i dalje držalo na nivou lakaja, sluge feudalne države. A zašto? Antična kao i feudalna država nije bila drugo, nego orudje gospodstva neznatne manjine, oatricija. grofova i ostalih plemenitaša nad neplaćenom, bezplatnom robijaškom i kmetskom sirotinjom. Državni činovnik bio ie kao plaćeni priganjač. kao plaćeni organizator satrapske države antikne i apsolutističke države srednjega vijeka.
U buri i natisku velike francuske revolucije pucaju okviri feudalizma — država u Francuskoi. a za mome i druedte po svijetu prestaje biti organom vlasti plemstva i svećenstva: država se pretvara u organ vladavine sitnog i krupnog posjednika, koji medjusobno odredjuju svoje ekonomske i imovinske odnose, a naročito si osiguravaju temeljno pravo te nove državne organizacione vlasti: prave isključive privatne svoiine Dok ie činovnik u prvašnjim epohama, u epohi antiknoj I feudalno-apsolutističkoj'. bio tako reči nad klasama, tako reči nad interesima sviju, postaje nakon organizacije gradjanske države i činovnik sastavni dio njenoga eko-
nomskoga, a dosljedno tome ! pravnoga stroja, te se iz elementa nad klasama pretvorio v klasni elemenat — elemenat najamnoga radnika, koga gradjanska država cksploatiše jednako kao i kapitalista, što cksploatiše svoga namještenika.
Iz tog socijalnog položaja privrede samoga činovnika treba uzeti ključe, pa da otvoriš velike dveri njegova Udesa, da mu odgonetneš: politički, etički, kulturni i socijalni njegov problem.
A taj je problem i te kako aktuelan i te kako važan, pa prema tome i moramo vis-ii-vis njega da zauzmemo jedno otvoreno ! jasno stanovište.
Prvo i prvo što ie politika?
Bavljenje državnim poslovima — reče već Aristotel. A svi činovnici znamo. da vršimo državne poslove — dakle se već ureda radi bavimo politikom. Politika je plaćanje i ubiranje poreza; politika je služenje u vojsci, politika je i proglašenje mira i rata; politika je —* čitav državni život, koga mi činovnici za slabu, bolje reći nikakvu plaću nosimo na svojih leđjima.
Prema tome je smiješno, kad nam se govori i piše, da se mi činovnici nebi tre-bali baviti politikom. Ne — mi svi treba da se bavirm) politikom, ier le svaki naš korak, svaki naš čin — politika, akt državne vlasti.
Dakako tu onda dolazi na dnevni red pitanje — politika i politika, pitanje državno i pitanje stranačko, a napose kao najvažnije pitanje odnosa namještenika — činovnika kao najmoprimca prema najmodavcu, samoi državi.
Što se tiče samih stranaka, tu činovnik' ne može da opstoji zasebno, imade tla se orisaiiediiii onon. kota ie sposobna, da mu dade potpunu naplatu za njegov trud, on imade da se prisajedini kao namještenik 3 to kao eksploatisani namještenik sa svim onim elementima, koji iznajmljuju poput njega za plaću svoj trud. '.ledino u društvu najamnih radnika intelektualaca i manuelnih, naći će i državni činovnik ključ za rijeSenje svoga Udesa, naći će konačno riješenje problema u ostvarenju potpune naplate njegova truda.
Dakako da treba da se činovnik prema svome klasnome položaju i klasno organizme, jer će samo unutar jedne klasno svijesno provedene organizacije moči da provodi i politiku, koja će biti njegovom klasnom interesu. Toga radi su činovnicima nužne jednako političke kao i gospodarske klasne organizacije u njihovoj borbi s njihovim poslodavcem, a za poboljšanje životnih prilika.
Tu "bi sada trebalo zači u detalj i označiti taj politički problem ne samo općenito, nego i specialno obzirom na kulturni, socijalni i etički položaj same činovničke klase; no o tome drugom zgodom.
FILIP KORENČAN;
Kornptna samopomoč.
Pomagaj si sam! — glasi se neki nregovor in dodaje: in Bog ti bo pomagal. iV nekaterih panogah naše ,,nekoruptne“ uprave se pa zdi, da nekateri uradniki mislijo drugače in se ta njih misel zločesto širi in udejstvuje. Ne ravnajo se namreč pri svojem delovanju po zgoraj omenjenem pregovoru, nego so vzeli za načelo: Pomagaj si sam in pomore ti tudi — čifut! Ako modri državniki zatiskajo ušesa in te nočejo slišati, te naj šliši žid!
Siromaštvo učinja človeka zločinca
Tudi državni uslužbenec ie človek. Po dolgoletnem št udiranju in stradanju na srednjih in visokih šolali je posvetil uradnik vse svoje moči in vednosti državi in njej služil. Prevzel je obvezo, da jej služi zvesto. Toda tudi država — delodajec je napram svojemu nastavljencu prevzela dolžnost, da ga obvaruje duhomornih skrbi za vsakdanji kruh ter da mu zagotovi v tem pogledu mir in zadovoljnost. Ker se da tudi krava dobro molzti le, ako se ji poklada zadostno tečne hrane, more tudi človek izdatno in uspešno duševno in telesno delovati samo, ako ga ne tarejo mučne skrbi za vsakdanji kruhek in misli, kako bo zadostno preskrbel tega svoji družini.
AH nai bi državni uradnik bil izjema tega občnega pravila? Kakor vidimo iz nočeniania naših vladalcev se zdi. da v Beogradu mislilo, da so prečanski uradniki posebne vrste državliani. Po teh mislih naj bi ti uradniki bili sploh zadovoljni, da smeio služiti kot »činovniki druge vrste«, ker. ako se braniio. nai le dano ostavko! Nadomestilo lih drugi, ki so edino zanesljivi in zaupni. Čeprav so na prečanski uradniki mirno čakali in še vedno čakalo, da prisine v glavo beogradskih mogotcev prepričanje, da živimo v enakopravni Ju-goslaviii ter da se moraio uvaževati enakomerno pravice vseh državnih nastav-liencev. so centralne vlasti delile rlvoie vrst pravice: slabšo pa Prečanom. Toda zečele so se pritožbe in slišali so se glasovi o korupciji pri carinarnah. Mi nismo tega verjeli, ker smo bili navajeni na naše carinarje. ki jih v zvestobi in nepodkupljivosti ni omajal noben obet, nikako zlato. Toda zagrebška »Riječ« z dne 27. avgusta t 1 niše*
Na koH način dolaze luksuzni artikli u Zagreb? Izlozi zagrebačkih trgovaca puni su. unatoč zabrani uvoza, naifiniiih luksuznih artikla, na kolima se vidi. da le roba posve nova. Tu imade svilene robe. svilene vrpca t. zv. liena. čipki sviiu vrsti i kvaliteta, naifiniie parfimeriiie 1 toaletnih artikla, zlatariie. prstena, satova i brilja-nata na pretek itd. itđ. Razlog ie tal što mnocd zagrebački, a valjda i dnivi trgovci kuniiiu u Beču. Italiji i ostalom inozemstvu svaku robu bez obzira na kvalitet i nalaze puta i načina da je uvezu. Za-braniena roba oakuie se separatno i uvaža mitem dobrih oriiatelia kod carinarnica u zemliu. Navodno to ide vrlo lako u Mariboru, Zagrebu južni kolodvor, te na nekim provincijalnim carinarnicama. Dotični carinici širokih grudih« dobro su coznat! u zagrebačkom trgovačkom svHetu, Naravno da su troškovi veliki, tako te nedavno neki trgovac Rendcli uvezao stanovitu luksuznu robu. koia mu te deklarirana kao žellezna roba. Za to »e olatio 40.000 kruna mita, U Zagrebu imade navodno vrlo malo trgovaca, koti ovom nedozvoljenom procedurom ne bi dobivali luksuzne robe. Držimo. da se država ne bi smjela prema ovim poiavama držati tako nosve pasivno, ier ona na tai način gubi miliiune 1 milijune Trebalo bi samo nenadanim Insoicira-niima što češće pregledavati carinske magazine. a s druge strane moralo bi se od trgovaca tražiti da predlože fakture, pa bi se iz datuma s miesta vid'elo kad ie, roba uvezena Ovako nada na državu najveća krivnia zbog ovih strahovitih činjenica i mi se nadamo, da ovi redci neće ostati bez rezultata.
*— Kal nai rečemo na to?
Ponovno opozariamo na ta koruptni potav. ki davkoplačevalcem in državi kra-de denar. Krivda tem razmeram so nezmožna carinska uprava in nien očitni nepotizem in odmilcanie zmožnih hrvatskih in slovenskih carinskih strokovniakov z zavzemanih mest v prilog neveščim novincem.
Krivda ie torei v carinski centrali v Beogradu. Pomoči se temu da edinole, ako se iz tc centrale odstranilo šedanii nezmožni elementi ter nadomestijo z zmožnimi, ne glede na plemensko pripadnost. Zastoni bi namreč bila vsa nasvetovana insoiclra-nia in vse fakture, ne da bi se prei odstrani! oni. kl le pri inspiciraniu in presoii faktur merodajen. Vrana vrani oči ne izkljuje!
Vestnik.
Dve brzojavki. Odposlani sta sledeči brzoiavki: I. Ministrski predsednik dr. M. Vesnić. Beograd. Vsled neznosne, še vedno rastoče skupoće moralo lavni nameščenci vznričo mizerneea gmotnega položaja obupati, ako jim vlada ne priskoči takoi na pomoč. Zato prosimo v imenu vseh slovenskih javnih nameščencev. da vlada že tolikrat obećano službeno pragmatike do načrtu osvolenem od večine komisiie za reviziio projekta zakona o iavmih nameščencih zanesljivo uveliavi s prvim septembrom tega leta. fstotako prosimo za neodložlllvo naknadno izplačilo diference na 25 odstotnem povišku vseh draginiskih doklad. II. Gospod minister dr. V. Kukovec. Beograd. Dodatno k razgovoru z zvezinim predsednikom M. Lillegom Vas prosimo, da zastavite za uveliavlienie službene pragmatike do majoritetnem predlogu komisl-:c s prvim septembrom letos ves svoi vpliv Istotako Izvolite izposlovati takoi-šnie naknadno izplačilo diferenc na 25 odstotnem povišku vseh draeinlskih doklad. Enako depešuiemo ministrskemu predsedniku. — Osrednia zveza fav. nameščencev in vookolencev za Slovenijo v Ljubljani.
POZIV.
Već više outa smo oozivali drugove, da nama nretnlatu šaiiu uvijek unaored. Usnrkos tome ima loš dosta drugova, koti zadocnlavaiu sa oretolatom Moramo da se borimo sa velikimi ooteškočaml kole nama oretolatnlci, kol! Ust redno orlmahi. a ne niate toš oovekšavaiu. List stoli novac in ne možemo nikome slati ga besplatno. Dužnost je svakog druga, da nas ooduoire. a ne nama čini štetu.
U sabirnim arcima S. T. N. označiš© nekoli oretolatnici naooako vrieme dokle ie plaćena nretoiata. Tvrde, da šaiiu dotični iznos kao oretoiatu za 3. četvrteodište. a za dnigo četvrteodište ioš nisu olatill ni-*ta. Svim ovima iikniižisnio unlaćane svota na račun več zanate oretolate za II. četvrt« godište.
Da ne bude nesnorazuiv ienia t rekla maciia. označismo danas pretniatnicima nlatu. kral naslova, dan. do koleg le pretplata plaćena. Molimo ih. da nama odmah šaiiu dotični iznos poštanskom doznačili* c.om »I nam vrate list sa nrimietbom. da ga ne žele više primati Svima koH neće da se odazovu tome pozivu, obustavićemc
list oošto nećemo vi$e štete, kao što nama ie već učinjena. Samo nesviiesnost druprova-nretolatnika orinudila io uoravu. da oosesr Usta smauii	O ve su sl zasluee
stebli takvi oretolatnici na štetu drueih.
Uprava.
PoStol odpravalkL Pišejo nam: 2c meseca maja se nam ie obljubilo, da dobimo 120 %, to je Izredne draginjske doklade, ki jo prejemalo vsi zaSetriiki, oficijanti, poštarji itd., v najkrajšem času izplačane. Toda mesec avgust je minul, o naših dokladah pa ni ne duha ne sluha. Ministrstvo financ jo s št. 1189 od 15. julija 1920 odbilo Izplačilo izredne, 120 % draginjske doklade vsemu nagodbeno nameščenemu poštnemu osobju. Naše življenje je uničeno! Vse naše prošnje, vsi naši klici so padli na nerodovitna tla. Nikjer nismo našli odmeva. Komur je še kaj za življenje, mu svetujemo, naj se takoj odpove službi in se da premestiti v status oficijantov; kot tak bo vsai dobival plačo, s katero bo mogel skromno živeti. Za nas je zmanjkalo denarja!
Sudačko gibanje u Vojvodini »Politika«
Javlja iz Beograda: Zbor, koji su vojvodinski suci obdržali dne 27. kolovoza u Novom Sadu, protekao je vrlo burno. Na zboru se u glavnom raspravljalo o poboljšanju materijalnog stanja sudaca u Vojvodini. Riješeno io, da će, ako II se do 1. listopada ne poboljšaju materijalne prilike, napu-štiti svoja mjesta. — Dotle »Politika«. Mi srao vlasni javiti, da je ogorčenje zbog materijalne bijede međju sucima toliko, da su se akciji Vojvodinskih sudaca priključili suci čitave Jugoslavije I da je u svrhu solidarnog istupa zakazan sveopći sastanak za 19. rujna 1920. u Zagrebu. Daleko smo došli! Evo, sudac, prvi funkcijonar v hramu pravde, mora se laćati sredstva proletarske borbe, da dodje do svakdanjeg kruha. A dotle su u Engleskoj suci tako sjajno plaćeni, da odvjetnici prelaze u sudačko zvanje. Koja korist odatle, ako nara se stavlja u izgled najmoderniji ustav, kad već ne bude što ustavljati.
Službena pragmatika držav, nameščencev. V
Beogradu zastopa v komisiji za službeno pragmatike deželno vlado Slovenije g. okr. glavar 11 Steska.
»Naš Glas« In »Ailgem. Beamten Zcttung«. Vsi iugoslovanskl lavni nameščenci, t. 1. Srbi, Hrvatje in Slovenci od Celovca do Kotora ter tja do grškobolgarskili mej Izdajajo In pišejo skupno svole glasilo »Naš Glas« na 8 straneh, avstrijski nemški državni uradniki pa izdajajo in pišejo svojo »Allaemelne Beamten Zeitung« na 24 straneh. Vprašanje pa ie, bomo li mogli »Naš Glas« sploh še uadalje Izdajati na 8 straneh, ker ni niti dovoli sotrudnikov niti zadostno naročnikov. da bi se Izplačalo to naše podjetje v treh narečjih. Paralela za Jugoslovane torej ni častna.
Ispiti političkih činovnika. Naše novinstvo Javlja, da ministarstvo unutarnjih posala namjerava, da podvrgne naročitom Ispitu sve političke Činovnike, koji su proveli vrijeme u državnoj službi, a misle i dalje u njoj ostati. Oni, koji bi iz kojih uzroka odbili, da se prijave za ispit, bit će otpušteni Iz državne službe. — Radoznali Bino, jeli igdje u svijetu nešto slična provedeno? Dakle u nas će ministarstvo unutarnjih posata ili kako se obično zove, »ministarstvo policije«, Prije raspisa izbora za konstituantu održati neke ispite za političke činovnike, pa im tom zgodom za cijelo na srce staviti, da paze na slobodu izbora. Tako bi i u nas ovo sveto oravo naroda donijelo pobjedu onih elemenata, koje vlada favorizira. A onima, koji se nebi odazvali ovoj pregleđbi postave svog političkog uvjeienja, brijeti otpust Iz službe! Lijepo! Do nedavna smo se opajali nadom, da su za vazda minula vremena. kada su izbore vodili mito. rakiia i žandar!. a sad saznajemo, da će ih voditi »Ispitano« oblas*
kreature.
Radnik za činovnika. Za nedavnog protesta osječkog radničkog sindikalnog vijeća protiv povišenja željezničkih tarifa, kojega će opći porast cijena sljediti poput sjene, sjetilo se radništvo i svog sapatnlka činovnika te je u interesu njegovom i svome ustalo proti ovakovih mjera za poboljšanje državnih financija. Bilježimo to u prvom redu zato, što je to prvi put, da radništvo diže svoj glas za proletariziranu inteligenciju, što je najbolji dokaz, da radničko i činovničko pitanje postaje sve više istovjetno. Treba stvoriti ravnovjesje izmedju jednog i drugog, što je tim laglje, jer obojica imaju jednoga neprijatelja; socijalnu i materijalnu bijedu. Ta je danas tako nepodnošljiva, da pred njom iščezava sve drugo. Zajednička borba protiv nevolje stvoriti će od činovnika i radnika druga 1 brata; tek kada se to zbude, onda će jedan i drugi postizavati trajne uspjehe u svojoj borbi za opstanak.
Bolniško zavarovanje drž. nameščencev je v Avstriji od 13. julija t. 1. sklenjena reč. Aktivni!; članov štele bolniška zavarovalnica 125.000, k tem se pridruži še okoli 25.000 upokojencev, vdov in sirot, tako da bo štelo članstvo skupaj do 150.000 članov (brez obiteljskih članov). Z obt-teljskimi člani vred bo obsegala zavarovalnica okoli 400.000 oseb. Vsak član bo plačeval okoli 400 K na leto, kar bo pri 150.000 članih znašalo 60 milijonov kron; polovico bo plačevala država, polovico pa člani.
Golem porez na učiteljsko plače u Hrvatskoj. »Obzor« je ovili dana objelodanio slijedeću tužbu jednog učitelja: »Svakog prvog ustegnu mi bđ plaće u ime poreza 175 K 50 fil. I biljeg 15 K, što čini na godinu 2286 K poreza, a njesam ratni milijunaš. Učitelji u Sloventji ne plaćaju ništa, ni biljege, u Medjumurju plaćaju 3 K 72 fil., u Vojvodini i Srbiji 1—2 dinara. Pa i kod nas se negdje računa naša plača al pari t. j. 5000 dinara kao 5000 K, I tu ie dakako porez manji. Neka se ta pogreška ispravi.« Nadamo se, da 1 ova anomalija spada u red onih, prema kojima će, po izjavi ministra šuma i rudnika dr. Kovačeviča, Narodni klub zauzeti stanovište, boje odgovara ustavnim principima i pravednom uredjeniu državnih dažbina prema načelu jednake dužnosti i jednaka prava. Spomenuti ministar u svom otvorenom pismu od 21. kolovoza 1920. Izričito spominle, da je u novom budžetu uredba o taksama apsolutno neprihvatljiva onako, kako Je predložena. Vidjet ćemo, koliko će koristiti najav-Ijeni prosvjed.
Doplačilo za nadure. Ođ f. jul. t. 1. je sklenjeno in dovoljeno za državne nameščence v nem. Avstriji doplačilo za nadure. Uradni čas znaša 7 ur. Kar se dela preko te dobe, se plačuje posebej, aleo naroči delo uradni načelnik pismeno. Taksa znaša 5K (za vratarje, sluge), 8 K (mehanično In manipulativno delo), 10 K (račun., carin., davčno delo). 15 K (konccptuo delo), 20 K (odgovorno konceptno delo). Takse za službena potovanja (dijete) znašajo 25—65 K na dan; k temu se priračunavajo še doklade In prenočnina.
Veliko veselico priredi Osrednja zveza jav. nameščencev In vpokojencev dne 9. oktobra t 1. v Ljubljani na korist osrednje pisarne In tiskovnega fonda »Našega glasa«. Raznf odseki so že marljivo na delu ter sodelujejo vse organizacije z damami in gospodi.
Društvu državnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani je umrl 26. t. m. član tovariš Peter Sterban. Pokopan je bil 28. avgusta. Njegovi družini Izrekamo naše globoko sožalje.
Savez intelektualnih radnika obdr-
žao ie u bašči kod »Zlatne Lipe« u Beogradu protestni zbor. na kioiem le osudien dosadašnii rad Privremenog Narodnog Predstavništva u pogledu ekonomskog stamia umnih radnika i u pogledu § 15. izbornoga zakona koii oduzima činovnicima pasivno izborno pravo. Na zboru su
govorili dr. Milovan Jovanovič, pred-< siednik saveza intelektualnih radnika« profesor Dušan Boiič i loš neki drugi govornici. Donesena ie rezoluciia. u komi se energično protestira protiv § 15. izbornog zakona, koia će biti upućena privremenom narodnom predstavništeu. vladi i svim glavnim partijskim upravama. Nadamo sc. da rezoluciie upravljene ministarskom savetu sa iavno-namieštenič-kih skupština održanih u Ljubliani i Zagrebu te ova iz Beograda, ne će valjda ostati samo glas vapijućeg u pustinji, već če ministarski savjet nešto i učiniti glede pasivnog prava izbora!
Za nekoruptno in nepristransko uradovanje. V torek opoldne se je uradništvo poverjeništva za notranje stvari in redarskega ravnateljstva predstavilo novoimenovanemu poverjeniku doktor Leonidu Pitamicu, ki je imel na navzočne nagovor, v katerem je dejal med drugim: Mesto, ki ga sedaj zavzamem, mi je bilo poverjeno kot v; domači politiki nevtralni, nestrankarski osebi. Sicer je samoposebi umevno, da mora biti vsakdo, ko postane uradnik v uradnem poslovanju nepristranski, tudi če je zasebno pristaš kake stranke, Z ozirom na važno odločitev pa, pred katero stoji naš narod, z ozirom na volitve, ki bodo njegovo usodo odločile za dolgo dobo, je bilo meni, ravno zato, ker nisem pri nobeni stranki angažiran, v nekako pomirjenje vseh strank poverjeno vodstvo notranje uprave, To zaupanje, ki ga’ visoko cenirn, mi je naložilo težko breme, namreč nalogo, pripraviti in voditi bodoče volitve na popolnoma objektiven, nepristranski način, tako, da ne bo mogel nihče pozneje upravičeno trditi, da sloni ta glavni pogoj naše bodoče državne organizacije na lerivični podlagi in ne na volji po zakonu opravičenih volilcev. Gospođa! Da se mf posreči ta moja v kratkem ravnokar začrtana naloga, potrebujem neobhodno od Vas in vsega političnega uradništva vztrajnega sodelovanja vi isti meri in v Istem duhu. Naše uradništvo slov! po vsej pravici kot izvrstno in kot tako, ki imat živ čut za svoj pomen in za svojo odgovornosti napram državi in narodu. Skrbeti pa moramo za to, da ohranimo v našem uradništvu duh pravičnosti in nepristranosti, ojačiti ga moramo tefl brezobzirno zatreti v vsej naši upravi vsako kat pristranosti ali korupcije. Kajti le s strogo, aktivno pravičnostjo, izvedeno pogumno in z neomah-Jjivo vztrajnostjo moremo dobiti ugled in zaslužiti zaupanje ljudstva, ki je prvi in najvažnejši pogoj za uspešno upravo. Prosim torej v prvi vrsti Vas, da mi pri tem pomagate z vsemi svojimi močmi. Obračani se pa tudi na vse poštene ljudi vseh strank v naši domovini s prošnjo, da podpirajo naše uradništvo v njegovem težkem poklicu in da pospešujejo moje stremljenje, posebno v to svrho, da dosežemo čiste in svobodne volitve brez vsakega nasilja s tem, da se potrudijo ohraniti in utrditi vse to, kar bi kratko označil kot Idejo o tradicionalni slovenski poštenosti Tako bomo res vsi skupaj služili občemu blagru in svoji domovini.
Deželna vlada za državno uradništvo. Kcu
plače državnim uradnikom v Sloveniji vsled draginje, ki še vedno ne pada, nikakor ne zadostujejo za nabavo le najnujnejših potrebščin In kefl obstojajo izredno velike razlike med plačami našega uradništva in vojaškimi plačami, je tukaišnja deželna vlada predsedniku ministrskega sveta in vsem ostalim v poštev prihajajočim ministrstvom s stvarno utemeljenimi poročili predlagala, da s« diferenca na 25 % poviška vseh draginjskih doklad nemudoma brez vsakega odlašanja izplača« Da se pa istotako že nujno potrebna reforma prejemkov državnega uradništva, poduradništva Irt slug čimpreje Izvrši, pošlje tukajšnja dež. vladal svojega zastopnika v Belgrad, da intervenira zaradi takojšnjega sprejetja od ministrstva za kon-
a*.
stituanto ‘sestavljenega zakonskega predloga o uredjenju plata i penzija državnili službenika gradjanskog reda, in sicer s spremembami, kakršne je želela tukajšnja uradniška organizacija glede pomaknitve in uvrstitve v posamezne razrede in stopnje in pa glede penzij za že umirovljene osebe, oziroma njihove vdove in sirote.
Ministrstvo prosvete nima dovolj učiteljev za učiteljišča. Ministrstvo je zato razpisalo natečaj, in pozivlje osebe, ki so pripravljene kompe-tirati na ta mesta. Ta poziv velja tudi za Ruse.
Ne s svinčnikom! Rokopisov s svinčnikom ne moremo rabiti. Zato naj vsakdo piše s črnilom!
»Samopomoč« v Ljubljani opozarja svoje člane na veliko izbero moških klobukov, raznovrstnih nogavic in čevljev ter ščetk (krtač), ki so v zalogi. Dalje na to, da se prodajajo fin rum, ameriški in češki sladkor, testenine, jabolka itd
»Samopomoč« v Ljubljani. Tovariši, člani »Samopomoči«, plačajte zaostale deleže!
Za tiskovni sklad „Našega glasu*
so darovali meseca marca 1920 sledeči:
Konec: — Gg. Schott Olga, Šušnik Angela, Sušnik Bogomila, Varšek Matevž, Tumpel Franc, Žižmond Ivan, Erjavec Ernest, Lewlcki Leon, Ljubljana, Sivoš Tomislav, Jaška, Horvat Slavka, Požega, Miklavčič Jože, Rožek, Gomlr-šek Franc, Modrijan Ivan, Borlak Anton, Suin Franc, Košir Jakob, Gerčar Josip, Humar Ludo-vik, Otrin Janko, Klemenc Anton, Burgar Ivan, Sluga Josip, Koželj Karol, Hribar Ivan, Velkavrh Karol, Borovnica, Herga Alojzij, Moste, Jazbec Josip, Prešern Franc, Skale Ivan, Člgon Alojzil, Vodmat, Tomšič Henrik, Cotič Franc, Selo, Rupnik Rudolf, Dobrlavas, po 2 K. Društvo drž. uslužbencev v Ljubljani, potni stroški Jerneja Petriča, gg. Kovačič Janko, Dretnik Ivan, Ljubljana, po 1 K. Vsi do konca marca 1920 darovani prispevki znašajo 18.998 K 57. Vsem darovalcem srčna hvala, drugim v posnemanje! '	'
LISTNICA UPRAVE.
G. Muhovil Hab...e; g. Gjuro Zagreb, banski stol.
Kod Saveza uplaćenu svotu po 18 K uknjižill smo na račun već zapale pretplate za II. četvrtgodište, koja još nije bila plaćena.
*o*
•S*
•0*
•R*
5	KROJAŠTVO	S
FRAN IGLIČ
Ljubljana, Kolodvorska ul. 28,
preje v Trstu.
Izdelovanje oblek za gospode, otroke in uniforme. Za dame po najnovejšem modernem kroju.
Lastna zaloga modnega blaga.
Uradnikom znaten popnst!
• •
*
M:
m m
*R*
Mbžro ra OTielisfik©!!!
MIAM PIM DBOira! UOUI H. 1.10. J.
Kongresni trg št. 19. — dovoljuje ranžijska posojila; na te opozarjamo zlasti one uradnike, ki imajo dolgove v Nemsk -Avstriji. Ti si s takojšnjo poravnavo dolgov lahko veliko pridobe na valuti. Vso tozadevno transakcijo izvede zadruga sama iu sicer brezplačno in le proti povrnitvi naraslih stroškov. — Prospekti na razpolago!
Marila Tičar
»■■■nasnas
AMihelič, Ljubljana
g Šelenburgova ulica 1 5
n »■»■»■■■■■■■ansBiiaaeiiafitiaua ,
E	15-3	J
Trgovina s šžetinast'mi izdelki. Galanterija in par fumerija. Edina zaloga jugoslovanskih K V A R T kakor tarok,
marijaš, ivhist,, primorka'.
Lfu&Hana
~~
Velika saloga uracSnih 9n šolskih potrebščin. N «iveija izbira raz« g'eđnic E« pisemskega papirja. Na drobno in debelo.
•AaanBi
;«n
4
Prva ugoslovandja zlatarska delavnica AlojsiJ Fuchs Šelenburgova ut. 6.
Kupujem staro zlato in srebro
no najvišjih cenah, priporočam veliko zalo ;o zlatnine, srebrnine, ur, briljantov itd. — Vsa popravila in nova dale se izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno. — Kupujem staro zlato in srebro, istotako briljante in diamante.
20-3
VELIKA r:dcSL“n”; bogata
!
:
!«
ZALOGA
IZBIRA
Naročajte in širite „Naš Glas44!
KBBUBUmnmi jamaraaiamaami
m
Medni salon
i —
Zidovska ul. 3,	Dvorski trg 1.
Priporočamo veliko izbiro najnovejših svilenih klobukom, čepic in sla mnikov za dame in deklice.
EsM Popravita toSno in	Žalni klobuki ved*
m
i.F!
cono.	no v zalogi.
raannfakturncga jjjSJjj! Ifflj |{E[|Jj. OBLEK lastnega ter inozemskega	izdelka po naj-
modnega blaga. &ajte,S3niovczi!ic«(!{ra!ial3).no5aviC8i.t.il. novejšem kroju
8-5
H
aa*
tCHWAB& BIZJAK
LJUBLJANA, Dvorni trg, pod Narodno kava« no.
isaaB!
a
KEIN9S * ElSIl
vsakovrstno blaso, obleko 18-3
nna
um«
»■M
domače perilo (poSItja po isto na dom)
ovratnike, zapast* niče In srajce t:
Tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip I..Pdrniaita ictabnrgoja ulica J.
Podružnica: MARiSOS — NOVO MESTO
Izdaja: Savez javnih namještenika n Zagrebu in Osrednja Zveza iavnih nameščencev in unokojencav za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Makso Daks. — Tiska Učiteljskatiskarna v Ljubljani.