I The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Oglasi v tem listu so uspešni Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio VOLUME XXIII.—LETO XXIII. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) JANUARY 3, 1940. ŠTEVLKA (NUMBER) 2 €l|- Stan Kratke vesti iz življenja in sveta , 1 evakuacija amekl-kancev iz pouske Moskva. — Danes se je priče-lo z evakuacijo 200 Amerikan-- cev, ki so ostali izza pričetka vojne v Sovjetski Poljski. Eva-^ kuacijo je izposloval Laurence n ameriški poslanik v .3j ^^oskvi, s pomočjo sovjetskega -"^^njega urada in rumunskega Qi 3osIajiištva. t« %ENO rs sina of^ašel »irtva New York. — Theodore Huls-. trgovski potnik, se je na j lovega leta dan nekaj spri s svo-0 ženo, nakar je odšel k svoji "ateri, kjer je prebil dan. Ko se e vrnil nazaj na svoj dom, je ^sel svojo 35-letno ženo mrtvo postelji, poleg nje je ležal ^ isto mrtev njen triletni sin-® Paul, 11-letni sinček Theo-pa se je zvijal v krčih. Ze-^je zastrupila sebe in otroke. ^voritev šol po ESXIH tednih Toledo, o. — 44,000 šolo po-^ajoeih otrok se je vrnilo v to-t v ^ pouku po šestteden- n I ^°^^tnicah". Ker mesto ni ■)] ° ^^narja za vzdrževanje učiteljskih moči, so šole zaprli. W;>5r.VA UKA o gre Mich. — George ,^0, ki je stara 103 * ka- Kolesje ure je izrezljano Ura deluje s pomočjo ®gane v kleti hotel pokončati Ind. __ v kleti Herber- " ' ' posvaril angleškega poslanika zaradi antisovjetskih akcij Anglije Rusija smatra akcije Velike Britanije za sebi sovražne.— Odpoklic italijanskega poslanika iz Moskve. — Sovjetski poslanik je že pred tremi tedni j odpotoval iz Rima. RUSKI BOMBNIKI i LONDON, 2. januarja. — Ko j je bil angleški poslanik sir Wil-I liam Seeds sprejet v poslovilni i avdijenci pri sovjetskem premi-i erju Molotovu, mu je slednji de-ijal, da mora Velika Britanija ' prenehati s svojimi antisovjet-skimi aktivnostmi, ako noče, da se že itak napeti diplomatski od-nošaji med Anglijo in Rusijo še poslabšajo. Molotov je obtožil Anghjo raznih antisovjetskih aktivnosti. Posebno je naglašal angleško ' pomoč Finski in podporo onim j Rossa, kar tolmačijo tukajšnji diplomatje kot posledico naglega povratka sovjetskega poslanika Nikolaja Gorelčina iz Rima v Moskvo, kamor se je vrnil pred tremi tedni, in sicer tako naglo in nepričakovano, da ni niti prej predložil italijanski vladi in kralju svojih akreditivnih listin. Ko je potem Mussolini izvedel, da je bila poslanikova prtljaga poslana za njim in da se poslanik ne namerava vrniti v Rim, je odpoklical italijanskega poslanika iz Moskve. Vse to pa so samo u- ROOSEVELT BO PRECITAL DANES KONGRESU SVOJO VAŽNO POSLANICO Predsednik bo vztrajal pri nevtralnosti in pri novem dealu administracije. NAJVAŽNEJŠA POSLANICA IZZA WILSONOVE POSLANICE O NAPOVEDI VOJNE (gibanja, kaiti gotovega ne ve državam, ki so zahtevale izkhu-l v v • ^ j- j • „ . J , „ . T . inihce. Rečeno le tudi, da le sov- ci e\ ovje s e usije iz poslanik zato odpotoval narodov. i , , , .. . j domov, ker so mladi italijanski RIM, 2. januarja. — Italijan-; fašisti priredili v zadnjem času ska vlada je odpozvala iz Mo-! mnogo demonstraci proti Sovjet- skve svojega poslanika Augusta ' ski Rusiji. Po vsej Italiji je zapadel sneg WASHINGTON, 2. januarja. — Jutri bo predsednik Roosevelt osebno prečital pred kongresom svojo poslanico, ki bo najvažnejša izza Wilsonove vojne poslanice, in s katero bo pozval kongres na ohranitev ameriške nevtralnosti in miru v za-padni hemisferi. I Predsednik "^e bo pojavil pred I skupnim kongresom ob dveh po-__________________________________________________________________■ poldne ter bo med drugim tudi Nemčija gradi piale podmornice, s katerimi' "f"' Kultura cankarjeva vaja in seja Vsem igralcem dramskega dr. Na sliki vidimo finske vojake, ki pregledujejo sestreljeni ruski bombnik j ki je paiel za finskimi Unijami zemljo. na hoče blokirati zaveznike ^as. ®y"ja je bilo polno podgan, 'I'M J® sklenil da jih pokonča. '1 .^j^°^ot)ilovega izpuha je na-d(r v klet cev; nakar je zastar-mj- "^otor. Ko je motor nekaj laČ* ^ ronal", ga je ustavil ter NI v klet, kjer se je pa gv..'' ker so ga omamili plini. -1*0' je njegova mati, ki je čd '^S-glo okna ter ga odvle- j* ronta prepo-w poročevalcem »v T — Sovjetska vlada ne - V '^ozemskim časnikarjem ^ vo ^ ruski fronti. To dej- ___^. pojasnjuje, zakaj ni z rus- ^ 'atk^^ 'Nobenih poročil, razen poc ^^^^stij iz Moskve, ki pa povedo. nesreča ;|»Q ^^ipeg. Dvajset oseb je ^^j^nih, toda nobena med »k ko je neki osebni pokvarjene tračnice Lig ® tira v bližini postaje Ont pega. Smučarji na rimskih gričih. — Kepanje otrok na Trgu sv. Petra. — Voda v beneških kanalih in lagunah je zmrznila. RIM. — Dne 30. decembra je i sedanji, ko je viled na Trgu sv. divjal v okolici Neaplja silen i Petra fante in dekleta na smu-snežni vihar, ki je povzročil že- i čeh. Rimski otroci so zdaj prvi-lezniško nesrečo, v kateri je bi- j krat v svojem življenju videli lo najmanj 29 ljudi ubitih, okoli i sneg ter spoznali veselje kepa-100 pa ;7injenih. Nesreča se je ^ nja. pTinierila v Torre Annunziata^ j Papež je bil prav tako prevzet pet milj od Neaplja, ko je eks-jnad snegom kakor njegovi naj-presni vlak zadel v zadnji konec j pohlevnejši verniki. Zvečer je vlaka, ki je vozil vojaške čete. j stopil v njegovo sobo njegov ko-Signal za ekspresni vlak je bil ^ mornik, ki mu je javil, da sneži, pravilno postavljen, toda zaradi! Papež je stopil k oknu ter dolgo silnega snežnega meteža ga strojevodja ni videl. strmel v snežne kosme, ki so se nagosto vrtinčil nad Trgom sv. V Rimu je padlo šest palcev' Petra in njegovo okolico. gnega, česar Rimljani še ne pom-; Drugo jutro je bila prva stvar, nijo. j ki jo je papež storil, ta, da je Večno mesto je videlo že mar-,odprl okno ter globoko srkal va-sikak čuden prizor, toda nikoli I se mrzel zrak, ko je živo srebro še takega kot te dni, ko brze ^ v toplomeru padlo skoraj na ni-smučarji po pobočjih sedmerih, člo. gričev nizdol. še nikoli noben j Sneg je zapadel po vsej Italiji papež ni gledal skozi okno svo- j in voda v beneških kanalih in la-je palače takega prizora, kakor' gunah je zmrznila. JUSTIČNI TAJNIK UVAJA PREISKAVO PROTI AKCIJAM KOMUNISTOV 100 milj od Win- spancev I , • — Madridsko časopi-Itlov- komentarja objavilo Pgov čestitko Stalinu ob i jg ' šeatdesetletnici. Značil-v ^ čestitka natis- j® brez izje-) p f^^irano po vladi. To je iŠk sklenitve rusko- časopisje dejstvo, da so nacisti in Pun 'Gti zavezniki. pozdravlja ®eio ^Gansa, kamor je šel 'Ija ^^^^^kih književnikov, '^^^'^rave Mr. Anthony kri- slovensko - ame-»Vongv^' ®^"ik in prevajalec iz > \ angleščino, ki spo-imenovan za taj-iciji skupine na kon- WASHINGTON, 2. januarja. — Justični tajnik Murphy je danes aranžiral dalekosežno zaslišanje od strani velike porote glede obtožb, da se prominentni ameriški komunisti bavijo z vojaško špijonažo. Justični tajnik je opolnomočil dvoje odvetnikov justičnega de-partmenta, da uvedeta tozadevno preiskavo pred veliko poroto. Rečeno je, da department obveščen, da je troje korporacij in osem individual-cev kršilo postave, ki ščitijo tajnosti narodne obrambe. Nekatere teh oseb, katerih delovanje se bo preiskalo, so imela promi-nentne položaje v komunističnih koncilih. Te osebe so dajale napačne izjave pri dobavi potnih listov, so izdajale razne tajnosti narodne zaščite in obrambe in so se za svoje nepostavno delovanje I posluževale pošte Zedin jenih dr-je bil justični žav. J 1 . 1 •! 1 Pregled izkazuje, da je bilo iz- V uGCCinbril je bilo I za dne 3. septembra, to je od začetka vojne, potopljenih najmanj 284 ladij s skupno tonažo 1,015,394 ton. V prvem mesecu je bilo potopljenih 60 ladij, v drugem 47, v tretjem pa 67 ladij. Te izgube pa zaostajajo daleč za. svetovno vojno, ko je samo Nemčija za časa svoje brezobzirne podmorske vojne pogreznila povprečno na dan po 22.241 ton. oogrezn jenih 100 ladij Iz[;ube pa zaostajajo daleč za izgubami v svetovni vojni, ko je Nemčija potapljala po 22,241 ton ladij na dan. Mesec december je bil eden najnesrečnejših mesecev za pa-roplovbo v sedanji vojni, kajti tekom tridesetih dni je bilo potopljenih 100 ladij, ki so imele 322,179 ton prostornine. s potopom teh pamikov je izgubilo življenje 371 ljudi, vsega skupaj pa je do danes 2,728 življenskih izgub. PARIZ, 2. januarja.Urad-* no poročilo francoske admirali-tete naznanja, da je' pričela Nemčija graditi flotilo malih 150-tonskili podmornic: s katerimi upa kancelar Hitltr nastopiti v uspešni kontrablojcadi proti Angliji in Franciji. "Ivan Cankar", ki imajo vloge v veseloigri "Smuk-Smuk", se naznanja, da bomo imeli v tem tednu samo eno vajo in sicer nocoj (sreda) v Cankarjevi sobi. V tej igri potrebujemo še posebno več fantov, ki bi predstavljali mlade smučarje. Kdor koli na-svojem merava pristopiti k Cankarju, je sedaj prijazno vabljen. Drugo sredo 10. januarja, se bo vršila I se ne bo odpovedal nobenemu redna Cankarjeva seja. Prosim, ; principu svoje politične filozofi- udeležite se seje polnoštevilno, j je, toda istočasno se pričakuje,' ker potrebujemo veliko delavcev . .. i da tudi ne bo presenetil kongre-1 na odru in v dvorani. — Preds. C/IO organizacija neisa z nobeno novo odredbo. i - I v zadevah domače politike bo predsednik obstal pri i _ _ _ i programu novega deala, ki je že I Doslej je izgubila Nemčija polovico svojih velikih pred-1 tako rekoč završen. Predsednik vojnih podmornici — Male podmornice bodo mogle ostati na morju pet dni. rao po dvajset mož posadke, vštevši častnike in mornarje, do-čim imajo nemške 1,500-tonske podmornice šestdeset, 550 in 720-tonske podmornica pa po 40 mož posadke. Zaradi male prostornine bo seveda tudi omejena količina kuriva na teh podmornicah, ki bodo lahko križarile pet dni po morju, dočim ostanejo velike nemške podmornice na morju lahko mesec dni. Francoska admiraliteta naznanja, da so francoske bojne ladje pogrezni-le izza začetka vojne deset nemških podmornic; zadnja je bila pogreznjena v bližini španske o-bali. Francozje pravijo, da. se je Hitler odločil za grajenje teh ma-hh podmornic zato, ker se jih lahko izgotavlja desetkrat hitreje kot velike in ker jih lahko gradijo tudi majhne ladjedelnice. Francoska admiraliteta je mnenja, da izgubi Nemčija povprečno po dvoje podmornic na teden; v nekaterih tednih jih je izgubila tudi po troje. Vsega skupaj je bilo dozdaj uničenih 38 do 45 nemških podmornic, ali polovico vseh podmornic, ki jih je imela Nemčija pred vojno. vidi kaj prida izboljšanja Pričakuje se, da bo zasedanje ^ IZ IIRADA SLOV. NAR. DOMA : 76. kongresa politično viharno. Kongres bo sicer pridigal mir, toda sam miru ne bo izvajal. Najvažnejše točke % industrije^ , ..... ..... je leta 1939 izboljšal, toda i vazmmi oaiocitvami, o ............ _ 1 , .vi katerih bo obravnaval kongres, i.. , ., brezposelnost pa le se , , v , stvenih zastopnikov. ^ so zlasti sledeče; i NA ST. CLAIR AVE. Prosi se vse one društvene tajnike, kateri še niso poslali pooblastila v urad SND za delniško seio, cia to'nemiiHoma .storf .di • - -f ..V. • se zamore objaviti imena 'dru- vedno velika. in narodna WASHINGTON, 2. januarja.: — "The Economic Outlook," no- j vi mesečni buletin Kongresa za industrijsko organizacijo (CIO), je priobčil danes zelo črnogledo in pesimistično sliko delavskega položaja v letu 1940. I Buletin pravi, da je najbolj ob-! žalovanja vreden letošnji zvezni' vladni budžet, ki predvideva ve-1 like izdatke za oborožitev, mesto | za stroške raznih potrebščin. Nevtralnost, mir obramba. Diplomatski odnošaji z Ausijo in Nemčijo. VAJA namita. "Business je dosegel svojo i najvišjo točko v "decembru leta; 1939, s katerega bo prvo četrt-1 letje novega leta stalno padal.! Dalje je v buletinu naglašeno,; da dočim je bil splošni mnogo boljsi, pa se vendar nij^.^ demokrat iz Texasa, skoraj nic zniz^o stevilo brezpo- j selnega delavstva. ^ j r Nocoj ob 7:30 uri zvečer se vrši vaja dram. društva Naša Raztegnitev reprocialnega tr- Zvezda v Slovenskem društve-govinskega zakona, ki po- "tm domu na Recher Ave. teče 12. junija. ' - Razpravljanje o ekonomiji. | PEV. ZBOR SLOVAN Davki, s katerimi naj se plača j g^^or za letol940: preds.. Fr. narodno obrambo in vzdrži.p^dpreds. Anton Novak; domači program. j tajnik Martin Pluth; blag. Louis Antilincarski zakon, ki je na-lg^^-g. cirilOzbič; arhivar, trpan dinamita, zlasti Perušek; nadzorni odbor pnde pred senat. : Ogrin, Frank Mahne, Fr. Relif, v katerem je še vec di-^^^^^g. ^^topniki za SOD Leo. Križman, Frank Rupert in Ru- Predlogi za amendiranje Wa-gnerjevega zakona. Dies utegne pričeti bitko Kontroverza se bo nemudoma dolph Knaus; zastopnik za Can-|karjevo ustanovo Frank Česen. ; — Seje se vršijo vsak prvi petek I v mesecu. SLOV. NAR. CITALNIC.4 Republic Steel mora sprejeti 5,000 delavcev ...... , , v . ^ Sledeči odbor je za leto 1940: ,k.ne#l^atskeo(kosa]e z Ru.{^^ Candon, preds.; V. Sever, i sijo. Sol Bloom, predsednik kon-1 _ I grešnega odbora za inozemske j še dokaj časa, preden se bo njegov odbor zavzel za tako mero. ITALIJA GROZI BUKAREŠTA, 2. januarja. — V diplomatskih krogih se naznanja, da je bil nemški poslanik v Bukarešti informiran, da če Rusija ne neha s svojimi vojaškimi pripravami ob rumunski in madžarski meji, se bo Italija vmešala "z vso svojo silo in močjo." POROČILA Z BOJIŠČA Prizivno sodišče Zedinjenih držav v Philadelphiji je včeraj podpisalo ukaž, ki določa, da i mora Republic Steel kprporaci-ja sprejeti nazaj na delo 5000 delavcev, ki so bili leta 1937 udeleženi v "little Steel" štrajku. S tozadevnim ukazom je prizivno sodišče vzdržalo zahtevo Narodnega delavskega odbora in Steel Workers Organizing komiteja (CIO), ki sta zahtevala, da I mora kompanija plačati delav-: cem zaostalo plačo do časa, ko podpreds.; V. Sever, kpr. tajnik; ........ . Louis Dular, finančni tajnik; f Anthony Kesa; zapisnikar Jo- seph Kess, knjižničar; nadzorni odbor, Ludvik Medvešek, Rudolf Perdan in Jakob Cič. — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v čitalniških prostorih ob 8. uri zvečer. Čitalnica bo poslej odprta za izposojevanje knjig samo enkrat na teden, in sicer ob četrtkih od 7:30 do 9. Vile rojenice Vile rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. Henry Kmet ter pustile 9-funtov težkega fantka prvorojenca. Oče je najmlajši sin poznanih Mr. in Mrs. Joseph Kmet na Waterloo Rd. I Čestitke. STOCKHOLM, 2. januarja. Skandinavski radio naznanja, da j panija sprejeti te delavce nazaj so ruske čete po silnem artilerij- j na delo. skem obstreljevanju napredovali —- le v Karediji za nekaj kilome- Roparji na delu trov. V Lyons Drug lekarno na COPENHAGEN, Danska, 3.5901 Woodland Ave., so prišli januarja. — Poročila iz švedske j sinoči ob enajstih trije možje, ki naznanjajo, da je železniška ne-, so ukazali klerku in dvema od-sreča na Murmanski progi, znat-1 jemalcema, naj ležejo na tla, na-no doprinesla h konfuziji ruskih! kar so vzeli iz blagajne $25 ter čet v severni Finski. I pobegnili. Nov grob V torek zjutraj je preminila na domji 1312 E. 173 St. Christina Šinkovec, stara 25 let. Bolehala je že od osmega leta. Tukaj zapušča očeta Franka Šinkovca, doma iz občine Žeri na Notranjskem in mater Mary, rojeno Kinda, doma iz vasi Gabrije pri Tolminu; 3 brate. Franka, Jo-sepha in Conrada, dve sestri Mary, omož. Novak, in Ello, omož. Hart, in več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Clevelandu. Pogreb se vrši iz hiše žalosti v pe- ure zvečer. BOJNE LADJE V PRISTANIŠČIH MONTEVIDEO, Urugvaj, 2. januarja. — Urugvajska vlada je dovolila angleški križarki A-jax 24 ur trajajoči prostan v je odbor odredil, da mora kom-j.tek zjutraj ob 8:15 uri v cerkev | montevidskem pristanišču. Enako dovoljenje je dala tudi argentinska vlada angleš. križarki A-chilles, ki bo pristala za 24 ur v Buenos Airesu. Ti dve križarki sta doslej križarili v ondotnih vodah, kjer sta čakali najprvo na nemško bojno ladjo Admiral Mr. Frank Štefančič, Jr., 8761 Graf Spee, katero pa je njen po-East 200th St., se nahaja v, veljnik sam razstrelil, in potem Glenville bolnišnici. Prijatelji ga' na nemški pamik Tacoma, kate-lahko obiščejo. rega pa so Urugvajci internirali. Marije Vnebovzetje ob 9:00 uri in nato na sv. Pavla pokopališče pod oskrbo Jos. Žele in Sinovi. Bodi ji ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje! V bolnišnici ..........^ ....... .............. »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by XHK AMERICAN JUGOSLAV PBIMTING AND FDBUSBINO CO. 6331 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5313 Isaued Every D&y Except Sunday« and Holiday« Co raznaialcu v Clevelandu. la celo leto.................................$S.5c (a 6 mesecev.....................93.00; isa S mesece......................$1.50 Po po6tl v Clevelandu, v Kanadi In Mexld ma oelo loto.................$6.00 Mk 6 mesecev....................t3J6; za S mesece......................12.00 Za Zedinjene drtave «a celo leto ........................................$4.60 ■a 6 mesecev....................$3.50; sa 3 mesece......................$1.60 Za Evropo, Jutoo Ameriko In dniss Inomemmk# Wave: •a oelo leto.......................$8.00 ta 6 mesecev....................$*XH); u See Wd. Ohio, under the Act of Congrees of March 3rd, 1879. NEKAJ NAPOVEDI ZA LETO 1940 Znani ameriški časnikar in bivši ameriški diplomas. Jay Franklin je podal za leto 1940 nekaj napovedi, ki so posledica njegovih političnih zaključkov. On pravi, da bo držal predsednik Roosevelt gib de morebitnega tretjega termina politike v dvomih do meseca aprila, ko bodo činitelji, ki delujejo za njegovo pq-novno izvolitev, dozoreli in ko se bo potreba po njegovi navzočnosti v Beli hiši javila v kristalni čistoči pri vseji prizadetih, vključno pri republikancih. Roosevelt bo zopet nomniran, toda šele po borbi, a ga bo ljudstvo ponovno z veliko večino izvolilo. Med ostalimi bo podpiral Robseveltovd kandidaturo tudi župnik Coughlin, opozicija republikancev pa bo samo formalna, brez upanja na uspeh. New Deal bo tekom prvih šestih mesecev leta bolj konservativen, v drugi polovici leta 1940 pa bolj liberalen. Ameriško ljudstvo se bo dvignilo iz svoje brezbrižnosti, reakcije in defetizma, kateremu je zapadlo zadnji dve leti, ter bo zahtevalo bolj progresivno narodno politiko. Ameriški narod ne bo potegnjen leta 1940 v evropsko vojno, za kar se bo imel v glavnem zahvaliti Roose-veltovi diplom'aciji. Hooverjevo krilo republikanske stranke se bo poslužilo finske usode kot predmeta, s katerim bo poskusilo ustvariti med Amerikanci sentiment, da se Amerika vmeša v vojno Rusi bodo zavojevali Finsko letošnjo pomlad. Istočasno pa bo dolgotrajni finski upor privedel do nevarnega in zinotne^a mnenja, da se Rusijo lahko meni nič, tebi nič ignorira in celo. napade'. Angleži se bodo naveličali oblegovalne vojne na zapadu ter bodo zahtevali ekspedicijo proti Rusiji. Rusko zavojevanje Finske bo povzročilo, da bosta maršal Goering in nemški generafni štab pričela nasprotovati Hitler-Ribbentropovi zunanji politiki, s čemer bosta oslabila notranjo povezanost nacijskega režima. Mussolini se ne bo vmešal v vojno, razen če bi bila po rusko-nemškem napadu ogrožena Turčija in Balkan. Japonci se bodo še nadalje vojskovali v Kitajski ter bodo izrabljali vzajemna nenapadalna pogajanja z Rusijo kot grožnjo proti ameriškemu ekonomskemu pritisku. Rooseveltove poteze in njegova prizadevanja za mi)' bodo popularna dotlej, dokler se tem prizadevanjem ne bo posrečilo končali vojne in ž njo vred vojnih naročil, ki lx)do v veliko korist ameriškim industrijcem in farmarjem. C. I. O. organizacija in Ameriška delavska federacija utegneta podpisati premirje, toda samo v svi-ho ponovne Rooseveltove izvolitve in da preprečita razsulo new-dealerskega delavskega programa, toda splošnega miru pa ti dve delavski organizaciji v letu 1940 ne bosta podpisali. Daljn bodo tudi \ letu 1940 v Zedinjenih državah dež, toča,' sneg, viharji, potresi, poplave, požari, umori, poroke in razporoke. V Zedinjenih državah se bo rodilo dva milijona otrok; poldrugi milijon Amerikancev bo umrlo leta 1940, -- in 40,000 izmed teh bo žrtev avtnih nesreč. Farmarji bodo še nadalje potrebni relifa, več milijtmov zdravih ljudi bo brezposelnih, narodni državni dolg se bo zvišal, ljudstvo pa bo še nadalje posvečalo več pozornosti slikam lepih ženskih nog, novicam o umorih in vojnim vestem na prvi strani, kakor pa kolonam, kakišna je ta. Ž?o»x3sst3tiMt3tao(aBotaatxxx30PwtaoB30oocinsi»6^^ UREDNIKOVA POSTA Oranžni ples '"Naprednih ] larnejše komade, tudi slovenske, Slovenk" ! da se bodo posetniki res lahko ' zavrteli po najboljšem taktu. Članice, ne pozabite pripeljati januarja Cleveland, O. — Da ne bi naše članice pozabile društvene veselice, ki se ima vršiti v soboto 6. januarja v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju, jih tem potom še enkrat vabim. To je sedaj naša edina velika veselica v letu, zato je ne sm^mo prezreti niti članice, niti njih prijatelji, katerih imamo gotovo precej. ^ Vsi, kateri se nam .hočete iz- svojih prijateljev s seboj na o-ranžni ples Naprednih Slovenk. Tončka Simčič, tajnica St. Clair Rifle in Hunting Club I Tem potom naznanjam članstvu Kluba, da se vrši prihodnji klubova seja v četrtek 4. jantarja,,ter opozarjam članstvo, da kazati uaklpnjene, n%^, boste ,gq-1 iate'udfeleži polnoštevilno, ker tovo posedli v soboto. , ' I na tej seji bo treba ukreniti vse Vsaka članica^ prejme prosto j potrebno glede klubovega banke-i vstopnico. Če jo še kater^^i pre-. ta, ki se.vrši v ^boto 13. jynur jela, naj m6 kiu-'vpraša zanjo.pri I arja. . " r ■: . , ■ ' blagajni in jo bo dobila. . ■ ' Napredne Slovenke, št. 137 banketu bomo seryiralr SN^J prav prijazno vabijo vse ^J^kovo pečenko, claim navdušene plesalce in pevce na t« i rank Kosec m U.uis t erkol sta : oranžni ples. čim več oranž enega lepega plesalka prejela med plesom ^a namen. Vsem ti- moškega spola, tem večjo priliko =t,m,k,seželijo udeležiti našega bo imela do nagrade v gotovini.l^^"^^^ priporočam, da si pi^- Naš voselični odbor, ki sestoji iz samih veselih in postrezljiyih de skrbijo vstopnice pravočasno dokler jih ne zmanjka. l5obijo se klet in žena, bo prav imenitno P" zamu- postregel z vsem najboljšim v te pnlike da vam ne bo jedi in pijači. Za ples bo igral ' Yankovichev orkester najpopu- Tajnik Izpremembe pri raznih društvih sposodijo vsako sredo od 7 do 9 ure zvečer. Londonski "Times" poročajo iz Prage, cla je nemška ].)t)licija pri preiskavi na kliniki Jirasek našla seznam onih Čehov, ki so se lani med septembrsko krizo na poziv po-voijstva češkoslovaške vojske prostovoljno javili, da dajo na razpolago svojo kri za transfuzijo za ranjene češkoslovaške vojake. Sedaj so vsi ki so se na tej listi nahajali, ■to))ili uraden poziv, da se stavijo na razpolago za transfuzijo krvi za ranjene nemške vojake. Večina nemških državljanov, ki bivajo na Finskem, KG je kljub nasvetu, ki so jim ga dale narodno socialistične oblasti odločila, še dalje ostati na Finskem. Pred nekaj Jnevi je zapustilo 600 Nemcev Finsko s posebnim parni-kom "Donau", Skupno število Nemcev, nastanjenih na Finskem pa znaša okoli 4,000. # * # Informacijski urad poljske vlade v Parizu poroda, MUid. pev. zbor "Slavčki Novi odbor za leto 1940: predsednik Joseph Trebeč; podpred-seanica Rose L. Erste, tajnica Julia Peternel, 1383 E. 55th St.; blag. Anna Cirnski; zap. Jose phine Petrič: nadzorni odbor:' Erpnia Drobnič, Antonia Mihevc in Mr. Sterle; zastopnika za skupne zbore: Mrs. R. Erste, in Mr. Sterle; gospodarski odbor Mr. Kure, Mr. Zupan in Mr. Bir-tič. Pevske vaje se vrše vsako nedeljo od 10. do 12. ure dop. Pevovodja Mr. L. Seme. Mesečne seje vsak tretji torek, soba št. 2 v S. N. Domu. Na starše St. Glairskega okrožja se apelira, da vpiši jo svoje otroke , v zbor sedaj, da se skupno pripravijo za prihodnji koncert. Hi'. Svobodomiselne Slovenke, št. 2 S. I). Z. Odbor za leto 1940: Nežka Kalan, preds.; Vera Eržen, podpredsednica; Josephine Petric, 9212 Paimelee Ave. tajnica; Mary Somrak, blag.; Josephine Močnik, zap.; Albina braidich, Anna Žagar in Mary Hočevar nadzorih odbor, Rose Krašovec, poročevalka v angleščini.; društveni zdravnik dr. Kjjrn; za-topnica za konferenco SND Nežka Kalan; zastopnica za Klub društev Helen Mikuš; zastopnica za Prosvetni klub Ma-vy Somrak: zastopnica za Can-Icarjevo ustanovo Nežka Kalan in J. Petric. Društvo podpira S. N. Čitalnico. Prosvetno Matico, JSZ in Cankarjevo ustanovo. — Društvene seje vsak drugi če-titek, soba št. 3 v S. N. Domu. Slovenske sokolico, št. HZ SNPJ Novi odbor zti leto 1940: Josephine Lach, preds.; Cecilia Subelj, podpreds.; Julia Zerov-nik, ta j. in zapisnikarica, 16405 Trafalgar Ave., zastopnica za delniško^konfercnco SND ,Mary Somrak; zastopnica za klub društev SND Cecilia Subelj; za Federacijo SNPJ Ivanka Schif-frer; za Cankarjevo ustanovo, Mary Somrak. Nadzornice: Prances Legat, Augusta Fran-ceskin in Mary Somrak. Društvo Glas clevelandskili delavcev, št. y Uradniki za leto 1940: preds. Frank česnik; podpreds. Joseph Repar; tajnik Louis Rozman; blag. Joe Lovšin; zap. Louis De-beljak: nadzorni odbor. Bitenc, Ahlin. Svete; za konferenco S N D Frank Cesnik. Vnebovzetji', št. Kkji •JSKJ Novi odbor za leto J940 je sledeči: preds. Johana Pust, pod-predsed Agnes Krall; tajnica Anna Kovach, 15210 Saranac; blag. Mary Walter, zap Anna Walter; nadzornice Gertrude Bokal, Mary Match, Rose Šimenc. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo ob pol dveh v Slovenskem domu na Holmes Ave. Oglašajte v — "Enakopravnosti" HIGHWAY ENEMY čitalnica Slov. dol. doma na VVa-1 terloo Kd, , Novi izvoljeni odbor za leto i 1940: preds. John Zaic; podprcd- i sednik J. Lokar; tajnik in bla-i gajnik Louis Elovar, 16813 Gro-, vewood Ave.; Knjižničar Fr. Pe-' trič; nadzorni odbor John Bo-' hiuc, Anton Branisel, Anton! Jankovič, zapisnikar Anton Jan-kovič. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu. Članarina' lOc na mesec. Knjige se lahko! NO I f THE STOP SIGN PASSER da so po poročilih s Poljske dobro oboroženi poljski čet-niški oddelki začeli z močnejšiiitii napadi na iieinške vojaške oddelke, zlasti v Karpa,tih in ob gornji Visli. Nemško vojaško poveljništvo je moralo zaradi tega več divizij nemškega vojaštva poslati iz Slovaške na Poljsko. POMEN DEMOKRACIJE zms članek, ki ga v naslednjem priobčamo v prostem prevodu, je za Foreign Language Information Service napisala Miss Frances Perkins, tajnica federalnega delavskega departmen-ta. Miss Perkins spada med tiste odlične Američanke, ki se že leta in leta borijo za izboljšanje položaja delavcev in sploh malih ljudi in za gentle-meiiskovpostbpivnjp,napram priseljencem. — Ured. ' ■ ; Na vprašan je,tiuii/iiameiij a demokracija, bi, ])9 mpj^em nW-nju mogli dobiti najbolj tehtne odgovore od novih Amerikancev, bolj4. .npgp, ,Qd, .ionih,tiz,m(?;d nas, ■katerih pYedniki so za generacije živeli pod'naiso obliko vlade. Državljani, ki so lujdavno prišli iž drugih dežel in drugih poda-ništev, najdejo, da je demokracija zanje neka .^iva izkušnja, mesto nečesa tradicijonalnega. Najbolj patriotični Anier',':'-turod.nega pokolenja utegnejo smatrati svoj :> dedovi.no svobod in pravic kot nekaj santoumev-nega, kakor je zrak, ki ga vdihavajo. Težko je njim predstavljati si življenje brez osnovnih svobod govora, tiska, zborovanja, veroizpovedovarija in vladanja potom ustavnih sredstev. Mnogi novi Amerikanci pa nimajo potrebo predstavljati si to. Oni so to izkusili. Najprej in pred vsem pome-nja demokracija zame dostojanstvo in vrednost človeške osebe. Amerika je bila osnovana na ideji, da ljudje v nedotaknjeni divjini utegnejo zase napravlja-ti boljše življenje potom dela lastnih rek. Kolonisti 300 let nazaj so bili delavci — poljedelci, čevljarji, kovači, tkalci, rudarji, gozdarji. Na ljudskih zborovanjih v naselbinah in v krčmah so se ob svitu sveč in kresov pogovarjali o neodvisnosti, sigurnosti, enakosti kot nagradi za svoje delo. Človek je toliko veljal, kolikor je veljala njegova služba za njegove sosede. Vaški kovač je bil ugledna oseba v občini, ker njegova spretnost je bila neobhodno potrebna. Ideali osebne neodvisnosti, delujoče za blagor vseh, ki so bili stoletje kasneje zapisani v zakonik dem uk racij t imeli so svoj početek v vzajemnem trUdu delavcev, živečih v jivjini. Demokracijfi pa tudi punjtnja dostojanstvo tega truda ljudi. Pomen j a, da si človek sme sam izbirati svoje življenjsko delo kot svoboden človek, da mora biti v stanu preživljati se od tega dela in doseči ono mero udob nosti, ki je mogoča v njegovi generaciji. Pomen j a, da človek mora biti v stanu delati v varnosti za svoj posel. Pomen j a zato ono obliko vlade, ki daje politično svobodo in jamČi državljanske svobode ter nudi ustavno vlado, izbrano od vol i I cev na podlagi enega glasu za enega človeka. Delavstvo je vedno ozko spojeno z realnostmi življenja in demokracija pomen j a za delavce resničen in praktičen način življenja in ne le golo teorijo vlade. Svet se je spremenil od prvih početkov naše zgodovine. Delo ljudi se je si)remenilo. Amerika se je spremenila. Ali duh demokracije je nespremenjen. On more biti tako vitalna sila v naših življenjih, kakor je bil v življenjih naših pradedov v divjini, ako ga Amerikanci nehajo smatrati kot neko samoumevno posestvo, ki je njihovo po dedinskem pravu in začnejo gledati nanj in na njegove privilegije z očmi novo.došlecev. Samopomoč in sodelovanje se iz tega razvije. človeško dostojanstvo je take visok smoter, da se morda iiik {KRAT dar ne more popolnoma udej-stvovati. Zato mora biti demokracija za nas ono, kar je bila za koloniste—ideal, za dosego katerega se moramo vedno boriti, dober boj, po katerem ni nikdar popoldne končne zmage. Ena generacija ustanovi demokracijo v divjini, druga jo mora zopet ustanoviti v svetu nebotičnikov in strojev.— flis. L-JlliEZEN MJ5D MLADOSTNIKI V južno - francoski občini Grassacu se je odigravala krvava Ijubaviia drama med tremi, mladostniki. Devetnajstletni gim nazijec Charles. Yv.on si je izbral petiikjstletno Deniso' Charloise za svojo nevesto in bodočo ženo. Denisa pa je svojo pozornost posvetila drugemu fantiču. Ko je Yvon od Denise zahteval pojasnila, zakaj se mu je izneverila, je dekle odgovorilo s porogljivo o-pazko. To je gimnazijca tako razkačilo, da je potegnil samokres in ustrelil Deniso. Morilec jp na+n poiskal še svojega tek- lueea Iti a6.U r i; ' d. :E koncu SI je še sam pognal, kroglo v glavo Znana italijanska igralk) na .Galli je kar se da mii Po letih tudi ne spada veŽ najmlajše. Razvajajo in č* jo pa kakor nobeno drugo jansko igralko. Njena gar iba je vedno- polng,,_ obiskova ; : Tako se je zgodilo-nekegi čera, baš ko se je umetnica zaklenjeni garderobi po pre vi slekla, da je vstopila ski mladih, za umetnost navdu ljudi. "Oprostite!" In so teli naglo umakniti Dina G ali pa jih je mirni 7^3.'a : "Nimqm nipeiar bi piiki ilč) Fn lueni ^ ci ni ničesar več videti!" ZAMJh.NJALNUjA /A (EVUL V Paderboniu v Nemčiji so u-rcdili zamenjaliiico za obutev. Ljudje čevlje, ki jih več ne uporabljajo ali ki jim niso več primerni, tu lahko prodado ali pa zamenjajo za primerno obutev. Že od vsega početka je v tej za-menjalnici vladal živahen promet. Izkazalo se je pred vsem, da zelo ustreza družinam a otroki, ki hitro odraščajo svojim čevljem. "Kateri stvari pe bo pa p* ti' vaš sin, ko knnča šo'c "PoJitiki!" — "Škoda! Ja jc vendar dru tako pameten fant!" Vesti iz življenja ameriških Slovencev Brivec; "Pravite, da ste 9 meni že brili. Pa se vas niK ne moreni spomniti." — Gost: "Seveda ne, Sedaj i ■; mi že vse rane zacelile." sin Joseph in dekla Justina ko so dobili v ognju hude kline. Ogenj jo nastal vsled eksplozije plina in d so se komaj rešili smrti v pij nih; ženi in dekli je zgorela i na obleka na njunih teles' odpeljani sta bih v bolnih Žagarja ni bilo doma ob čas^ sreče. Nahajal se je v drža^ tah na obisku pri svoji sest| domov se jf vrnil šele drugi po nesreči. (Nesrečni Fr. & je član SNPJ in jednota mu dni nakazala $100 izredne pf re.) Škoda, ki jo je utrpel je le deloma krita z zavaro^ 110 Ely, Minn. •— Rojak Frank Kocjan je zadnje dni pred sodiščem iztožil $1372 odškodnine za telesne poškodbe, ki jih je dobil pri avtomobilski nesreči v zadnjem avgustu. Tožil je dr. Swan-sona, ki ga je povozil, za $10,000 toda porota mu je priznala prej omenjeno vsoto. Sodnijska o-bravnava se je vršila pred dis-triktiiim f^oiisoem v Virginiji, Minil. ^ ^ V Edison, Kaus., je pred krat-1 kim podleged operaciji na želod-i cu Viljem. Pintar, star 47 let in | doma iz f'rniluga na Hrvatskem.' V Ameriki je bil 32 let in tu zapušča ženo in šgst otrok, najmlajši od 11 jih star štiri leta. Že dolgo let ni bil pri nobenem podpornem društvu. Diamondville, Wyo. — Vehka nesreča je zadela rojaka Fran-1 ka Žagarja 17. dec., ko mu jej zgorela hiša z vso opremo in ob- 6016 ST. CLAIR AVElr leko vred in njegova žena Mary, 1 ' Tel : ENdicott 3113 ;...............\--------:-----:i Zakrajsek Funed Home, Inc. ANTON GRDINA IN SINOVI POGREBNI ZAVOD IN TRQOVINA I'rv« v naselbini, Prvo v podružnicah, Prvo šc d»nes v vsd« ozirih v postrežbi, bilo v trgovinah za pohištvo, itaitor tudi v pogrebnemu oskrbntštvu. Prodajalne na: 6019 St. Clair Ave. in 15303 Waterloo Rd. Pogrebni zavod 1053 E. 62 Street. Glavni telefon: HEnderson 2088 DOBRO VEDO vsi oni, ki so nas poklicali v preteklosti, bolj kot kateri drugi •u kakovosti postrežbe, ki jo nudimo. Naša želja jc, da napravimo iz vsake družine, kateri postrežemo. odkritosrčne prijatelje. Mnog« uspeha smo imeli v tej smeri pnesfliHOfflC 3. januarja, 1940. ■ NikKOEBAVHOai STRAN 3 Vran MmimkU" . " ^ Revmatiž^ Najprej je imel ravmatizem prijatelj Tomp in ga je negoval, 9dkar pomnim, Nikdar mu ni bilo dovolj zakurjeno, veidno je tarnal: "Marko, ako poznaš Boga, kuri peč!" Marko je naš uradni sluga. Kar nas je bilo drugih na seji, smo vsi pojemali od puhteče vročine —on pa se je opravičeval: "Gospoda, vi n* veste, kaj je revmatizem!" Nismo mogli, da vzdržimo, in smo se žurili, da končamo sejo in pridemo na sveži zrak. če se je pa stvar krotovičila in se seja nikakor ni dala pognati k zaželjene-niu koncu in se je bližala opoldanska ura, tedaj je prijatelja Toma rado prijelo, bolest mu je šinila preko lica in vsem se je /i^j^iUl;,ko#aa. j#L "sapjasliti .sredi seje. Revmatizem je vražja reč! Pa smo po njegovem odhodu na s teža j odprli okna in pridno sejali še dve, tri ure. Potem se je zgodilo, da sem Jienadoma jaz začutil nogo. Boleti me je pričela v stopalu, nekako pod palcem, in me je bolela včasih bolj, včasi manj. Zlasti sem opazil, da mi hoja ne de do-kro. š". epal sem, ko sem prihajal s sprehoda, komaj da sem Prilezel preko stopnjic in žeiia je rek'a; "Kaj je to?" "Mislim, da je revmatizem," sem dejal. "Prijatelj Tomo ga inia že od davna j. Njemu pomagajo -vroče kopeli; pravi, da tako ^'1'oče, da jih noga baš še strpi." /ena je ukazala iu so mi pripravili za nogo kopel. Sodim, da 3e bila dovolj vroča, kajti izpustili so se mi mehurji, koder je koža prišla v stik z vodo. Druga-pa mi je storila dobro, šel sem ^ posteljo in mi je žena nogo "Ne rabim spremembe. Poma-! nost ljudi njegovega kova. I LJUBEZEN IN ZLOČIN | g ROMAN = lilllliililllliillilllilllllillllllliiililllliilllilillliUH Zdaj sta ugledala konec steze. Vodila je skozi obok gostega drevja na polje, ki ga je obsevala mesečina. "Rada bi te nekaj vprašala," je rekla Tereza. "Da?" "Ali mi boš odgovoril po pravici ?" "Poskusil bom." "Kako je to, da ne prideš zdaj nikdar več v Gam?" "Ne morem ti povedati." "Rada bi poznala razlog. Cele mesece si se me izogibal kakor odvratne kuge. Ali ni torej pravičeno, če bi rada poznala razlog za to?" "Nisem se te izogibal!" je za-klical. "Le sebi samemu sem skušal uiti." "O tem nisi črhnil niti besedice v svojih pismih." "Ah, Tereza, mnogo takega je, česar ti nisem povedal in ti ne bom nikdar povedal." "Strahopetec si." "Morda še kaj hujšega! Toda samo jaz moram trpeti zaradi svojih napak, jaz in nihče drugi." "Za boga! Kakšnega besedovanja si se naučil v teologiji, je pošteno jezna vzkliknila Tereza. Gottfried jo je začudeno pogledal. Za kratek hip je mislila Tereza, da ima pred seboj Teodorja Strauba. Opazila je, kako je obrnil oči v nebo, v ta brezmejni cilj vseh pobožnih človeških pogledov. že ga je slišala,-kako govori: "Ne mislite, da sem prišel, da prinesem mir na zemljo; nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč. Prišel sem namreč, da ločim človeka od njegovega očeta in hčer od matere njene in nevesto od tašče njene in sovražniki človeku bodo domači njego-vi. Kdor ljubi očeta ali mater bolj nego mene, ni mene vreden! Tako pravi Zveličar." Neizmerna tema, brezoblična ali elementarna kakor noč, je legla na Terezino dušo. Ogenj njene ljubezni je umiral. Zdelo se ji je, kakor bi ne imela več moči, da bi prišla do voza Mrtvaški molk je vladal med obema človekoma. Iznenada iri popolnoma so se pretrgali njuni odnosi. Gottfried je bil kakor omamljen. Samega sebe je omamil. Da, kar je povedal, je bila njegova zadnja beseda, če se bo odslej spotikal, potem bo seveda nevreden, potem se mora potopiti v najskrajnejšo temo. Ko sta se peljala proti mestu, si niti bežno ni u-pal pogledati Tereze. Bal se je, da bi videl, kako ji polzijo solze po licih. Ranil jo je s svojim Lu-throm in svojim Jezusom, toda zdaj mora vemo zdržati pri svojem Luthru in svojem Jezusu. Še preden sta se pripeljala do hotela, je ukazal ustaviti voz in je spremil Terezo do vhoda. Tam sta se ločila. Čas ni hotel zaceliti rane, ki jo je prizadejal bedni Terezi Gottfried z Jezusovim mečem. Toda bolečina se je nekoliko polegla in prešla polagoma v občutek nedoločene utrujenosti. "Ej, da, kdo pa sem?" si je nazadnje mislila. "Nič več nisem vredna kakor brezsemenska rastlina. Kocke usode so se o-brnile proti meni. Prastaro prekletstvo je na družini Etienne. Z menoj izginja naše ime v prah. Če bi nikdar ne slišala o dobrot-Ijivosti Antona Jakoba, bi ne bila zdaj njegova žena. Potikala bi se v svojih čevljih na zaponke in v sVojem sivem ogrinjalu novi in morda boljši usodi nasproti. Ne, ni vredno, da bi se človek jezil na življenje. Revna stvar je življenje in sploh ne posebno pomembna!" Jokala je. Letni časi so se spremenili. Tereza je gledala skozi svoje majhno okno na tihe gozdove, ki so se razprostirali po drugi strani doline navkreber in je mislila prijazno na oddaljenega moža, ki je bil še vedno del njenega življenja. Ob različnih prilikah ji je Anton Jakob resno očital, da toliko razglablja o temnih straneh življenja. "Ko bi le vedel," je dejal nekoč, "kaj te je obsedlo! čemu ne živiš kakor vsaka druga navadna ženska! Zdi se, kakor da ves ljubi dan neprestano samo premišljuješ, kako in v čem bi se lahko razlikovala od vseh drugih ljudi." Posrečilo se mu je, da jo je vzdramil iz njene brezbrižnosti. "Ne, Tone, ne jezi se name! Zdaj si bom prizadevala in se bom obvladovala." "Ali česa pogrešaš? Ali ti lahko s čim ustrežem?" "Nič! Nič!" Smehljala se je. Kaj naj bi storil zanjo ? On, na katerega je bila priklenjena za vse svoje o-stalo življenje? "Povej mi, kaj je s teboj." "Nič!" "Ha, nič! To naj verjame vrag." Polagoma je prišel do prepričanja, da so vse to le posledice tega, ker nima otrok. "Ej, da! Ga boš že dobila v najkrajčem času!" Pogledala je vstran. Prenesla ni njegovega pogleda. Ni mu smela pokazati, kako zelo jo muči, kako se včasih spričo njegovega pogleda zgrozi. Oh! In on si je spet opomogel. Zdravljenje mu je koristilo. Celo vino je lahko spet pil. Tereza ga je morala prenašati. "Ah, slaba žena sem ti, Tone. Res se moram potruditi. , Popolnoma prav imaš, če me opominjaš mojih dolžnosti." "Ne maram, da se mi vdajaš zaradi dolžnosti. Mnogo več hočem." "Mojo ljubezen! To vendar i-maš, ali ne?" "Deklica, poslušaj me zdaj! Ne jezi se name, natančno vem, kako zelo se razlikujeva po starosti in tudi v drugih stvareh, toda ubereva lahko srednjo pot. Kajti kljub vsem tem letom, odkar živiva že skupaj, je še vedno med nama skrit hlad, ki naju loči. Odpotujva, za teden dni. V Zurich ali v Ženevo, da, ali v Italijo, če se ti ljubi. Vidim, da po- gala bom ta mesec pri košnji." žarek veselja je šinil preko obraza Antona Jakoba. "Končno! Košnja! Nazadnje se spet vrača moja dobra deklica nazaj k dobrim starim stvarem. Tudi jaz bom kosil. Delo mi bo koristilo." Tereza se je medlo nasmeh-Ijala. Skoraj pomilovala ga je. Toda, čemu za božjo voljo je to predlagala? Kaj bi ji koristilo delo pri košnji ? Ali ne bi bolj koristilo Antonu Jakobu, če bi šel, kakor je predlagal, z njo na potovanje? Ne, čemu? In če jo tudi zavleče v najbolj oddaljen kotiček sveta, nikdar ne bo našla srednje poti, o kateri je govoril. "No, da! Pojdem s hlapci na polje, dokler ne dobim senene mrzlice," je dejala. "Proti njej imam izborno zdravilo. Že več ko sto let ga i-mamo v naši družini." Tereza ni snedla besede in se "Ja, pozdravljeni, gospa Mul-lerjeva! Ej da!" "Zakaj me n^ imenuješ več Terezika?" Njegov obraz je bil tako rdeč, da drugi ljudje niso -opazili njegove rdečice. "Ne, tega vendar ne morem, gospa Mullerjeva." "Pred leti si se hotel poročiti z menoj in zdaj govoriš z menoj kakor tujec," "Tujec, ne! Toda kar je gospodovega, je gospodovo. In on je naš mojster, torej ste vi naša mojstrica. Da je človek dolžan spoštovati svojega gospoda, tega me je učil moj lastni oče in zaradi tega tudi vem, da moram gospo Mullerjevo prav tako spoštovati. — Eha hej! Če konji ves dan žrejo, ne stojijo mirno. Mel-hijor, poprimi ta kup;" Vrgel je veliko red sena na voz; zaškripal je z zobmi in žile Srce mu je burno bilo in vedel I pelo, tako zelo se jep retegnil. je lotila košnje. Ta dogodek jet#a vratu in rokah so se mu na- vzbudil splošno pozornost, "Ja, za božjo vbljo! Gospa Mullerjeva s senenimi vilami! — ni, ali zaradi tega napora ali zaradi bližine gospe Mullerjeve. Tereza je pozorno opazovala Človek ne bi verjel, kako lahko, Leonharda. Želela si je njegove-dvigne! Kako je močna, odkar. sočustvovanja. Skoraj si je se je poročila!" je dejal Adrijan; želela, da bi bila kakor on. Če bi na travniku staremu Joggiju "Ej, seveda, ali morda misliš, da bo-pri gospodu stradala? He-he! In poglej njene roke! Da, gospod ne pusti, da bi Lahinja stradala pri jedi •— in tudi v drugih stvareh ne. Tudi jaz ne bi storil tega, pri moji veri, kljub svojim osemdesetim letom in četudi sem že tako majav, da mi pcžljajo vse kosti, ko zjutraj \stanem. He, l^e!" Vsi so zdaj marljivo delali na travnikih: Svetla in bohotna Iledvika, Ida, Hanika s svojimi rjavimi kitami, toda suha in hlada kakor poprej, in majhna deklica po imenu Luiza, Pridina nečakinja, ki še ni bila dolgo v službi Antona Jakoba. Njene vo-denomodre oči so se pogosto upirale s sramežljivo radovednost-no v Melhijorja, mladega kosca, ki je prišel s planine, da bi pomagal s svojima žilavima, rdečima rokama. Celo brezzobi, občinski cestni pometač, je prišel v svojem prostem času na pozori-šče, da bi pomagal grabiti obilno seno, ki je zdaj pokrivalo travnike Antona Jakoba. Leonhard in Rothlisberger sta nadzirala vozove. Med hlapci in deklicami je smehljaje hodila Tereza v sve-tlomodrem krilu in v črnem ža-, metnem oprsniku brez rokavov, i do ramen ožganih rok. Pri tej j košnji so ljudje z Gamhofa po-j steno pritrjevali uspehu, ki ga ji j je dodelila muhava usoda, ko je njo, Terezo, postavila nad ostale. Pogosto je bila v Leonhardovi družbi. Leonhard se ni močno spremenil. Bil je bolj rdeč kakor poprej in njegovi svetlorumeni brki so bili nekoliko daljši; toda njegove bleščeče modre oči so skrivale še vedno ono čudno le lahko tudi tako ljubila! Enostavno ljubila, trpela, s smehljajočim pogledom prenašala vse udarce usode, da bi lahko ponesla na grob svoje ljubezni šopek cvetlic in se še naprej smehljala. Kako je to mogoče? Zakaj ne zmore tega? "Leonhard," je vprašala, "ali hodiš še vedno v cerkev ?" "O, da! Vsako nedeljo, toda vas sem videl tam samo enkrat. In to je bilo skoraj pred tremi leti pri vaši poroki." Po čemu hodiš tja?" •"To je del mojega življenja. Če sem truden, me vleče v cerkev, tam se spominjam trpljenja drugih ljudi in utrdi se mi veselje, da vztrajam pri svojem delu in ga opravljam naprej, kljub vsem in vsemu!" "Ali misli gospod Gottfried prav tako kakor ti?" "Pa seveda, gospa Mullerjeva. Sicer ne bi bih zdaj študent teologije." "Kdo ve!" Tereza, ki ni bila vajena stalnega napora pri košnji, je zapi-čila svoje vile v tla. "Domov moram zdaj, Leonard," je dejala. "Toda drugič pridem spet." S čudnim občutkom nežnosti do tega človeka je odšla s travnika. Ko je korakala proti hiši, se je ozrla v goro. Par sivih o-blakov se je dvigalo za vrhom, planina se je bleščala svetlo strupenozeleno. Kaj naj bi to pomenilo? Antona Jakoba so pogosto videli na poljih v srajci in s črno klafeto na glavi. Toda on ni mogel kakor drugi nalagati ali obračati redi sAia. Njegovo srce ni bilo več dovolj močno in tudi zelo si je prizadeval, da se je Terezi pokazal vedno kakor krepak mož, da pač ne bi videla, kako se stara. Da, še marsikaj bo storil, da bi ji dokazal, kako je mlad! Prihodnje leto bo šel na strelsko slavnost, spomladi bo pomagal organizirati kantonalno razstavo in še pri marsika-tereiri, letnem zborovanju bo predsedoval. O, še marsikaj je, kar bo storil. Držal se bo na višini, vedno tako svež kakor njegova žena. Niti za hip naj svet ne misli, da je konec njegove poklicne živahnosti! V tem stalnem stremljenju po Delo išče VSE KARKOLI potrebuje se o J zobozdravnika, bodi izvlečenje zob, polnjenje zcb in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov; 6131 St.. Clair Ave. vhod na 62. cesti Kna. usovo poslopje mladosti so se lotevale Antona Jakoba najbolj čudne domislice. Če je prišla na polje Tereza, je naglo pograbil vile in vrgel par šopov sena na voz, četudi mu je srce bilo še tako nevarno in sta se srajca in ovratnik oprijemala njegove kože. Nekega dne ji je celo po slu sporočil, da je za ves dan odšel na planino. "Na planino?" začudeno vzkliknila. "Kako to? še pred par meseci ni mogel po stopnicah! Jezus!" "Da, da, res je šel." Tereza je bila osupnjena zaradi naglega okrevanja svojega moža in obenem tudi zaskrbljena in nesrečna. Anton Jakob seveda ni šel na goro. Nasprotno, korakal je po dolini navzdol v oddaljeno staro gostilno in je tam kvartal z nekaterimi kmečkimi prijatelji, ki so se prisrčno smejali zvitemu staremu Mullerju in mu radi obljubili, da, bodo molčali o famozni komediji. Terezi ni ugajala zarjavelost njenega obraza in rok. Zarjavela mesta so se preveč močno odražala od bele kože njenega o-stalega telesa in od čipk na njeni postelji. Sklenila je, da bo spet opustila svoje kniečko de;- lo. To delo ni ozdravilo njene melanholije, marveč jo je celo o-krepilo. Izostrilo je njene čute in povečalo njeno hrepenenje po Gottfriedu. Neprestano je bila zdaj pred njo njegova podoba in te gkrivne sanje so bile njene najbridkejše muke. Dolgo ne bo več zdržala. (Dalje sledi.) OGLAŠAJTE V -- "ENAKOPRAVNOSTF' E FFICIENT Use only one level tea-(peonful to a cup of sifted flour for most recipes. BAKING I^VPOWDERi Same price today as 48 years ago for 254 Manufactured Wy tnking powder iptcialisti who m#ke noihing but j baking powder—under lupervisiofi j ^ of expert chemiilt ol iiilionalj reputetiofl. MILLIONS OF POUNDS HAVE BEEN ; ySED BY OUR GOVERNMENT V najem V najem se odda poceni 4 sobe in kopalnica z gorkoto pošteni družini brez malih otrok. Vse na novo prerejeno. Vpraša se na 485 E. 152nd St. '*"a»-rtwrte5a3Sa3=sEiM3rc3^ Zavarovalnino proti ognju* tatvini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 Schade Ave. Pokličite: ENdicott 0718 Dekle staro 27 let, ki je dospela pred 6 meseci iz starega kraja, želi dobiti delo. Je pripravna za hišna dela in tudi za druga. — Pokličite KEnmore 0615. V blag spomin ob tretji obletnici, kar je umrl naš Ijbuljeni soprog in oče ŠTEFAN LUNDER Preminil je 2. januarja, 1937 Tri letal Oh, dolga leta v večnost že potekla so kar počkmš v hladnem grobu in Te več med nami ni. '• Bpavaj t; mini blaga duša naj Te ne vznemirjajo naše solze. i Nikdar Te ne bomo pozabili I vedno zate bomo molili, I da Ti Bog mir in pokoj da i ljubljeni soprog, oče in brat! Žalujoči ostali Mary Lunder, soproga;' Stephan in Adolph, sinova; Hermina por. Race, Mary in Josephine, hčere; Joe Lunder, brat. L R. Miller Coal Co. 1007 East 61st St. Quality coal anytime and anywhere ENdicott 1082 FliSI-flavored •V — perfect for cooking! • Kraft .(Vmcncnn lias a mellow, full-flavored richneen that jnalvcn it pcrfect for saiiclwicljes. And for cooked flisdies you can depend on j this American Ch'!i'Ke to niclt jicr/rctlv. NOW OFTEN CAN YOU KISS AND MAKE UP? Few liuabands can understand why a wife Wiould turn from a pleasant companion into a slirinv for one whole week In every month. You can say "I'm sorry" and kiss and mike up easier before marriuKC thou after. Bewixe. If you want to hold your husband, you won't bo a tlireo-