Lelo V., ši@v. 128. Celjaa, sobola due 10. novamtora t923« Pošfnina plačana ö gofosmi. Jilll» ^BhHH ' « *C* ^ ^_^^^^h ^^^H^fl^v ^^^HhmI^w ^IAiita^tfBHr'J^HSHB^nA Stane letr.o 60 Din, meEečno 5 Dinrta-OjOwrnstvo 240 Din. Oglasl z-Airim višine stolpca 50 D>X5klao*MTied tekstom 1 Din. Posamezna Si«L)rtTk»wane 1 Din. Izlsafa ysaK toreK, četrtefc ftn soboio. Urcdn3$tvo : Strossmayerjeva ul. 5t. 1,1. pritličje. Teles. 65. If pravnl&tvo: Strossmayerjeva u. St. 1, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.666. Nemčija v razvalinah. Nemčija se je nred vojno pona- šala, da je država reda, dela in mini. Ta država se je izprernenila v državo nereda in brezposelnosti, v državo gladu in bratomorskih bojev. Današnja državna vlada se ima boriti proti dvojnim sovražnikom, no- tranjim in zunanjim! Francozi imajo zasedene najbogateiSe induäirijsk.e po- krajine, posamezne zvez.;e dežele pa odpaclaio ena tz drngo. Da bi mogla državna vlada izvesti svoje obnovitve- ne r.ačrte, je dsla vso oblast v roke I komtearjem in generalom. Bavarska, Saška in Turinška so se U?mu tiprle. Na Bavarskem je odstavila državna vlada gener&ls Lossowa, ker ni hotel izvrSiti nekega poveija in ker je po- zval vse poveljnike državne brambe, naj odpovedo pokorščino državni vladi. Odrroklica generaia Lossowa se je uprla fcavarska vlada. Med Bavarsko in osrednio vlado je obstojal spor že precl sfcstavo Stresemannovega kabineta. Ko~ m'sar Kahr se s centralno vlado sploh ni hotel pogajati. Bavarska je prevzela bavaraki del državns brainbe, dokler se spor s centralno vlado ne poravna, v svoje rok? in imenovala generala Lossowa za vrhovnega komandanta. ki je odredil zaprisego Bavarski. Dne 8. novembra pa se je izvršil nov preobrat na Bavarskem. Ob pol 9. uri zvečer so se pripeljnli pred Bürgerhaus, kjer ie imel dr. Kahr zborovanje, tovorni v. obcroženimi nfcrorir.irrii ki so zasedii vse izhode jvor^.ne, skopaH strelske jarke pred poslopj^ni in zapri! vse csstrje dohode. po govorr. dr. Kahra je stopil Hittler v spremstvu 600 oboroženih v dvorano in izjavil, da je,sedanja vlada odstav- j Ijena.' Vrhovni poveljnik dežeie je Lu- dendoifi, Lossow državni obrambni mi- nister in Hittler politični svttovalec. Pri Hittlerjevem puču se no gre za bavarsko zadevo, temveč za oostavitev desno-radikalske diktature. liiitler je izjavil, da hoče stabilizirati v Mona- kovem nacionalno clržavno vlacio in ustanoviti armadno poveljstvo. Dr. Kahr in Poechner prevzameta važna mesta. Glavni poštni in brzojavni urad je za- sedla policij», ki odklanja vsako in- formacijo o ciogudkib. Pri centralni vladi obstojate dve strujii ena za mirno rešitev notranjih sporov, druga za rešitev z železno roko. Na vseh straneh se močno širi komunistično gibanje. Komunisti izrab- Ijajo pornanjkanje, ičenci in po tem tudi uredili in i.v>rnerili svoje rav- nanje v bodoče, ako hočeio dobro svo- jemu stanu in svojim naslednikom. Bolgarjja je sprejela naše za- hteve. Dne 6. tm. je sklenil bolgarski ministrski svet, da se vkloni v polnenj obstf-u zahtevam jugos'ovanske note, o ččmur je bil mii poslanik obveščen. ; Zadoščcnje se je izvršilo, tako da je ; še isti večer bolgarski vojni minister ¦ Ulkcv •-, svojirn adjutantotn posetil na- ( šega vojnega atašeja v njegovem sta- ; novanju ter se pri niem opravičil. Dne I 7. tin. Ie izkaza?a četa vojakov, bro- | ječa 250 mož, z zastavo in vojnSko \ "godbo na čelu cast naši zastavi, ki je ; biia izobešen« na poslopju jugoslovan- l skega poslanižtva. Godba ie intonirala I našo himno in boigarski zastavonoSa | je pobesil svojozastavo.Ministrski pred- | sednik Cankov je posetil našega po- slanika Rakiča in se v imenu bolgar- ske vladi opravičil. Izsledili in kazno- vari se bouo tudi atentatorji. Olede odSkodnine naj določi haaska rrirovna ¦ konserenca. Trezna bo!garska javnost ! odobnivu, da je incident z Jugoslavijo ; likvidiran. Bolgarski odgovor na našo noto. Bolgarska vlada jfe poRlala "odgovor j na noto naše vlade povodom napada na našega vojnega atašeja, v kateri j izreka globoko ogorčenje, ki ga je iz- l zvala nota, izročena od-jugoslovanskega I poslaništva. Vlada in javnost sta ob-' j sodila takoi dogodke. Bolgarska' vlada j vidi, da se izrcčene zahteve tičejo nje- ! nega prestiža, in sicer v trenotku, ko | je bolgsrska vlada dokazala iskreno željo za ureditev raznier z Jugoslavijo. V smisiu poliVike, ki jo je vodila do- slej, bo s svojim korakom podpirala evropski mir in zato pristaja na za-' doščenie, ki se zahteva od nje, najsi ^ je še tako težfco in še tolika žrtev za 5 dostojanstvo države. Kotnunlstični napad na Krakov. Dne 5. tm. je udrla mnogoštevilna ko- munistična množica oborožena v mesto Krakov. Policiji je morale» pomagati vojaštvo s strojnicami. Alnožica ie ho- tela razorožiti vojake. Tudi v Tarnovu in boryslavskem petrolejškem ozemlju je prišlo do boja med vojaštvom in stavkujočimi. Pri pouličnih bojih v Krakovu je bilo ubitih 44 oseb, in sicer 9 orožnikov, 5 vojakov in 30 civi- listov. Nad 200 oseb je bilo ranjenih. Na Poljskem mir. Del stavkujočih železničarjev se je zopet vrnil na delo. Železniški promet je z današnjim dnem zopet upostavljen. Med vojaStvom vlada veliko ogorčenje nad delavstvom. ker je preiskava dognala, da so padli prvi streli proti ulancem iz delavstva Vo- jažki komandant Krakova, Czikil, je' bil odstavijen. RazkrJtje zarote na Madžarskem. Na Madžarskem ie razkrila vlada ob- sežno zaroto fašistov. Ulain in tovariši so nameravüli koncem novembra vreči Bethlenovo via dp. Listina, ki so jo našli ob priliki niegove aretacije, je naslovljena: »Začasna pogodba med Madžarsko in Bavarsko« ter podpisana od Bele Szemereja in Bohule. Poslanec Ulain je bil v stalnem stiku z madžar- skimi in nemškimi nacionalisti. GrSko prebivaist\ro za republiko. Republikansko gibanje na Grskern za- vzema vedno širše dimenzije. Po vsej državi se vrše republikanski mitingi, na katerih ljudstvo zasmehuje monar- histične simbole. Proglasitev repub^.ike je samo še vprašanje časa. Obstojata dve g'avni skupini javnega mi§!jenja. Prva hoče, da sedanja vlada do!oči plebiscit naroda, da se izjavi za ra- pub.'iko ali monarhijo. Druga, ventze- l'sticna, stoji na stftlišČ«, naj nova na- rodna sknpžčina sama odioči, ali js za monarhijo a!i za republikc. Celiske novice. Trostov koncert nam ;e p(;uai prave bisere klavirske literature. Od starih klasikov je bil zastopan Bach s preludijem in fugo. Bach je neizčrpen mojster kontrapunkta ter bi brez njega ne biio ne Wagnerja, ne Straußa in ne Hindemitha. Naravno ie, da se vsi mo- derni nemSki komponisti nasianjajo na Bacha, posebno pri komorni glasbi. Busonijeva priredba fuge za klavir je obdržala skozinskoz orgeljski značaj, razen tega kot nekak plus mogočne klavirske pasa?.e in basove postope. Trost je dal skladbi neko posebno mi- lino ter je zadnje takte kljub trdi temi VIKTOR HUGO: Oavroche. (Odlomek.) Nekega večera mali Gavroche ni | ničesar zaužil; spomnil se je, do tudi prejšnji večer ni jedel; to je postalo nerodno. Sklenil jo poizkusiti vecerjat. Šel se je potepat na drugo stran Sal- betriere v zapuščene kraje, tja, kjer se dogodijo srečni slučaji, kajti, kjer ni- kogar ni, ie vedno kaj. Ko je pred nekaj dnevi tarn po- stopal, je bil zapazil star vrt in v njem starčka in staro ženo in v tem vrtu precej lepo iablano. Poleg te ja- blane se je nahajal nekak sadovnjak, Ie slabo zavarovan, \z kojega bi se dalo dobiti jabolko. Jabolko, to je že večerja, jabolko, to je zivljenje ... Vrt je bil vStric samotne netiakovane ulice, obra^čene z grmičevjem pred hiSami,' Živa meja je biia vmes. Gavroche se napoti proti temu vrtu; najde uličico, spozna jablano, vidi sadovnjak, ogleduje plot; plot, to je zanj skok. Mrači se, niti mačke ni na ulici, čas je ugoden, Gavroche se pripravlja na naskok, kar se hipoma ustavi. Nekdo je govoril na vrtu. Ga- I vroche' pogleda skozi odprtino v živi ! meji. Dva koraka od njega, pri meji, na drugi strani, natančno tarn, kamor 1 bi bil priletel, ko bi bil izvršii name- ravani skok, je bila prevrnjena skala, ki je služila za klop, in na tej klcpi je sedel stari mož z vrta, pred njim pa je stala starka. Starka je besedt- čila. Gavroche je razdoznalo poslušal. — Gospod Maboeuf! — Mabeuf! misli Gavroche, kako I smešno ime. Poklicani starec ni zinil besedice. Nato starka 5e enkrat: — Gospod Maboeuf ! Zdaj se je starček odločil odgo- ] voriti, ne da bi pogledal. .i — Kaj je, mati Plutarque? j Mati Plutarque! misli Gavroche, drugo smeöiio ime. Mati Plutarque je nadaljevala, a starček se je trudil ji odgovarjati: — Gospodar je nezadovoljen. — Zakaj? — Dolgujemo mu tri termine. — V treh mesecih mu dolgujemo j Stiri. ! — Pravi, da ras vrže iz hiše. — Nsj 1 — Branjevka nas tt>rja. Neče več dati drv. S čim bomo to zimo kurili? Ne bo drv. — Saj je sol nee. — Mesar neče ni kreditirati, ni dati mesa- , — Ravno prav. Uak težko pre- bavljam rneso. LeŽi mi v želodcu. — Kaj bomo jedli? — Kruh ! — Pek pravi naj plačamo takoj, češ, brez denarja ni kruha. — Tudi dobro. — Kaj boste jedli? — Saj imamo jabolka na jablani. — Ali, gospod, kar tako brez de- narja se vendar ne more živeti! — Če ga pa nimam. Starka je odšla, starček pa ostal sam. Jel je primišljevati. Gavroche je tudi prirnišljeval. Bila je skoraj noč. Prvi učinek Gavrochovega pre- mišljevanja je bil ta, da je, namesto da bi mejo preskočil, legel pod njo. Veje grmičevja so se nekoliko raz- maknile. Glej no, je zsse vzkliknil Gavro- che, alkov ! in se je van) stisnil. Slo- nel je skoraj na klopi očeta Maboeuf. Slišal je dihanje osemdesetletnega. Potem je za večerjo skušal za- spati. Spal je ko mačka, spa! z enim očesom. Čeprav je dremal, je Gavro- che opazoval. Belina temnečega se neba je raz- svetljevala zemljo in ulica je bila ko jasna črta med dvema vrstama tem- nega grmičevja. Hipoma se pojavita na tem bel- kastem pramenu dve postavi. Ena pred drugo. — Evo dva človeka, je zamrmral Gavroche. Prva postava se je zdela biti kak star meščan, sključen in zamiäljen, več ko preprosto obiečen, in radi starosti je stopal počasi, sprehajaje se^pod zvezdami. Druga je bila ravna, mirna, drobna. Stopala je po korakih prve ; toda v nameravani počasnosti se je Ie izda- jala prožnost in spretnost. Ta postava je vkljub nečem divjem in vznemirlji- vim napravila eleganten utis; klobuk je bil lep, črna suknja, dobro ukrojena, najbrž iz finega blaga in stisnjena v pasi1.. Glava je bila neke krepke lič- nosti in v mraku je bil opaziti pod klobukom bled mladeniški profil. Ta Ssran 2. * N O V A D O B A « 'Saw. 128 pcvzdignil v mogočni streUo. Brahm- sova sonata je bila središče večera. Dovršenos1.: v obširni formi, skrajno izrabijanje vsakega motiva. krasno ilu- 'strirsnje programs. Trostovo podavanje neizmerno fino občuteno in v Skerzu ritmično absolutno. Sploh je ta živahni Skerzo nekaj posebnega. In Skrjabin! Ime večini še nepoznano. Cela vrsta jih je : Tanejev, Glazounov, Rimski-Korza- kov, Rebikov, Mussorgski, Stravinski. Še ie po vojni smo se seznaniii z nji- mi. To so potency ki danes najcdloč- nejše vptivajo na vso sodobno giasbo. Kako radi n. pr. nemški kritiki svojim sodobnim komponistom ocitaio »stra- vinskizem«. In hvala bogu opravičeno. Sodobna ruska glasba je tako mogečna in kultuma, da vpliva na vse narode ter sili k epigonstvu. Skrjabin je sim- fonik najmodernejšega kova. Pri eni simfoniji ^ahteva menjajočo ban/no razsvetljavo. Sličen pojav je bil pri so- nati. Luč se je meniavala s temo, sicer ne po navodilu Skrjabins, tudi ne Trosta ; vendar pa zelo učinkovito. pa tudi silä neumorno. Trost je osta! v ravnovesiu ; preveč se je uživel v sklad- bo, ki ie polna ognja in ritmičnih ter dinamičnih fines. VeČer je zaključil Chopin, ki je pač :;asi:opan na vsakem klavirskem sporedu. Krasno sestavljen spored je ogrel tudi maloštevilno pu- blic, take da je moral Trost dodati. Topic. Koncert Brandl-Ličar. Vso celjsko publiko tem potem še enkrat opozar- jamo na koncert, ki ga priredi naša »Giasbena Matica« v pondeijek, dne 11. tm. ob pol 21. uri v mali dvorani hotela »Union« s sodelovanjem qdücne vijoiinske virtuozinje ge. Fani Brandl in slavnega pianista g. prof. Cirila Li- čarja. Spored je tako pester, da bo občinstvo glede umetniškega užitka v vsakem oziru prišio na svoj račun. Opozarjamo, da igra g. Ličar prvikrat v Ce!ju. Vsaka beseda o umetniški kvaüteti obeh umetnikov bi bila odveč, saj smo go. Brandl že slišali na lastna ušesa, dočim uživa g. Ličar svetoven sloves izza časa svoje turneje s češkim virtuozom Jaroslavom Kocijanom. — »GlasbenaMatica« se tem potem obraČa na celjsko občinstvo z resno prošnjo, da posveča od nje mnogokrat z žrt- vami prirejenim koncertom več pozor- nosti. ker bi sicer vsled izgub sploh morala opustiti koncertno delovanje, Trost je odhajal iz Celja z utisom, da je v svoji domovini tujec: naj se ne pripeti isto našemu Ličarju! S poseb- nim obžalovanjem je treba ugotoviti deistvo, da je naše dijaštvo vseh vrst maJodane brez smisia za resne uir.et- niške prireditve in da je izdaja po- sebnih cenih dijaških vstopnic za »Glasbeno Matico« br,-me, ker pri 10 procianih vstopnicah stane tisk in da- vek več kot od teh 10 belih vran pla- Čana vstopnina. Svoje case smo se kot dijaki povsem cirugače zanimali za enake prireditve! Pokažirro v pondeijek z razprodano dvorano. da smo kul- turen narod, ki zna coniti umetnost in svoje najboljše umetnike! Predprodaja vstopnic se že vrši v trafiki ge. Marije KovaČ v Aleksandrovi ulici. Spojitev gostilničarskih zadrug v Celju. V torek, dne 6. tm. se je končno izvršila združitev celjske mestne in okoliške gostilničarske zadruge v eno skupno organizacijo, katera obsega občine Celje rnesto, Celje okolica, Sv. Lovrenc n. Pr., Svetins in Teharje in Steje okrog 120 članov. Zdmžitvi so se svojeČasno iz narcdnostnih ozirov upirali tako mestjani kakor okoličani, znniio pa je, da je pokojni dr. Ambro- schitsch irnei to združitev v stalni evi- denci za ono dobo, ko bode nem.Ski element v okoliški zadrugi dosegel odločilen vpliv, na čemur se je delalo s polno pajo. Po prevratu ste obe za- drugi izrekli željo po spojitvi, katera je končno tudi bila od obrtne oblasti odobrena in na ustanovr.em zadružnem zboru izvedena. Zborovanje je vodil imenom obrtne oblasti komisar gosp. Založnik. Načelnikom nove zadruge se je izvoli! dosedajni načelnik mestne zadruge g. Drago Bernardi iz Celja, njsgovim namestnikom pa gosp. Karol : Štiguc iz Teharjev. Zadruga se je takoj pridružila kot članica Zvezi 'gostilni- čarskih sadrug v Ceiju. Za kritje pro- računa se je skienilo predpisati članom redne in izredne doklade, kojih višlna je odvisna od velikosti včlanjer.ega obrata in interesa, ki ga ima član na zadružnem delu; izredna doklada se predpiše člancm, kj;teri se vkljub va- bilu zbora niso udeležili. Arhiv'aliie do- sedanjih zadruer, ki obenem prenehate s poslovanjem, prevzame nova zadruga; glede porabe imovine razpuščenih za- drug se bode po načelstvu še spo- razumela. V načelstvo so izvoljeni samo možje, ki so znani po svojem živahnem zanimanju za zadružništvo, in obeta nova zadruga postati ena najagilnejSih gospodarskih organizacij v Celju. Želeti je, da bi tudi ostale gostilničarske za- druge celjskega sodnega okraja kmalu uvidele neplodnost dels v brezpo- membnih malih organizacijah. Tajniški posli Gostilničarske obrtne zadruge v Celju se odslej vršijo samo v zadružni pisarni hotela »Pri Pošti« v Celju, ka- mor naj se obračajo vsi člani iz na- štetih občin v svojih stanovskih zadevah. Otvoritev strokovne sole za va- jience hotelirske, kavarnlške !n go- stUnlčarske obrtf v Ce!ju. V četrtek 8. tm. ob 2. uri popoldne je bila slo- vesno otvorjena gostilničarska §ola v poslopjii mežčanske sole. Otvoritvi je prisostvoval župan gosp. dr. IiraSovec, predsednik ;;ostilničarske Zveze gosp. Božič, gg. Bernard!, Martinovič in drugi gostilničarji ter g. ravnatelj Serajnik. Šolo je otvoril predsednik g\ Božič, ki je pozdravil navzoče, zlasti g. župana in omenil velik pomen današnjega dne za gostilničarje in njihove vaience. Nato je govoril g. ravnatelj Serajnik, ki je v svojem govern razložil velikansko važncst te sole in povdarja), da bodo imeli na ta na?.in gostilničarski vajenci strokovno in teoretično izobrazbo. Po- lagal je vajencem na sree, naj se po- trudtjo, da bodo imeli od poučevanja obilo koristi. Ustanovitev te sole je velikanska poteza od mož, ki so za- počeli to idejo in ie upanje, da bo sola rodila obilo sadu. G. Zupan dr. Hrašovec je izjavil, da se je rad odzval povabüu, da prisostvuje otvoritvi t? važne inšti- tucije. Ta sola je večjega pomena ka- kor vsaka obrtna sola, ker so učenci gostilničarske sole oni, s katerimi pri- dejo v stik tujci. Ako imajo gostilni- čarski vajenci dobro izobrazbo, napravi to najlepši utis na tujca, ki penese dober sloves nažih gostün v daljne kraje. Opczarja vajence, naj se pridno uče In poslužijo ugodne prilike, ki se iim nudi. G hoteiir Martinovi.č se ie zahvalil za podporo vsem onlm, ki so pripomogli do uresničenja ideje, da se ustanovi gostilničarska Sola ter da je bii g. župan v tem smislu isto z idejo gostilničarjev, ker je uvidel, da je taka sola neobhodno potrebna za gostilni- čarski naraščaj. Mladim učencem ie pokazal na predstavnika mesta in jih s tem hotel opozoriti na važnost nji- hove sole. Veliks važnosti ie, da se gostilničarska mladež strokovno na- obrazi. Poireba je, da gostilničarji po- skrbe za izobrazbo svojih liudi in n!so tako odvisni od tujih podanikov, kar se tiče gostilničarskega obrfa. Zahvalil se je g. županu za naklonjenost in po- moč za vresničenje gostilničarske ideje. ustanoviti tako Solo. Učcnce je opomnil g. Martinovič, da moraio natančno pa- ziti in ubogati svoje učitc?lje, ki so jim prideljeni za njihovo poučevanje. Gosp. hoteiir Bernardi, kot predsednik mestne gostilničarske Zadruge, se je zahvalil g. Božiču in drugim, da so udeistvili svoj načrt, poudarjal je veliko važncst. Sole in 7.abišal učencem, naj redno hodijo k pouku in se pridno use. Gosp. BoŽič se ie še enkrat zahvalil navzočim in zaključil lepo slavnost Proslava peiietnlce ujedinjenja v Celju. I<2l:or vsako leto, se proslavi tudi letos 1. decembra proslava na5ega ujfjdinjanja. Oiganizacija jugoslovspskih nacijonalistov je imela 8. tm. čh-nski sestanek, na kojem se je izvoli! odbor za čim dostojnejžo proslavo te po~ membne obletnice. Na sestanKu se je sklenilo, da se k proslavi povabijo vse oblasti in uradi, narodnoobrambna in kulturna društva in korporacije. na- rodnostanovska dru^tva in narodno občinstvo potorn lepakov in časopisja. Kolu jugosiovenskih sester .so za Miklavževo obdaritev revne dece z obleko, perilom in obuvalom darovali: Liudska posojilnica, Celjska posojilnica, Hrvatska štedionica po 250 Din, Mestna hranilnica 125 Din, ga. Hani Diehl 1 parnovih čevljev, ga. Gossloth 100 Din, ga. dr. Orožnova 40 Din, ga. dr. Stein- felserjeva 30 Din, ge. dr. Schwabova in Mimi Kranjičeva po 20 Din. ga. Vera Grudnova 15 Din, ge. Finkova, dr. Er- hatičeva, Lipoldov«, Vali Joštova po 10 Din, ge. Mirnikova, RoSeva, Vre- čerjeva, Socherjeva po 5 Din, g. dr. PremSak Ivan 5 Din, ge. Tohnova in Po^ačarjeva po 3 Din. Dalje sledi. Srčna hvala! Hlmen. V soboto se porcči gosp. Janko Ljuština, carinski revizor in pod- starosta zagrebškega Sokoia z gdč. Marico Cancer-jevo. Obilo sreče! Smrtna kosa. Dne 8. tm. zjutraj je umrl po kratki mučni bolezni v 39. letu svoje slarcsti g. Andrej Zavodnik. mesar in posestnik restavracije »Pri Angelu«. Pogreb se vrši v soboto. dne 10. tm. ob 3. uri popoldne. Rodbini naSe sožalie, pokojniku pa mir in pokoj! Iz državne službe. Rudarski nad- zornik v pokoju Andrej Torkar je ime- novan za profesorja v 6. činovnem raz- redu na rudarski šoli v Celju. profil je imel vrtnico v ustih. To drugo osebo je Gavroche dobro poznal, bil je Montparnasse. Kar se pa tiče prve, ne bi mogel ničesar reči, ko, da je star poštenjak. Gavroche je takoj začel strogo opazovati. Eden izmed teh dveh mi- moidočih je očividno nekaj mrmra! z drugim. Gavroche je imel dobro po- stojanko videti, kar še bo. Alkov mu je kot nalašč služil v skrivaliSče. Montparnasse ob tej uri in v tem kraju na lovu, to js bilo opasno. Ga- vroche je čutil, kako se mu je njegovo potepuško srce krčilo sočutja s starcem. Kaj storiti? Poseči vmes? To bi bilo slabo, ako hočeš drugemu po- moči ! Montparnasse bi se bil smejal. Gavroche si ni prikrival, da bi za tega zlobnega hudodelca 18 ih let bile mačkine solze najprej starca, potem otroka. Medtem ko ie Gavroche tuhtal, je bil napad nenadoma in ostudno izvršen. Napad tigra na zebro, napad paika na muho. Montparnasse je ko sluc>jno vrgel rožo proč, skočil na starčka, ga zgrabil za vrat, ga stiskal in davil, da je Gavroche komaj zadr- žaval vzklik. Trenutek poznej je eden izmed obeh mož pod drugim, pre- magan, grgrajoč, prekucujoč se, z mramornatim kolenom na prsih. Samo da ni bilo vse popolnoma tako, kakor je bil Gavroche pričakoval. Oni na tleh, je bil Montparnasse, oni na njem pa poštenjak. Vse to se je godilo par korakov od Gavrocha. Starca je bil zsdel udarec, toda vrnil ga je bil tako silno. da sta, kakor bi trenil 7. očesom napadalec in na- padenec spremenila ulogi. To je močen možek, misli Ga- vroche. In ne more si kaj, da ne bi plos- kal. Toda je bilo to ploskanje gluhim ušesom. Ni dospelo do obeh borcev, zaposlenih in zatopijenih eden v dru- gega in težko sopečih v borbi. Nastala je tišina. Montparnasse se je moral braniti. Gavrochu pride na um: Jeli mrtev? Poštenjak ni bil izgovcril besedice, ni vzkliknü. Dvignil se je, in Gavroche ga je slišal reči Montparnassu; — Vstani! Montparnasse je vstal, toda oni ga je držal. Montparnasse je izgledal klaverno in besno ko volk, napaden od ovee. Gavroche je gledal in posluSal, skuSaje poostriti oči z ušesi. Zabaval se je neizmerno. Bil je poplačan za svoje vestno zanimanje kot gledalec. Zamogel je dobro razumeti dvogovor, kt se je gla- sil nekam tragično v tem mraku. Mož je vpraševa!, Montparnasse odgovarjal. — Koliko si star? — 19 let. — Krepek si, čeden: zakaj ne delaš? — Se mi ne ljubi. — Kaj si? — Potepuh. — Govori resno. Ali bi mogel kaj zate storiti? Kaj hočeš postati? — Tat. Nastai je molk. Starec se je glo- boko zamislil. Stal je nepremično in ni izpustil Montparnassa. Zdaj in zdaj je mladi lopov močen in gibek, poskoči! ko divja zver v pasti. Sunil je, poskusil breati, kretal obupno z udi, skušal uiti. Starec je, kakor bi tega ne opazil, držal z eno roko nje- govi obesi s prepričevalno hladnokrv- nostjo prevladujočega. Nekoliko časa je sanjaril starec ; potem ostro pogledal Montparnassa, in mu s povzdignjenim glasom, napravii v ser.ci, kjer sta bila, svečano pridigo, ki jo je Gavroche natančno slišal od besedice do besedice. — Dete moje, ti nameravaš iz le- nobe vstopiti v najdelavnejši delokrog. Ah, ti praviS da si potepuh! Priprav; se na delo! Ali si videl nevaren stroj ? imenuje se valj. Moramo se ga čuvaii, ker je zavraten in divji; ako te zgrab« Ie za rob suknje, te popolnoma pc- tegne vase. Tak stroj je nezaposlenost. Prenebai. dokler je Še čas, re§i sam sebe! Sicer bo prepozno, čez malo časa bož v kolesju. Ako te ima Ie enkrat. ni več upanja zate! Na delo, lenuh, brez počitka! Železna roka neplodo- vitega dela te ima v pesti. Nečeš si služiti kruha. imeti svoje opravke, iz- vrševati dolžnosti. Ne ljubi se ti biti kakor so drugi! Dobro, drugačen boš. Delo je zakon; kdor ga malomarno zavrača, bo čutil muke. Neče§ biti de- lavec, a boš suženj . . . Oj, ljubi rno;. na krivih potih si, potepuštvo ti je sla1* svetovalec: najtežje delo ;e tatvina. SluSaj me in ne podvrzi se mučni po- trebi biti len. Postati potepuh, ni ravr.o prijetno. Manj nerodno ie postati po- šten človek. Zdaj pa pojdi in premišljuj, Ccijsko pevsko društvo naznanja svojim pevkam in peveem, da odpade . vaja rheSanega zbora v pondeijek, dne 12. t. m. vsled prireditve predavanja ^Orjiine v Nat'Gdnem domu in koncerta Brandi-Ličar. Vaji ženskega zbora v sredo 14. in moškegr-. v četrtek 15. t. m. se vršita redno. Pri moškem zboru je želeti obilnejšega obiska radi priprave za prosiavo narodnega praznika 1. de- cembra. Pianinski koledar 1924 se dob! v Celju pri gg. Ivanu Krajncu, ZadruZna Zveza. in Slavku Frece (deläkatesna trgovina Frece & Plahuta). Planinci, pridno segajte po njem, ker bi bilo presramotno za nas, ' ite bi se morala izdaja za turistovski in tujs'ci promet tako koristnega koledarčka po devetem letu ukiniti vsled pcmanjkanja cdie- malcev. Gremij trgovcevv Celju naznanja vsem svojim članom, da bo tainištvo od 15. nov. dalje radi preobilnega dela uradovalo za stranke dnevno od 9. do 12. ure. V teh urah je zapopadep.o tudi poslovanje Trgovskega bolniškega in podpornega družtva nosiovalnice Celje. Uradni dnevi Trgovske in obrt- niške zbornice so v Celju vsak drusi torek in to v mesecu novembru dne 14. in 27., v decembru dne 11. od 8. do 12. ure v poslopin Javnega skia- di§ča in prevozne družbe d. d. l. nadstr. Priporoča se vsem trgoveern in indu- strijeem iz mesta in okolico. da se te institueije v čim v-'ji meri noslužujejo. Redka jesenska prikazen. G. Stefan Stepišnik iz Trnovlj je prinesel danes v naše urednistvo lepo ajdovko, ki jo je našel v BcvSah. Čudno jesen imamo letos, ko se dobi razen po- mladanskih evetiie, gobe in crugo sadje. Mravlje se 5e niso spravile v notranjost svojih mravljišč, vsa n?>- rava narn prorokuje, da bomo imeli še lepe in tople dni. Konjiška Inšpekcija, pomjč in- vaiidom. Na podlagi dopisa ministrstva za notranje zadeve Slovenije v Beo- gradu SL. št 7736/23 z dne" 26. X. tl. oziroma okrožnice pokrajinske uprave za Slovenijo. oddelek za notranje za- deve Ljubljana St.32.65S z dne 5. XI. 11. se razglaša: Konjiška fn^pekeijn. v Ze- munu ;e priredila dne 27- IX. tl. kor,;- sko dirko ter določila čisti dob' kot božično pomoč za najrev:¦, ... ...- valide in njih družine naše kraljevine. Pozivljam tem potom vse invalide oz. njihove vdove in sirote mesta Celja, ki so resnično siromaSni, da vložiio prošnje za božično pomoč pri podp?- sanem uradu najdalje do 17. XI. tl. V prošnji mora vsak orosilec obrazložiti njegov in družinski položaj ter mora isti sledeče dokumente priložiti : 1. In- validsko uverjenje. 2 Ubožno potrdilo in 3. Družinsko polo, v kateri morajo biti vpisani vsi družinski člani pro- silca (pri samcih odpade). Prošnie so koleka proste in morajo biti potrjene od »Udruženja vojnih invalidov, vdov in sirot kraljevine SHS, podružnice Celje« in policijskega oddelka v Celju. Prošnje, ki bi se direkt.no poslale na konjiško inšpekcijo v Zemun ali pa, ki bi se vlagale po 17. XI. t. 1. se ne bodo upoštevale ter se bodo iste pro- silcem vrnile. Vse vložene prošnje se bodo dne 17. XI. t(. potom podpisanega Stev. 128. »NOVA D O B Ä « Stran 3. urada odposlale na kompetentno mesto. Mestni magistrat celjski, dne 7. no- vembra 1923. Župan: dr. Juro Hrašovec. Brzovlaki med Zagrebom in Du- nujem bodo od 15. novernbra vozili z zagrebSkega državnega kolodvora. Brzo- vlaka Stevilka 507 in 508 bodeta imela počenSi z istim dnem med Ct-'jem in Zagreborn restavracijski voz. Kin» Gaberje. Sobota 10., nedelja 11., pondeljek 12. novembra »Ilona«, krasna drama v 5. dejanjih. D opisL Polzela pri Celju. Na Polzeli se je vrSil dne 4. tm. na javnem trgu protestni shod proti nasilju, ki ga iz- vršuje itaüjanska vlada na svojih dr- žavljanih jugoslovanskega jezika. Ude- ležencev je biio okro^lo 500 oseb iz župnij Polze'a, Braslovče, Gomilsko. Št. Andraž in Št. Peter v Sav. dolini ne giede na politično pripadnost, ve- činoma kmetsko Ijudstvo in lepo 5te- vilo intelligence. Zborovanje je otvoril zdravnik g. dr. Červinka in dal po kratkem uvodu besedo posestniku Ma- tiji Bosnjaku iz Preserja pri Braslovčah tcr tovarniškemu uslužbencu Ivanu To- mažič na Polzeli, katera sta slikala v živih barvah trpljenje in muke naših rojakov na zasednem ozemlju. Videli smo marsikatero rosno oko in kreme- nite pesti naših vrlih Savinjčanov so se krčile srda in gnjeva nad posto- panjem barbarskih iaških faSistov na- silnežr?v. Slištfli so se vzkliki: »Le po- čakaite polentarji, dan plačila vam ne mine !« Tudi 2ene in dekleta so na shodu slično govorüe. Zelo cast no je bilo zastopano na tem pravem ljud- skem taboru duhovniStvo iz okolice. ^elo Č. očeta kapucina z dolgo sivo br&do smo videli med zborovalci. Tako enoduSnem.1 nastopu vs?ga r.aroda je sledilo Citö'.ije resolucije po domačem nadučiteljn gu. Sotlarju, ki jo je mno- žica z živahnim pritrjevanjem in vzkli- kanjem odobriia, R e s o I u c i j a se gla- si : Na protesfnem shodu na Polzeli dne 4. novembra 1923 zbrani narod Spodnje Savinjske doline protestira proti nezasüsanemu nasilju italijanske laSistovske vlade na naših bratih in sestrah na Primorskem ter v Istri. Naj- odiočnejSi protest dvigarno proti za- piranju slovenskih in hrvatskih 5oJ, jzgajanjn naSega tamkaj domačega sfo- vanskega učiteljstva, pregajanju sloven- skih domačih duhovnikov, prepovedi rabe slovenskega ozir. hrvatskega je- zika v uradih, cerkvah, 5olah, i. t. d, ker tepta Italija s tem našim rojakom zajamčene najelementarnejSe pravice ! Italijanskim faSistom kličemo : »Ves svet si /teli mim, le vi rožljate z meči napram tačas manjätevilnim in slabšim slovanskim sodržavljanom. Kulturen svet se nad tako vaSo namiSljeno hrabrostjo zgraža in vašo naduto o§ab- nost cbsoja !« Pozivaino ves jugoslo- vanski narod, zlasti našo vlado in naše poslance, da se zavzamejo za pravice slovanske manjšine v Italiji z vso od- ločnostjo in z vsemi razpoložljivirni sredstvi. Jugoslovanski trgovci morajo bojkotirati laSistovske limone in po- moranče ter drugo ničvredno blago, ki prihaja iz pasaüka Mussolinijevega ri- cinovega olja ! Kot odgovor na italijan- kar sem ti povedal. Še nekaj, kaj si hotel od mene? Denarnico. F.vo je. Izpustivši ga, je starec Montpar- nassu dal denarnico, ki jo je ta za trenutek potehtal ; nato pa je z isto previdnostjo kot bi bil kradel počasi spravil v žep zadaj v suknji. Ko je bil to rekel in storil, se je dobri moŽ obrnil in mirno nadaljeval svoj sprehod. Presenečen je Montparnasse gledal, kako je izginil v temi. To premiSüe- vanje je bilo zanj usodepolno. Medien; ko je starček odhajaU se je prihližal Gavroclie. Oavroche se je bil z enirn samim pogledom prepričal. da je oče Maboeuf, najbrž dremaje, 5e vedno sedel na klopi. Nato je pobalin zlezel izpod grmičevja, in se je plazil v senci za nepremičnim Montparnassom. Dospel je do Montparnassa, ne da bi ga ta videl ali slišal, segel oprezno s svojo roko v zadnji žep suknje iz sinega črnega blaga, zgrabil denarnico, po- tegni! roko iz suknje in plazeč se ko belouška izginil v temi. Montparnasse, ki ni imel vzroka, biti opreznim in ki je prvikrat v svojem življenju pre- mišljeval, ni ničesar opazil. Ko je Oa- ske grozovitosti nad naSimi ubogimi slovanskimi sotrpini ustanovila se je takoj po končanem protestnem shodu na Polzeli podru?.nica »Jugoslovanske Matice«, h kateri je pristopüo takoj izredno lepo število navzočih« Ta po- družnica obsega gori navedene župnije. Izvoljen je bil sledeči pripravljalni od- bor : Predsednik g. dr. Vid Červinka, njegov namestnik g. Matija Bošnjak, tajnik g. Martin Sotlar, blagajnik g. Josip Tiršek, njegov namestnik g. An- ton Pnslan ; odborniki : Č. g. Ivan Jodl, župnik na Polzeli, nadalje gg.: Omla- diČ Josip (Polče), Ivan Remic (Letu§), Franc Tum5ek (župan Breg), Franc Plaskan (Orlavas), Ivan Tomažič (Pol- zela) in gdč. Justi Repič (Polzela); Na- mestniki : Gg. Kultcrer (živinozdravnik Braslovče), Ur5ič (Polzela), Anton Dob- nik (LetuS), Peter Loparnik (Polzela), Emil Vizjak (Polzela), Filip Jelen ter J. Krefl. Občni zbor te podružnice »Ju- goslov. Matice« bo sklican v kratkem. Vsi člani, ki so dne 4. tm. pristopili, se naprošajo, da pridobijo vsak 5e vsaj po enega ali več novih članov, da bo občni zbor podružnice zopet nekak »ljudski tabor«. Dnevna kronika, Za enotno napredno fionto K tozadevnerr.u našemu uvodniku zavze- ma stališče »Slov. Narod«, ki pravi, da se z nami strinja in popolno soglaSri, mnenja pa je, da vse lepe teoretične razprave o enotnem delu in nastopu vseh narodnih struj za bodoče ne za- ležejo prav nič, dokier ni odjeka v obstoječih strankah. Res je to, to zlo smo občutiii že pri zadnjih volitvali. Vsi pa vemo, da je volja naroda. drnga, ne bomo si tajili, da zahteva enoten nastop rianstvo demokratske stranke, obrtnik prav tako kakor činovnik in trgovec. Sledeč toj zahtovi Danstva je načelsivo demokratske stranke storilo že davno vse korake pri sorodnih stran- kah, da se tnk enoten nastop doseže, bilo pa je doslej v efektu to prizade- vanje Se neuspeSno, ker ni bilo na drugi strani jednako močnega in iskre- nega odziva. Toda razvoj razmer kaZe, da so idejn enotnosti ne da pokopati in ne bo dala še naprej tlačiti ob tla od posameznikov. Že danes so med- sebüjni odnoSaji mnogo boljSi, velika nalopa i!asopisja je, da se zaveda vsikdar, kaj nam 2ivljensko treba in ne zapade vsak moment na nivo najgrSih med- sebojnih osebnih bojev in prerekanj. V tem pogledu Ijubljansko časopisje in tudi »Slov. Narod« ni dajal ravno do- brega vzgleda in nafelne smeri manj- šim pokrajinskim listorn. Misleča in trezna napredna javnost in članstvo raznih naprednih struj pa je že doslej §io mnogokje in večlcrat na skupno pot za skupnimi cilji preko teorij in načelnih vodstvenih sklepov svojih strank. In to je glasnejši in silnejSi memento vsej visoki politiki pri zele- nih mizah v Ljubljani, kot vsi diktati, s katerimi gotovi voditelji nekaterih. strank delajo »imenom svojih strank« in potom par svojih eksponentov ta- kozvano politiko in javno mnenje, ki doživi potem ob voütvah popoln polom. OdUkovanje. Z redom sv. Save V. vrste je odhkovan dr. Stane Rape, učitelj v Ljubljani. Čestitamo l vroche priSel do mesta, kjer je bil oče Maboeuf, je vrgel denarnico čez plot in je kar najurneje p-jbral pete. Denarnica je priletela očetu Ma- boeuf na nogo. To ga je zbudilo. Sklonil se je in pobral mošnjo. Čudno se mu je zdelo, in jo je odprl. Bila je de- narnica z dvema oddelkoma ; v enem je bilo nekoliko drobiža, v drugem pa šest napoleonov. Maboeuf je to ves iz sebe nesel svoji gospodinji. — To nam je nebo poslalo. je menila mati Plutarque. K. MESTNO GLEDALIŠCE V CELJÜ. Repert. oar: 10. sobota. »Pri belem konjičku«. 50% znižane cene. Izven. 13. torek. »Tat«. B. Gostovanje članov zagrebškega gle- dališča ge. Podgorske in g. NuCiča. 14. sreda. »Tat«. A. 12. XI. se büza. Slovenes, ali ste si že naročili pri C. M. družbi rapalski kolek? Avto vožnja . Vransko Sv. Peter v Sav. dolini začne ?. dnem 12. t. m. zopet redno voziti in sicer po siedečem voznem redu : üdhod z Vranskega zju- traj ob 5"30 uri k jutranjemu vlaku ; odhod 7. Vranskega 9'30 uri k vlaku v Sv. Peter Nazaj iz Sv. Petra na Vransko : Odhod Sv. Peter ob 8'30 uri zjutraj in popoldne ob 4*10 uri. Cen- jenemu občinstvu se da na znanje, da se bode točnost po možnosti redno vzdrževala ter bodo primeme vozne cene. Izseljevanje v Z. D. A. Ministrstvo za socijalno politiko, izseljeniSki odsek je priobčilo, da je na5a letna kvota za izseljenje v Združene ameri^ke države za letos izčrpana, ter odredilo, da se imajo vsi novi prosilei s to motivacijo zavrniti. Prošnje, katcre se nahajajo že pri izseljeniškem odseku se bodo pri- stojnim oblastim vrnile s tem, da se prosilcem vrnejo priloge in da se jih obvesti, da se izseljenje za letoSnjo leto zbog izčrpane kvote ni moglo odobriti. Enako se bodo resile tudi one proJ5nje, koje so bile tukaj sprejete in ki niso bile predložene v odobrenje. V pogledu predlaganja prošenj za izseljen- je v Z. D. A. za bodoče leto 1924/25 se bodo pravočasno izdala potrebna navodila. J. A. D. Triglav v Zagrebu naznanja svojim članom, da se vrši dnelO.nov. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih Prilaz 34/lH. 1. redni občni zbor s sle- dečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika, 2. čitanje zapisnika, 3. po- rocilo odbora, 4. poročilo revizorjev, 5. volitve novega odbora, 6. slučajnosti. Vabimo tudi cenj. gg. starešine. Odbor. Konferenca uradniških udruženj v Beogradu. V Beogradu so se zbrali 7. tm. h kongresu delegati Zveze urad- niSkih udruženj; Ijubljanski delegat ie g. Lilek. Delegati razpravljajo o treh vprašanjih. Prvo se tiče staliSča dr- žavnili nameščencev napram novi služ- beni pragmatiki, glavni referent o tem vpraSanju je g. Lilek. Mnoge določbe zakona povzročajo trajuo nezadovolj- stvo. Uredba od 1. nov. je nepopolna in mrgoli krivic. Državni nameSčenci zahtevajo takojšnjo izvedbo korenUe reforme. Delegati bodo sestavili kon- kretne predloge. Kot tretja točka se bo obravnsvalo vprašanje plač in doklad. Minimaina zahteva je, da vlada iz odo- brenega kredita 200 milijonov takoj izplača primerne predujeme na nove place, ker uradništvo ne more več naprej. Zagrebški pokrajinski namest- nik je posetil Pašiča ter mu razložil položaj uradništva na Hrvatskem- Po njegovem poroüilu so zahteve urad- ništva upravičene. PaŠic je odgovoril, da bo vlada razpravljala o uradniškem pokretu zelo resno. Nemški Schulvereln že zopet Sari in tiple po naših krajih. V rokah imam letak ravnokar omenjenega druStva, ki ponuja šolskim vodstvom po Šta- jerski »Jahrbüchlein iür die deutsche Jugend«. Na letaku je slika, katera predstavlja na razvalini stoječega uči- telja, ki kaže na Sloveiiske gorice in opozarja dečka in deklico z vsklikom: »Nie vergessen!« — Nemci stegujejo vratove, polomljene kosti so se jim malo poravnale, bolečine so popustile in že so na dein za ekspanzijo. P. n. Sofska vodstva in vse druge korpora- cije, pazite, da se ne ukrade zopet zgagar v naSo hi5o! MIadinski kole- darček za I. 1924 imamo hvala Bogu svoj, sai je založlla »Družba sv. Cirila in Metoda« — »Kraljeviča Marka«, ki čaka na mlade ročice, da ga odvedejo na svoj dorn. Šolska vodstva naj se odzovejo Schulvereinu na ta način, da opozore mladino na >vKraljeviča Marka« ter ga naroče. Državna kopališča v Jugoslav!]! se dajo v najem v smislu vladnega sklepa. Vzrok za to je iskati baje v tem, ker so vsa kopališča končala z deficitom. Nekoliko nepričakovano se sliši to poročilo ter je glede naSih ko- paliSč na Dobrni in v Rogaški Slatini gotovo nett»čno. Sicer pa smo mnenja, da se ta sklep kopališČ Dobrna in Ro- ga§ka Slatina ne tiče, ker ste imovina bivše pokrajine Štajerske, torej pokra- jinska last, ki je danes v državni upravi. Pri vsem je več kot jasno, da za take obrate predpisi državnega go- spodarstva in obratovanja niso najboli prikladni. Mož umorll svojo 2eno. V Sta- nošini sta živela zakonska DrevenSek v hudih rodbinskih prepirih. ki so do- j vedli često do pretepov. Pred nekaj ' dnevi se je prepir končal s tem, da je žena pobegnila v Zagreb k sinu. Od tarn je vložila po ptujskih odvetnikih dr. Šalamunu in dr. Senčarju tožbo za ločitev zakona. Dne 7. t. m. so imeli pred ptujsko sodnijo poravnalen dan, ki pa je ostal brezuspešen. Podali so se vsi z ženo, tudi njen brat in njena sestra v pisarno imenovanih odvet- nikov. Mo2 je nastopal zelo odurno in oblastno, tako da je prišlo do novega prepira in je žena odSla ogorčena iz pisarne. Kmalu za njo je od§el mož, dr. Šalamun pa se je z ostalima dvema še razgovarjal. Okrog 5. ure sta odšla tudi brat in sestra iz pisarne, a se je brat že čez parminut vrnil z novico, da je DrevenŠek pred dravskim mostom svojo Ženo umoril. Drevenšek je bil takoj aretiran. Novorojenčka sežgaia. Dne 7. tm. se ie dogodil v Ljubljani strašen zločin. Dvajsetletna Roza BlaSko, služkinja poštnega ravnatelja dr. Debeljaka, je imela dalje časa ljubavno razmerje, ki je imelo za poslediro dete. Zjutraj je v svoji sobi porodila brez druge po- moči, položila je novorojenčka v lesen zaboj in ga nesla v pralnico na vrtu. Nihče ni vedel, da je Blaško porodila. Omenjenega dne pa je BlaSko priprav- ljala perilo in zakurila v pralnici pod kotlom. Vzela ie dete ter ga zavitega v cunje pomašila v pec, nakar je odŠIa v mesto. Čez nekaj časa se je začel razširjati neznosen smrad. Domača hčerka in še neka sorodnica gospo- darja sta 51i, odprli peč in potegnili na veliko začudenje napol pečenega otroka iz peči. Služkinjo so takoj aretirali. Skozi Macedonijo. 5. Skoplje—Kačanlk. Neke nedelje zjutraj v avgustu odpeljala se je večja slovenska družba iz Skoplja, v 30 km oddaljen Kačanik z namenom, da iznenadijo naSega so- rojaka, srezkega načelnika v Kača- niku. Posrečilo se nam je popolno, prišli smo do srezke hige ob 8. uri zjutraj, ne da bi nas opazil ter v kvar- tetu zapeli. >Tam čez izaro«. Origi- nalna ideja, kaj? Ne on sarn, tudi gospa soproga, rojena AlzaCanka, ki pa tudi srbsko in slovensko govori in pa prebivalstvo mesteca, Arnavti, ču- dili so se ubranemu petju pred srezom. Večjega veselja mu ne bi mogli na- praviti. Vsak nam bo pritrdil, kdor pozna naSega dr. Tomo Tollazija, kot pevca. Z radostjo nam je v zahvalo zapel več samospevov, katere je ga. soproga umetniško spremljevala na glasovirju. Bil je to dan odrnora za nas, večno od krute vročine mučenih Skopljancev. Kačanik leži precej višje in v hribovju, poraščenim z bukovim gozdom, pravo letovišče. Šli smo tudi takoj k vodi, kjer smo malodane ostali ves dan. Naš Pavle je takoj za- sidral balon z vinom, ki smo ga iz Skoplja s seboj prinesli, v mrzli gor- ski vodi. Vsak je imel kako delika- teso Macedonije s seboj; imeli smo na- enkrat piknik brez medsebojnega do- govora. Kopali smo se, lovili ribe, rake, a kar je bilo najzanimivej§e, po- slušali smo z radovednostjo doživljaje in izkuSnje srezkega načelnika, Slo- venca. Kačanik izvira iz KaČaka. So tu Kačaki ? Seveda so, poleti se drže v gozdih, pozimi pa pridejo skrivaj k sorodnikom, ki jih prikrivajo. Pred kratkim je bila v Gornjem Kačaniku zanimiva borba s Kačaki. Orožništvo je zvedelo, da je neki Kačak prišel domov ter obkolilo hiSo. Kačak se je branil z bombami in puSko. Na od- dane strele so prihiteli Kačaki iz go- zda ter obkolili oro2nike, a tem so zopet na pomoč prišli vsi ostali orožniki iz orožniške stanic^. Bila je pravcata bitka, v kateri je bil ubit eden orožnik in pa Kačak v hiSi. Tu je krvna osveta §e v cvetju. Arnavtu ni nič posebnega, te ubije človeka, ravno tako se niL ne boji za svoje življenje. Sramota \e, če bi moral biti zaprt, zato pa tudi plača vsako svoto, da se te kazni oprosti. Zelo stara je tu navada, da pri sodniji dobi oni pravico, ki več plača. Pa tudi najlažja je taka sodba. Kako naj se pa srezki načelnik, ki ima samo'4 razrede osnovne Sole s paragrasi ubija, lažje je polniti Ionec s suhim zlatom. Arnavti se ne morejo dovolj čuditi, da novi srezki načelnik, ki je celo doktor, tako vljudno z njimi postopa, povsem novo jim je pa bilo, Stria 4. »NOVA DOBA« Stev. 128 da bo pravico dobii oni, kateremu po zakonu pripada. Njegov sluga ga je že čez par dni zaprosi!, nai bi mu da! kak lek zoper mazolčke, ki se mu po nogah spuSČaio. »Vmivaj si skozi 14 dni zjutraj in zvečer iioge, potem pa pridi po lek«. Vbogal ga je in je ozdra- vel, a ni mogel razumeti, da je srezki načelnik obenem doktor — zdravnik. Za obravnavo proti enemu arnaviu, ki je ubil človeka iz krvne osvete, je bilo treba dokazati, na kak način se je Liboj izvrSil, za kar je bilo potrebno ekshumiranje ubitega. Kornisija, ki je prišla do groba, je mislila, da je že storila svojo dolžnost s tern, da je videla grob; ni se malo čudila, ko je bilo treba Človeka, ki je bil že 49 dni v zemlji, izkopati, še bolj pa, da je morala kornisija sama po vzgledu pred- sednika jamo odkopati. Ko so jarno odprli, videli so neverjctno Čudo. Iz jame se je vsula truma muh, a od člo- veka ni bilo nič v jami razen okostja, na katerem se je na rebru videlo, kje je krogla prodrla. V našem grobu bi bilo kaj enacega splošno nemogoče. zatoraj je potrebno, da opišem turški pogreb. Mohamedanska vera predpisuje, da se mora vsak mrlič, ko umrje z vrelim kropom politi in očistiti dlačič. Vse odprtine človeškega telesa se rno- rajo z vato zamašiti- Truplo se puloži v grob brez krste, zavito samo v bel prt. Do groba su pripelje mrlič v krsti, katera pa služi za vse mrliče kot pre- vozno sredstvo. Preko mrliča v jami se polože deske enake po dolžini in ena poleg druge iz spodnjega desnega na gornji levi kot jame tako, da leži mrlič v enern trikotu jame, ne da bi prišel v stik z zemljo, s katero se drugi trikot jame napolni in nasuje gomila. Če cenjeni bralec nialo pomisli, takoj mora uganiti povod k temu na- Čiuu, to je: 1. preprečiti, da kdo ostane navidezno mrtev; 2. v slučaju, da ven- dar še kdo ostane navidezno mrtev, da ima v grobu prostora in da se njegov klic — ker zemlja krije komaj ped debelo deske --- čuie iz zernlje. Ali ne zasluži Mohamed v tern oziru našega popolnega priznanja? Na kak temeljit način je vprašanje navidezno mrtvih v orijentu pri mohamedancih rt-scno, a kaj je moderni, kulturni y.apacl ukrenil? MrliSki ogledniki na krnetih? Splošna opažanja po MacedonJjJ. Macedonija ima preteklost, pa ima tudi bodočnost. Kmetijstvo, obrt in in- dustrija, vse je nekako v postajanju, kar se vrši v okviru starih Casov. Danes še vidiš, da seljak orje z lesenim plugom kakor pred več sto- letji, zraven njega pa sosed z želer.nim plugom. Obrt, kakor na primer tkanje na ročnem tkalnem stolu in slično, z eno besedo vse, kar se je pri nas na zapadu že v prejšnjem stoletju začelo izdelovati v tovarnah, izdeluje xe v Macedoniji še vedno po stari navadi, vendar pa se že tuintam opazi visok dirnnik, znamenje tovarne. Po mestih vidiš poles neznatrie turške kučice iz blata, najmoderneje trinadstropne stavbe z električno razsvetljavo in vsern mo- dernim komfortom. Tu se preraja ori- jent v okcident, metamorfoza, življenje nastaja na mestu, kjer je pred par ieti pod turSkim režimom bila pokrajina podobna Snegulčici v spanju. Da, Ma- cedonija ima bodočnost. Kadar bode dobila svoje prometue 2ile. da bo mogla svoje bogastvo deželnih pridelkov hitro spraviti na svetovni trg, kadar bo od- prla svoje ¦ rudnike z rudami in pre- mogom, takrat bo postala poznana in poželjena dežela. Mar rnislite, da se Bolgari potegujejo toliko za to deželo radi njenega lepega imena? Naša dr- žnva bi trebala stremiti za tern, da si pridobi zaupanje ljudstva, ker danažnje ljudstvo ni vzgojeno v duhu Cara Du- 5ana, velikega Srbina, ki je tu gospo- doval. Bitka na Kosovem je Srbstvo v Macedoniji unicila- Večkrat sem se spustil v razgovor z Macedonci, a vedno sem dobil vtis, da so napram Srborn nezaupljivi; pač pa imajo zaupanje do Prečanov, ako- ravno v uniformi, izvedel sem polagoma tudi vzrok. Saj ni neznano, da so po prevratu pristopili k orožništvu vsako- vrstni ljudje. Predsednik neke občine, ki je na vpraSanje: »Kakö je z roparji v va§i občini?--, odgovoril: »Odkar so zadnji lopovi odšli k oroZnikom, je ropanje ponehalo«, ni govoril neresnice. Tako mi je pripovedoval Mace- don.ec, da ga je orožnik nekega večera postavil pred njegovo hišo kot stražarja s puSko, kjer je moral v dežju stražiti celo noč — orožnik je pa spal v nje- govi por.telji. Taki in sücni dogodki? ki so se po prevratu dogajali, r,6 samo- obsebi umevni in se ne mors nikomur krivica predbacivati, vendar so pa v zvezi s posfopanjem manjvrednega iiradniStva, ki je bilo poslano v te kraje, vzbudili nezaupanje ijuüstva. Težko je pa pridobiti zopetno zaupanje. Ako pri- zr.amo naširn bralom Srborn marsi- katero dobro lastnost, ne moremo jim priznati talenta organizacije, ki bi bil v zvezi z železno krepko roko neob- hodna potreba za ureditev razmer v Macedoniji. Storžkov. Razne vesti. Davidov grob IšČejo. Kakor po- roča »Daily Telegraph« iz Jeruzalema, }Q zatüel arheolog Mac Auster na ob- ronkih t;ore Ofeia bVvrn »Marijinega vrelca« z izlcopavanjem. Alister upa najti Davidöv grob. Dela hitro napre- ciujejo, odkar je bila odstranjena tež- koča pregovoriti domaoine, da ne bodo svettnje Hu ram - cš - šerifa onečaščer.e. Vlada v Palestini je zahU'vala kot por^oj z;i nadaljevaiije dela garancijo v znesku 5000 funtovstorJiugov. Najbrüene bodo v grobu nijsli bogsstva, kakor v Tutankamenovi grobnici, ker je po po- ročilu judovskih zgodovinarjev oropal Davidov grob neki Makabejec in od- nesel srebrnih predmetov za tri tisoč talentov. 13-16 ZLAT0R06 fAR\iOR BleSüeie-beio peiila dobi güopudir.ja broz trudci Ie z Zlatorog- milom! Radi svoje dobrc Icakovosti niti najmanje ne Skoduje perilu! Odgovorni urednik: Lic.Edvard SJmnÜc. Izdaja in tiska: Zvezna liskarna v Celju. Odükovani brivec in lasničar Koštomaj, se priporoča. Priporočam se za ixdelovanje modernega poMStra iz vsakovrstnegatuzemskeRa, kakor tudi inozemske^a lesa. Brza in solidna po- strežba. lOletna garancija in veliko znižane cene. SpžjB^e föobe wed- CWagner) Št. Jurii ob Tate:r.-u (S> ssKsi. i DAttn« ]os. gnntak Kral ja Pe- tra c. 15. Celje BivSa GraSka ul. priporcča svojo begsto zalogo dež- ^iih.ov domačega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema in izvršuie vsa po- pravüa to*no in soüdno. 27 ; i' 0-50 Din oä sto, proga «dpovedS do 8 Dtn od «lo. Prl večjin naJožbaii po dogovorn ReirtnS dcvefe p!*ča tadpug« ter ae ne zarnčuni vlagateljem! Og'.ejte si rnanufakturno trgovino 1MBT ".a (gostilna Plevčak) nasproti Mestnega mlJna NA DS0BM3! 55 5Ü-47 NA DEBELÖS | PRIP0R0ČA SYOJim r-eriicv-üm e>c3jcmalcem velsko «tn<5Ž5rro ino- zemskega blaust At«»kor sukno 2» meäke in ien« ske obücske, nefie*, fijifron, wee krojašlke potrebSči- nc 4e** raxnovfstno manufafctuipnc» blago po zc2o I nlzkih cenah. Oblastv. koncesijonirana posredovalnica za promet z realttetanni A. P. ARZENŠEK IN DRUGOVI d. z o. 2. CEUE b: Kralja Petra cesta 22 ss C E L J E Posreduje pri prodaji ozir. naku»u zemljišč, his, vil, gradov, velikib in malih posestev, industrijskih podjetij itd., itd. vestno in točno. 50 ¦ 24 Mesiar-ska obptna xadpzt&st w ueSju javlja žaiostno vest, da je n.jen zvesti član, gospod AndreJ Zawodnik mesarslci mojster v Cclju dne 8. novembra 1923, po kratki, mučni bolezni bo^nvdano preminul. Pogreb rajnkega se vrši v .^cboto, dne 10. novembra 1923 ob 3. uri popoldne iz hiSe Xalosti na mestao poknru-.liščc. CELJK, dne 8. novembra 1923. načelnik. Dstanovljeno l8Bi Osttnovljena Ml 52-39 11 lastni palači jpx*l kolodvoi?u. Stanje hranilnih viog H 42,000.0^©- Ms-ednosf rezervnega zakladffi K 8f000.000. 1MRAW1LNE vloge, ki se sprejsmajo od usako- gar, užiuajo najpopoinejšo y^rnosi In ugcdno obrestODanje, Poštne položnice strnnkam kwi- pSačno na razpolago. Rentrino plačuje zauod li soojeQa. SPREJEMA ludi o i'arno stirambo od slrank fn scdišč razne orcdnostne pspirje, uiožne knjt- Zice i. t. d. Daje v najem PREDALE v svojih safeblagajnah, tako, da obdrži kijuč stranka sama. OSKRBOJE suojim vloZnikom prodajo In nc- kup useh urst urednostnih papirjeu itd. lzi»r- šuje za nje fudf inkaso in druga denarna opra- uila najkoiaHtneje, IZPLAČ5LA u inozemstuu iiredno utjodno in prornptno. Posojsla vseh vrst pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna ^ojasnila in sirokounjaški nasueli u useli ^"^.^-^^ prašanjib. f «WMP—•t^^^~ —BB^^K^^^^^^ gupilarno uarni lauocl. : telefön Steii. 35. Celjske posojilnice d.d. v Gel jit. Vsled sklepa izrednega občnega zbora z dne 16. 10. 1923 v to pooblaščeni upravni svet Celjske posojilnice d. d. v Celju provaja na podiagi pooblastitve Ministrstva za trgovino in industrijo z dne 10. oktobra 1922 VI št. 4788 zvišanje delniške glavnice od Din a,ooo.ooo"— na Din 2,5oo-ooo-— z isilajo 85.OOO komidair defroitt BB. emžsaje |po Din 8QO-— nominale v skupnem iznosu Din 8,Soo-ooo"— in to pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanji deiničarji imajo pravo prevzeti na vsako delnico I. emisije eno delnico II. emisije po kurzu Din 120"— tako, da prevzamejo dosedanji delniCarji'lO.OOO kom novih delnic II. emisije v skupnem iznosu po Din 1,000.000"--. V svrho izvrSiive opcije morajo v nižje navedeni dabi predložiti dosedanji delniČarji delnice 1. emisije brez kuponskih pol pri nižje navedenih mestih v svrho zaznambe izvršitve opcije 11. emisije. 2. Novim reflektantom se ponudi 5000 delnic po Din 100"— v skupnem nominalnem iznosu po Din 500.000"-- po kurzu Din ZZO . 3. Protivrednost subskribiranih delnic je vplačati takoj ob subskripciji v gotovini. Subskribentom se izroči o pla.čilu potr- dilo, na podlagi katerega se bodo pozneie izročile nove delnice. r 4. Nove delnice imajo kupon za leto 1924. ter ne participirajo na cistern dobiCku leta 1923., vendar dobijo imetmki novih delnic 8 °/0 nbresti od dne plačila novih delnic do 1. 1. 1924. 5. Subskripcija traja od 10. novembra do 30. novembra 1923, v subskripcijskem roku neizvršeno opcijsko pravo ugasne po preteku tega rcka. ft. Kot subBkripcijska mesta sta določeni: CßSjs^a jjoso^I^ica eG. d, v CeBju, _ Savicuslca posojilnHca9 s*. z- z »• z« v Zalcu. 7. Dodelitev delnic je pridržana upravnemu svetu družbe, za nedodeljene delnice vpIaCano gotovino se vrne najpozneje do 5. decembra 1923. 8. Uspeh te emisije delnic je zasiguran po sindikatu. CELJE, 9. nov. 1923. UpTSiVUl SV©t.