Mesečna prilaga »Vrosveta« Uredništvo in mprmvm Ljmkljmnm, Frmniiiksaukm mile» 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nmfrankiranlh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak. četrtek. Naročnina Imtm% 60 Dir* srn 80 Din Člmnl imkeije JUU v Istim) • lisi m ilanarlnm. Oglasi po cenik» in dogovoru, r.mek posebe. Poii. iek. rač. 11.197. Telefon 311M tanovsMo poliiišRo glasilo J. V. V. — seKcife »a Dravsko banovino v Ljubljani 3p* »«¿tniita pEaiana w gotovini. Stev 33. Letnik LXXI1. (Šol. leto. 1931132.) mini— iw— »n mi« » inamnu.mxmmmxmHmam V Ljubljani, dne 31. marca 1932. Tovarištvo. V zadnji številki našega lista »Učiteljski Tovariš« je neki tovariš napisal za današnje razmere jako značilen članek s še zna-čilnejšimi mislimi. Nikakor ni moj namen analizirati, pač pa dodati še nekaj misli, ki se tičejo »tovarištva« v našem stanu in kako ga nekateri naši sodelavci razumejo. Naše učiteljske razmere so se z uradniškim zakonom konsolidirale in postavile na trdno podlago. Ta podlaga je naša stanovska organizacija. Kakšen pomen ima danes orga* nizacija, ni uvidevnemu človeku niti treba razlagati. Pri nas — hvala Bogu — je večina učiteljstva uvidela nje potrebo, potrebo skupnosti, in si jo mahoma tudi osvojila. Ostali pa so nekateri iz učiteljskih vrst, ki imajo do organizacije polno predsodkov. Ne ugaja jim niti to, niti ono, nobena stvar jim ni po volji in z omalovažujočo gesto udarjajo nesmiselno: »Samo da bi plačevali, dru* gega nam ne nudi!« Ti torej smatrajo organizacijo kot učiteljsko davkarijo, ki samo sesa učiteljeve prejemke. Tak človek iz naši'h vrst zasluži le pomilovanje. Mislim, da bi bila katerakoli debata z njim celo poniževalna! O duhu tovarištva pri takem »tovarišu« ni mogoče govoriti. Žalostno je to, da nimamo med sabo samo enega, temveč precej takih tovarišev. So pa tudi v organizaciji sami! Drugi, ki imajo tudi predsodke, so tisti malkontenti, ki so z organizacijo zmeraj nezadovoljni. Večinoma so tisti, ki imajo osebne ambicije in želje, a jih ne morejo doseči. Ker organizacija ne ustvarja za nje čudežev, ker ni dosegla zadev, katere imajo oni na srcu, ker je mesto ob železnici dobil drugi itd., so polni očitkov do vodstva in naše skupnosti ter užaljeni vzklikajo: »Čemu pa nam taka organizacija, ki ne gleda na svoje člane?« Ti gledajo v organizaciji institucijo, ki bo lovila dobra mesta. Tako razumevajo blagor organizacije. Da je to nezdrav pojav, ni treba naglašati. O tovariški skupnosti za-jednice, ki se bori za dobro vsega članstva, vse naše skupnosti, za učiteljev ideal, da smo organizacija mi, nimajo potemtakem pojma. Takim »tovarišem« vcepljati duh tovarištva bi bilo s sitom zajemati vodo. Žal, da je tako! Tretji, ki godrnjajo, nerazumevajoč idejo organizacije, so tisti, ki kriče proti organizaciji, kadar nam država v teh kritičnih časih znižuje plače. Vse je kriva organiza* cija. Ti ljudje takole modrujejo: »Imamo organizacijo zato, da bi se nam bolje godilo. Verovali smo v njen ugled in zbog tega tudi v uspehe. Zdaj pa nam znižujejo prejemke. Pa kar vsem! Ni li udruženje zato tukaj, da bi to preprečilo? Čemu tedaj sploh vse to, čc se človek ne more na nič zanesti?« Ali imajo taki modrijani prav ali ne? Koliko se vodstvo organizacije bori za naš dobrobit, koliko dela — toda kadar gre za splošno dobro, ni nikdo izvzet. Treba je vendarle že končno razumeti, da nobena borba ni tako enostavna in gladka, temveč je polna zaplet-ljajev in zopet zapletljajev. Naši »modrija* ni« se mi zde kakor moji vaščani, ki so pomagali volit poslanca, zdaj pa mislijo in tudi trdno pričakujejo, da jim bo ta kar čez noč izposloval regulacijo reke in jim popeljal že* leznico mimo vasi. Saj še dobro pomnimo, koliko očitkov je letelo na naslov udruženja in vodstva lani, ko je bil objavljen novi uradniški zakon. Koliko naš:h ljudi je mislilo in govorilo, da je organizacija držala križem roke in čakala, da pade z'iato jabolko ugodnosti samo v na* ročje. Koliko učiteljev je takrat godrnjalo in kritiziralo! In resnica? Če bi ne bilo organizacije (takrat še UJU, ki ni bila tako popolna kot je danes JUU) in nje dobrega, položaj razumevajočega vodstva, bi bil ves stan Po sklepu izvršnega odbora in po določilih pravil se je vršila 17. in 18. marca 1932. seja glavnega odbora našega udruženja. Seji so prisostvovali člani izvršnega odbora in predsedniki sekcij z ostalimi zastopniki, katerih število se ravna po številu članstva v sekciji. Iz sekcije za Dravsko banovino so bili pri seji navzoči poleg predsednika tovariša Dimnika še tovariši: Anton Hren, Josip Ko-bal in Dušan Šestan. Seja se je vršila v novem traktu Učiteljskega doma v Beogradu. Otvoritev in brzojavni pozdravi. Sejo je otvoril predsednik Udruženja tovariš Damnjan Rašič in ugotovil sklepčnost. Predlagal je brzojavni pozdrav Nj. Vel. kra* 1 ju, predsedniku vlade, ministru prosvete in ministru pravde Boži Maksimoviču kot biv. ministru prosvete. Predlog je bil z odobravanjem sprejet. Nato je izvajal: marsikje drugje kot pa je danes. Da pa bi se nam Sipale same ugodnosti, pa je težko, ker nismo mi edini stan na svetu. Zadnje čase se borimo za revizijo pravilnika o odmeri stanarin in za upraviteljsko vprašanje. Kdor je na zborovanjih poslušal važne okrožnice in tudi v U. T. zasledoval potek borbe, mu bo delo vodstva jasno. Kdor pa ni niti moralno mignil s prstom, da bi vsaj v svojem srcu z željo podprl naše voditelje, pa niti nima pravice govoriti! Ni članstvo samo to, da plačuješ, nego biti moraš tudi borec, pa četudi si sam v najzadnji gor* ski vasi. Naši voditelji potrebujejo največ moralne podpore! In to jim moremo dati mi, če smo dobri tovariši. Še na nekaj motam opozoriti. Učitelji, ki niso člani naših društev, zasledujejo potek organizacije. Sklepajo pa takole: »Ako bo organizacija — udruženje dosegla kake uspehe, bomo teh uspehov deležni vsi, če* prav nismo organizirani. Ako pa ne bo ničesar dosegla, pa bomo na istem kakor sedaj.« Komentarjev k temu ni treba. Govoriti o tovarištvu še manj. Toliko pa treba doseči, da take »tovariše« — mrtve ude odžagamo. Ni to grožnja, to je logika! Za vzgojo tovariškega duha med nami skrbe naša učiteljska društva. Dober prinos k temu so učiteljska zborovanja. Samo da v večini slučajev učiteljstvo tega ne razumeva. Tovariški duh vzgaja medsebojno občevanje. Nekoč sem razgovarjal z nekim vplivnejšim tovarišem (ki je siccr dober tovariš) o njihovih zborovanjih. (Službuje na neki »boljši« šoli, kjer je dvanajst učiteljev.) Ta je rekel takole: »Naša zborovanja so jako lepa. Tudi dobre predavatelje imamo.« Na vprašanje, kako se kaj razume njihova šola s sosednim »kmetskim« učiteijstvom, je od* vrnil: »Poznamo se slabo, z mnogimi nisem bil niti predstavljen. Na obiske v te hribe ne hodimo, ker ni časa. K zborovanjem pa se učiteljstvo naše šole vozi skupaj, pri predavanju smo tudi skupaj, in tudi potem pri obedu imamo mizo za sebe. Tako da nam ni niti mogoče z drugimi spoznati se.« In z ne* kim posebnim ponosom je dodal: »Da, naša šola je zavedna, držimo se, vedno držimo drug z drugim! Za druge ne maramo dosti!« Pri takem pojavu se ni čuditi, da je tovarištvo med nami tako majavo ali pa ga sploh ni. Izgleda, kakor da je več kategorij učitelj* stva. Tisti s sreskega mesta so nekaj več od onih s hribov. Ta iz sreskega mesta uči šolsko leto v enem razredu, oni s hribov ima v enem razredu po več šolskih let. K zborovanjem pride ta po gladki cesti ali z železnico, morda, se vrši celo v sreskem mestu samem, oni prihaja v dežju in blatu, pozimi v hudi zimi po 10, 12, 15 km daleč do zborovanja. Ta eleganten, krasen, oni blaten, moker, prezebel, grd, kmetavz! Kako naj tedaj služijo zborovanja tovarištvu? Da se učitelj* stvo medsebojno spoznava, se med sabo pomeša in izmenjuje misli drug z drugim. Saj se zbog zgoraj opisanih razmer celo dogajajo slučaji, da se učiteljice s kmetskih šol zato ne udeležujejo svojih zborovanj, ker nimajo primernih ali novih oblek. Časi so preresni, predsodki prestari! Vsi smo enaki, tako mi iz mest kot vasi, z železnice in ceste, vsi enak študij in enako delo. Zakaj bi se torej med seboj ne spoznavali in utrjevali? Vzgoja tovarištva je nujna stvar. Ne pa* pirnatega, srčnega! Vsi za enega, eden za vse! Drug do drugega, do naših društev, do udruženja. Tudi na posameznih šolah. Saj smo ljudje, samo ubogi ljudje, polni napak. Čas je že, da začnemo biti tovariši. Ne samoizobrazbe, tudi samovzgoje nam je treba, ker časi so preresni. S tovariškim duhom bomo tudi brez pravil najtrša organizacija. Albin Podjavoršek Edinstvena organizacija. JUU jc največje in najmočnejše urad* niško udruženje. Šteje okrog 15.000 članov. Od ujedinjenja do danes je to velik dogodek. Udruženje ni predstavljalo prej ene edinstvene organizacije. Mnoge pokrajine so imele svoje organizacije, katerih delo jc bilo povsem različno in nezavisno od dela v osta* lih pokrajinah. Danes pa je Udruženje v resnici edinstvena, zdrava organizacija naših prosvetnih delavcev, razširjena na vse banovine. Cilj organizacije. v Politika, ki jo vodi udruženje, je prvenstveno nacionalna, jugoslovenska. Ima svoje cilje, ki so slični ciljem državne politike za boljšo bodočnost in edinstvo naroda in države. Vsled tega je našlo udruženje razumevanje vseh faktorjev v državi. Poslovanje. Po reorganizaciji je poslovanje v JUU olajšano in uspešnejše. Kriza v narodu je zadela tudi Udruženje, kljub temu pa so rezul* tati lepi. Izvršni odbor dela vztrajno na tem, da bi združil vse učiteljstvo v organizaciji. Sekcije delajo dobro in vztrajno, delo po sre-skih društvih je bilo plodonosno in koristno. Posli pri centrali so se delili v predsed* stvene, tajniške, blagajniške, uredniške in administrativne. Predsedniku so bili poverje* ni najdelikatnejši posli, t. j. intervencije pri oblastvih. Ministrstvo prosvete je posvečalo predstavkam svojo pažnjo, četudi si ni vseh osvojilo. Učiteljska kreditna zadruga. Skušal je realizirati sklep glavne skupščine v zadevi Učiteljske kreditne zadruge. Je za to, da se učiteljstvu vrnejo vplačani odtegljaji, ker se najmanj 80% učiteljstva ne poslužuje nabavljalnih odnosno stavbnih zadrug. S povrnjenim denarjem bi si učiteljstvo ustanovilo svoj kreditni zavod. Naturalna stanovanja. Udruženje jc napravilo predstavko za izpremembo uredbe o naturalmh stanovanjih. Zadela pa je na težkoče pri finančnem ministrstvu. Vendar je organizacija končno uspela m dosegla, da bo v novi finančni za* kon sprejet amandman, ki ureja to pereče vprašanje v korist učiteljstva. Naši prejemki. Glede naših prejemkov smo načelno za to, da smo enaki z ostalim državnim uradni* štvom, ki ima isto kvalifikacijo. Pri sedanjih odtegljajih moramo deliti usodo z narodom in ostalim uradništvom. Učni načrt. Sekcijam je poslal Izvršni odbor projekt učnega načrta. Ima težke pogreške za šolo in učiteljstvo. Gradivo je preobsežno. Načrt se ne more vzeti niti za osnovo. Iz* vršni odbor bo stavil prosvetnemu svetu predlog, ki bo znosljiv za učitelja in šolo. Šolsko nadzorstvo. Pereče je vprašanje sreskih šolskih nadzornikov. Izberejo naj se iz vrst osnovnošol* skega učiteljstva. Kandidati pa morajo biti najboljši učitelji z veliko prakso in obsežnim pedagoškim znanjem. Treba bi jim bilo priznati stalnost. Menjavanje ob raznih režimih je ubijalo ugled in avtoriteto nadzornikom. Za nagrado naj bi imeli eno stopnjo višje od ostalega učiteljstva. Organizacija je predlagala, naj se sreski šolski nadzorniki imenujejo sporazumno z njo in prosvetnim svetom. Zato je zahtevala od sekcij seznam kandidatov. Nesposobni nadzorniki naj se zamenjajo. Učbeniki. Naši učbeniki ne odgovarjajo današnjim prilikam in potrebam ter ustroju države. Se* stavljeni bi morali biti v pravcu ujedinjenja naroda. Zakon o sistemizaciji. V smislu uradniškega zakona bi moral v teku 6 mesecev iziti zakon o sistemizaciji službenih mest. Doslej še ni izšel. Kljub temu naj vlagajo učitelji, ki imajo pogoje za napredovanje, predpisane prošnje. Za V. grupo naj se pogoji z zakonom o sistt^niza* ciji izpremene. Velja naj povprečna ocena »prav dobro« in 30 let efektivne službe brez starostne stopnje. Priznajo naj se tudi vojna leta. Učiteljski praktični izpit. Uredba o učiteljskem praktičnem izpitu je bila izmenjana. Izvršni odbor jc izdelal predstavko, da bi se novi predpisi ublažili, v kolikor se nanašajo 'na način in obseg polaganja izpita. Skrbeti hočemo, da se bodo pri popravi uredbe upoštevale naše zahteve. Polne draginjske doklade poročenim učiteljicam. Z zadovoljstvom moramo ugotoviti, da je organizaciji po dolgem trudu in prizade* vanju končno uspelo izenačenje prejemkov poročenih učiteljic s prejemki neporočenih. Kljub temu, da se je rešitev vprašanja precej zakasnila, se je vendar izpolnila želja in opravičena zahteva naših tovarišic. Šolnina. V zvezi z vprašanjem sprejemnih izpitov na srednje šole je napravil Izvršni odbor predstavko, da se zmanjša šolnina za deco podeželskega učiteljstva, ki se šola po mestih. Žal za enkrat predstavka iz splošnih ozirov ni uspela. Naš tisk. Veliko pažnjo in skrb je posvečal Izvršni odbor organizačnim listom. Pedagoški časopis »Učitelj« je našel vsled svoje vsebine in lične opreme povsod odobravanje. »Narodna Prosveta« se vedno izogiblje polemič* nih spisov, da se ne netijo strasti in ne izgublja dragoceni čas. Uprava sc hoče potru* diti, da naročniki poravnajo vso zaostalo naročnino, ki ni majhna. Mladinski list »Ju-,vgoslovenče« izhaja v 100.000 izvodih. Njego* va naklada, vsebina in oprema popolnoma opravičujejo sklep glavne skupščine. Stanje članstva. Predsednik Rašič je nato prečital poročilo o stanju članstva po posameznih sekcijah. Poročilo pa še ni popolno, ker se prijavljajo vedno novi člani. Stanje blagajne jc povoljno. Izvršni odbor je plačal ves dolg, ki ga je imel dom Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Po predsednikovem govoru so poročali o stanju v svojih banovinskih sekcijah njihovi predsedniki. Prvi je poročal tov. Dimnik za sekcijo Dravske banovine. Govornik omenja predvsem likvidacijo bivšega poverjeništva in povdarja, da se je izvršila reorganizacija sreskih društev brez vsakih težkoč. Danes šteje sekcija 33 sreska društva s 3182 člani. Organiziranega je čez 90% vsega osnovno šolskega učiteljstva. Da bi se moglo organizirati vse učiteljstvo, je treba dovoliti poedincem v izjemnih primerih, da se vpišejo vsled terenskih težkoč pri najbližjem društvu. Dalje govori o zborovanjih sreskih društev in o stiku, ki ga ima sekcija z njimi. O vseh važnih vprašanjih jih obvešča z okrož* nicami, ki jih je doslej razposlala že 30. V svojem poročilu se dotakne tudi razmerja med sekcijo in SKJ. Govori o name* ščanju in premeščanju učiteljstva, o zaščiti članstva, o šolskih nadzornikih, o naturalnih stanovanjih, o prosvetnih in šolskih vprašanjih in o dosegi sporazumnega dela med sekcijo, prosvetno oblastjo in narodnim predstavništvom. Dalje omenja naš stanovski tisk in izredno posvetovanje predsednikov vseh sreskih društev. V nadaljnjem svojem poročilu je obširno utemeljeval sledeče predloge, iznešene od sreskih društev in izrednega posvetovanja vseh predsednikov: 1. Izvršni odbor JUU naj pokrene vse potrebno, da ministrstvo prosvete izda čim prej pravilnik k zakonu o narodnih šolah, ker bi bila s tem rešena mnoga pravna vprašanja. 2. Vsa učna mesta na deških osnovnih šolah po mestih naj se v bodoče prvenstveno oddajajo moškim prosilcem. 3. Pri oddaji učnih mest v krajih s srednjo odnosno visoko šolo naj se predvsem upoštevajo družinski očetje, ki imajo za srednje šole godno deco, in pa organizačni dclavci. 4. Pri ocenjevanju učiteljstva naj se upo* števa predvsem delo v šoli, šele potem naj pride v pošte^ izvenšolsko delo. Učiteljstvo naj se ne sili k izvenšolskemu delu, za katero ni usposobljeno. 5. Izvršnemu odboru se naroča, .da ponovno napravi predstavko na ministrstvo prosvete, da se učiteljstvu prizna stalnost na mestu, ker je to za prospeh šole in izvenšol* skega dela med narodom nujno potrebno. 6. Neporočene učiteljice naj se pri nameščanju ob istih pogojih v enaki meri upo* števajo kakor poročene, 7. Vsa izpraznjena mesta šolskih upraviteljev naj se razpišejo, ker se da s tem možnost za prosto konkurenco. Prosvetna oblast si bo lahko na ta način izbrala najsposobnejšega učitelja, ki ima ambicijo in pogoje za šol. upravitelja. Krajevni šolski odbori ospo-ravajo pri sejah one učitelje, ki jih je samo banska uprava poverila s posli šolskega upravitelja. 8. Ker so posli šolskega upravitelja zelo narasli, je neobhodno potrebno, da se tudi honorirajo, kakor so to določali že prejšnji šolski zakoni. Ako to ni mogoče, naj se nagrade šolski upravitelji vsaj s tem, da uživajo naturalna stanovanja brezplačno. 9. Reši naj se eksistenčno vprašanje učiteljic ženskih ročnih del, ki sta jih zatekla v službi zakon o narodnih šolah in novi uradniški zakon. Predpišejo naj se izpiti za pripravnice te kategorije. 10. Izposluje naj se čimprej sprememba glede ocenitve naturalnih stanovanj, da ne bo ocenitev višja, kakor določa zakon o narodnih šolah stanarino za poedine kraje. 11. Stanarina naj se izplačuje učiteljstvu skupno z ostalimi mesečnimi prejemki. V ta namen naj se ustanovi pri banskih upravah fond,' v katerega naj se stekajo vse stanarine, ki so jih dolžne plačevati učiteljstvu občine. 12. Analogno uredbi ministrstva financ z dne 24. novembra 1931. v pogledu naturalnih dajatev uradnikom iz resora ministrstva za šume in rude, za kmetijstvo, za pravdo ter za socialno politiko in narodno zdravje, naj se urede učiteljstvu naturalne dajatve, predpi* sane s §§ 23. in 84. zakona o narodnih šolah. 13. Osnovnošolski učitelji, ki so pridelje-ni v pomoč pisarnam sreskih nadzornikov, naj ostanejo še nadalje na svojem mestu, ker je to v interesu šolstva in prosvetne uprave. 14. Učitelji, ki so dovršili 35 službenih let. naj se prevedejo v V. skupino, ako imajo Jugoslovensko učiteljsko udruženje v Beogradu. Poročilo iz seje glavnega odbora. zakonite pogoje. Nato naj se upokoje brez zdravniške preiskave. V Dravski banovini bo koncem šol. leta 1931./32. z novinci 643 ne» zaposlenih učiteljev. 15. Novinci naj' se nameste kjerkoli v državi. 1(>. Izvršni odbor naj izposluje pri mini* strstvu prosvete, da se izdajajo učiteljem individualni namestilni dekreti. Označba »Na lastno prošnjo« mora izpasti pri vseh onih učiteljih, ki za premestitev niso prosili. 17. Dopolnilni izpiti 'k višjemu tečajnemu izpitu iz nacionalnih predmetov naj odpadejo. Vrše naj se le pri usposobljenostnem izpitu. 18. Učiteljstvo naj napreduje iz skupine v skupino kakor ostalo uradništvo. IS. Vse osporjene premestitve, ki so se izvršile v proš em letu, naj se pri letošnjem razporedu popravijo. 20. Izvršni odbor naprošamo, da se z vso silo zavzame za one kontraktualne učitelje, ki so že dobili naše državljanstvo, a jim še ni priznana stalnogt v državni službi. Rešitev prošenj novih kontraktualcev naj se pospeši 22. Pri predvideni redukciji mesečnih prejemkov naj se ne diferencira mestno učiteljstvo od podeželskega. Draginjski razredi naj se odpravijo. 23. Izkazi učencev narodnih šol v Dravski banovini naj se smatrajo analognim Djačkim knjižicam učencev meščanskih in srednjih šol. Zato naj se kolkovanje ukine. Kolkujejo pa naj se izkazi učencev po dovršeni nižji od-nosno višji narodni šoli. 24. Ukine naj se monopol na šolske zvezke, ker je to velika ovira za napredek našega šolstva. 25. Nameravana redukcija učiteljišč, sred* njih in visokih šol naj se z ozirom na obmejne razmere v Dravski banovini ne izvede. 26. V finančnem zakonu za leto 1932./33. predvidena šolnina naj ne zadene podeželskega učiteljstva, ki šola svojo deco v mestih. 27. Izvršni odbor prosimo, da pokrene pri ministrstvu prosvete vse potrebne mere, da se ne bo premestil ni eden učitelj brez predhodne disciplinske preiskave. Premesti* tev Zorka Kotnika, šol. upravitelja na Rečici ob Savinji in predsednika sresikega učit. dru* štva v Gornjem gradu, naj se razveljavi. 28. Prav tako prosimo Izvršni odbor, da posreduje pri ministrstvu prosvete za ugodno rešitev pritožbe, ki jo je sekcija vložila proti sprejetju neučiteljic v tečaj za učiteljice na gospodinjsko nadaljevalnih šolah, med tem ko je bilo odklonjenih 27 učiteljic. 29. Sreski šolski nadzorniki naj se imenujejo iz vrst osnovno šolskih učiteljev, ki so teoretično in praktično na višku glede modernih stremljenj šole in pouka ter imajo razu* mevanje za usmerjeno in ustaljeno izvenšol-sko delo. Imajo naj kvalifikacijo po zakonu, službeno in strokovno neoporečnost, korektnost, pravičnost in objektivnost. 30. Izvršni odbor naprošamo, da izposluje pri merodajnih oblastih potrdilo za vplačane prispevke za stavbne zadruge v znesku 360-— dinarjev, ki naj se uporabijo za zgradbo uči* teljskih okrevališč ob morju, kakor to predvideva § 108, odst. 2. zakona o narodnih šolah. Predsednik sekcije tov. Dimnik je v dve* urnem govoru navedene predloge obširno ute* meljeval ter izjavil, da opušča nadaljnje poročilo o situaciji glede šolstva, prosvete in or* ganizacije v Dravski banovini, ker je podrobno poročilo itak pismeno predloženo izvršnemu odboru. Za tem so podali poročila o delu v svojih sekcijah še ostali predsedniki. Vsa so bila ja-ko zanimiva. Obsegala so po večini ista vprašanja, o katerih je razmotrival tov. Dimnik. Vsi so se pridružili tudi predlogom Dravske sekcije." Po končanih poročilih predsednikov sek* cij je pozval tov. Rašič še ostale člane glavnega odbora, da se oglasijo k besedi. Prva govori tov. Simičeva, ki se zavzema za enakopravnost poročenih učiteljic z nepo* ročenimi. Je proti učiteljicam ženskih ročnih del. Tovarišica Špahovska omenja v svojem poročilu poročene učiteljice in je mišljenja, naj se pri namestitvah v mestih ne upoštevajo prvenstveno družinske potrebe. Gotovo šte* vilo mest je treba rezervirati tudi za ostalo učiteljstvo. Tovariš Radojčič hvali delo izvršnega odbora in govori o stanovskih listih in izter-javanju dolga, o vprašanju sreskih šolskih nadzornikov o odredbi prosv. ministrstva gle* de štednje, ker mnogi krajevni šolski odbori napačno tolmačijo štedenje. Tov. Dimnik tolmači svoja izvajanja, ker jih nekateri niso dobro umeli. Zagovarja učiteljice ženskih ročnih del ter njihove stečene pravice. Predlaga, da se natisnejo v »Narodni Prosveti« vsa poročila sekcij, ker so obsežna in vsebujejo zbrano zanimivo gradivo. Priznava delo Udruženja in upa, da bo celokupno delo pokazalo lepe uspehe. Tov. Savič govori kot član disciplinskega odbora v ministrstvu prosvete o raznih disciplinskih prestopkih in kaznih. Najžalostnejši so oni primeri, ki se v njih obtožujejo učitelji sami med seboj. On lahko stori mnogo dobrega. Mora pa biti pravilno in verodostojno obveščen. Upošteval bo le pojasnila, ki jih bo prejemal od sreskih društev potom sekcij. Tov. Šestan razpravlja vprašanje.o odno* sih med Sokolstvom in učiteljstvom. Poedine uprave bi morale polagati večjo pažnjo na položaj učitelja pri sokolskih društvih. Učitelj ne more nositi sam vse odgovornosti. Po* trebno je, da se za delo pri Sokolu pritegnejo tudi druge profesije uradništva, zlasti profe* sorji. Govori o analfabetskih tečajih med vojaki. Glavna skupščina. Odbor za poslovnik. V ta odbor so bili delegirani: predsednik Rašič in člani: Ivan Dimnik, Jovo Milojevič, Ljubomir Radojčič, Aleksander Avramovič in Branko Jagerovič. Odbor za predloge in komunike so tvorili tovariši: Vujica Petkovič, Milic Majstorovič, Djordje Mirkov, Svetolik Janko-vič in Jos. Kobal. Poslovnik. Izvršni odbor JUU je sestavil poslovnik za poslovanje centrale, sekcij in sreskih društev, kakor to predpisujejo pravila. Razposlal ga je vsem članom z nalogo, da ga prečitajo in stavijo morebitne izpremembe. Ker je sklenil odbor za poslovnik, da je najbolje, ako se obravnava poslovnik v plenarni seji, je predsednik tov. Rašič čital člen za členom. Posamezni člani pa so stavljali svoje izpremembe, tičoče se sekcijskih listov in sej izrednega posvetovanja predsednikov sreskih društev. Poslovnik je bil nato soglasno odobren. Ko ga bo ministrstvo prosvete potrdilo, ga razmnožimo in pošljemo vsem društvom. Slučajnosti. Pri slučajnostih odgovarja predsednik tov. Rašič na nekatera vprašanja, ki so jih iz* nesli posamezni poročevalci in govorniki. Poudaril je, da so se o nekaterih zadevah že napravile predstavke, o drugih pa se še bodo. Nato je prečital komunike, iz katerega navajamo sledeče točke: 1. V pogledu vzdrževanja šol se glavni odbor zaveda težavnih gospodarskih razmer, v katerih se nahaja naš narod, sodi pa, da se lahko stori vsaj toliko, da se bo šolam redno izročal pripadajoči del plačanih občinskih do* hodkov. 2. Zaradi velikega števila šolske mladine je postalo neobhodno potrebno, da se otvo* rijo novi razredi. Po vaseh se mora vršiti pol-dnevni pouk z dvojnim številom učencev po razredih, nego predvideva šolski zakon, kar je škodljivo za učence in učitelje. Potrebno je izvajati predpis zakona in zaščititi učiteljstvo, da ne bo poučevalo po 80, 100, 150 in še več učencev, kar ga predčasno onesposobi za službo. 3. Glavni odbor smatra, da je eden izmed glavnih pogojev za uspešno delo v narodni šoli tudi učiteljska stalnost na kraju službe. Premeščanja učiteljstva med šolskim letom so zelo škodljiva za pouk kakor za učiteljstvo samo. 4. Po sedanjem zakonu o narodnih šolah je učiteljem in drugim uradnikom, ki imajo vpliv na šolsko delo, zelo potrebno, da se ustvari nov učni načrt in spored, ki bi omogočila uspešno šolsko delo na popolni pedagoški osnovi. Razen tega naj se posveti vsa po* trebna pozornost tudi vprašanju učnih knjig in učil. 5. Za pravilno in enakomerno izvajanje predpisov zakona o narodnih šolah je potrebno, da čimprej izide pravilnik k šolskemu zakonu. 6. Vprašanje izbire in nameščanja šolskih nadzornikov in upraviteljev osnovnih šol za* hteva reformo v tem, da se bodo za oba po* ložaja postavljali po izbiri najboljši učitelji ter da bodo ti položaji stalni in bolje nagrajeni. 7. Pri ocenjevanju učiteljskega dela se naj prvenstveno ceni delo v učilnici, upošteva naj se tudi izvenšolsko delovanje. Nikakor se ne more izvenšolsko delo predpostavljati šolskemu delu. 8. Učno delo v splošnem, a posebno še učiteljsko, zaradi napornosti močno in hitro izčrpa učitelje, da postajajo za službo nesposobni prej, nego uradništvo drugih strok. Glavni odbor smatra, da je v interesu pedagoške službe, da se leta učiteljskega službovanja za popolno pokojnio zmanjšajo od 35 na 32 in da po tej službeni dobi lahko učitelji stopajo v pokoj. 9. Pri napredovanju učiteljstva po skupi* nah je treba gledati na to, da bodo napredovali najstarejši in pa oni, ki imajo najboljšo povprečno oceno. Pogoje za dosego 5. skupi* ne je treba izpremeniti tako, da jih bo uči* teljstvo doseglo po 30 letih efektivne službe in s povprečno prav dobro brez vsake slabe ocene. Po končanem dnevnem redu se je predsednik tov. Rašič zahvalil vsem poročevalcem za izčrpna, temeljita in zanimiva poročila ter zaključil dvodnevno sejo. J. K. Važne določbe iz finančnega zakona za leto 1932. ^33. MIROSLAVA LEITGE1 Pridelitve učiteljev v pisarne. § 23. Učiteljstvo osnovnih, meščanskih, srednjih in srednjih strokovnih šol se ne sme uporabljati za delo izven šole, izvzemši v mi* nistrstvu prosvete, ministrstvu za fizično vzgojo naroda in banske uprave. Oni, ki bi bili 30. junija t. 1. zaposleni izven šole, za katero imajo kvalifikacijo, se bodo morali vr= niti na svoje službeno mesto v šoli, izvzemši one, ki so v službi pri ministrstvu prosvete, ministrstvu za fizično vzgojo naroda in pri banskih upravah. V § 59. se doda: Učitelji vadnic. Učitelji vadnic imajo vse pravice in dohodke učitpljev narodnih šol. Vzdrževanje meščanskih šol. Materijalno vzdrževanje meščanskih šol, breme upravnih stroškov in postrežba se more prenesti po § 65. zakona o meščanskih šolah, počenši od 1. aprila 1932., na banovine in občine. V § 44. se doda nov odstavek, ki glasi: Učitelji meščanskih šol. Za učitelje meščanskih šol smejo biti postavljene tudi osebe, ki so položile diplomski izpit na filozofski fakulteti univerze. Učitelji meščanskih šol, ki so diplomirali na filozofski fakulteti, morejo po dvoletnem službovanju na meščanskih šolah polagati profesorski izpit. Šolski nadzorniki. § 25. —1. Stalni sreski šolski nadzorniki kot vršilci dolžnosti tega poklica, v kolikor se bodo nastavljali izmed učiteljev meščanskih ali narodnih šol, bodo prejemali svoje plače iz kredita, ki je predviden za plače teh uslužbencev v poglavju osnovnega šolstva pri dotičnih banskih upravah. Specijalne do-klade po § 93. alineja 2 zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. bodo prejemali iz kredita, ki je odrejen za izplačilo specijalnih doklad v poglavju ministrstva prosvete. V kolikor bi bili ti nadzorniki imenovani iz vrst profesorjev srednjih šol in učiteljišč, pridejo njihove plače v breme odgovarjajočih partij proračuna za srednje šole. —2. Izvzemši člen 1. in 2. uredbe štev. 84.600 z dne 12. decembra 1931. se pavšalno izplačujejo sreskim šolskim nadzorn.kom potni stroški in dnevnice za dva redna pre* gleda šol po § 117. točka II. zakona o narodnih šolah, na osnovi odloka p. Br. 24.377/1931 in 31.884/1930. Pavšal za dva letna pregleda se računa po terenskih razmerah in številu šol in raz* redov in znaša po Din 8000, 6000 ali 4000 v mejah po proračunu odobrenih kreditov in po rešenju ministrstva prosvete. Ta kredit se ne more povečati. Kontraktualni učitelji. § 29. Minister prosvete je pooblaščen, da na račun kreditov, predvidenih v proračunu za osebne izdatke za stalno osobje, more po* staviti kontraktualne uslužbence in dnevni-čarje, s tem da se število in vrsta predvidenih strok, kakor tudi vsota odgovarjajočih proračunskih plač in kreditov ne prekorači s tem nameščeni em. § 58. Čas, ki ga je uslužbenec prebil v državni službi v svojstvu kontraktualnega uslužbenca, se po uveljavljenju tega zakona ne računa za penzijo po § 116. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931., ko taki uslužbenci sto* pijo v državno službo. Onim, ki se nahajajo na dan. ko stopi ta zakon v veljavo, v kontraktualni službi, se šteje čas, prebit v tem svojstvu pred uveljav* ljenjem tega zakona, v penzijo kot čas iz § 116. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. leta samo pod pogojem, da se izvrši prehod v državno službo neposredno in brez vsake prekinitve. Naturalna stanovanja in stanarina. 2. § 29. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931 se menja in se glasi: a) Državnemu uslužbencu, ki :ina stano* vanje od države ali samoupravne korporaci je, se odbije vrednost stanovanja od skupnih mesečnih dohodkov. Kako se bo ugotovila vrednost stanovanja, predpiše na predlog finančnega ministra ministrski svet s posebno uredbo. To ne velja za državne uslužbenec, ki imajo v inozemstvu stanovanje v naravi, kakor tudi ne za one uslužbence, ki ima jo po specialnih zakonih pravico do brezplačnega stanovanja od države ali samous pravnih teles. b) Ali bodo uslužbenci posameznih strok mogli prejemati kaj drugega v naravi od države ali samoupravnih teles, in ali se bo in kako se bo to odtrgalo od skupnih mesečnih dohodkov, bo po predlogu finančnega ministra ugotovil ministrski svet s posebno uredbo. c) Pod imenom državni uslužbenec se imajo po tem paragrafu razumeti tudi osebe, ki so sprejete na delo v službi države po od* redbah poglavja X. č) Dokler se ne predpiše uredba, predvi* dena v drugem odstavku tega paragrafa, se bo odbijala od skupnih mesečnih dohodkov vrednost stanovanja, odrejena po sedanjih predpisih. 3. § 80. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. se menja in glasi: Državni uslužbenec se ne more uporabljati službeno izven mesta svojega službovanja dalj nego 3 mesece. Izvzeti so slučaji, ko je to dovoljeno po specialnih zakonih. Učitelji višje pedagoške šole z diplomskim izpitom. 22. Državni uslužbenci, ki so dovršili višji tečaj višje pedagoške šole z diplomskim izpitom in so sedaj nastavljeni na učiteljiščih, se prevedejo, ko položijo profesorski izpit, na prejemke profesorjev učiteljišč in to: Oni s 7 let efektivne državne službe v VIII. položajno grupo, z 10 leti v VII. položajno grupo, s 13 leti v VI. grupo, s 16 leti v V. grupo, z 21 leti v IV. grupo druge stopnje in s 25 leti efektivne službe v IV. grupo I. stop* nje. Po izvršeni prevedbi veljajo za nadaljnje napredovanje predpisi zakona o uradnikih iz leta 1931. Državni uslužbenci, ki so dovršili višji tečaj višje pedagoške šole z diplomskim izpitom, a so sedaj uradniški pripravniki na uči* teljišču, se prevedejo z dnem, ko stopi ta za* kon v veljavo, v učitelje učiteljišč s položaj-nimi grupami, ki bi jih imeli, če bi ostali v učiteljski službi. Ko položijo profesorski izpit, bodo prevedeni na plače profesorjev učiteljišč po odredbah prejšnjega odstavka tega paragrafa. Napredovanje in nagrade za nadure. 25. Čas, ki je državnim uslužbencem priznan z ukazi ali izvršnimi odloki za nadaljnje napredovanje po zakonih, ki so veljali do uveljavljenja zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931., se jim računa na isti način tudi po tem zakonu. § 65. 1. Za nadure, v kolJkor se morajo vsled službene potrebe vršiti, se ne bo izplačevala nikaka nagrada, izvzemši nagrad za nadure osobja, ki izdeluje državni proračun in zaključne račune. To ne velja za slučaje, kjer je pravica in višina nagrade regulirana z zakonom. Prihodnjič objavimo še druge določbe, ki zadevajo predvsem srednje šole in druge kul* turne ustanove. LJUBLJANA. JURČIČEV TRG ŠTEV. 3 Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija in izdelovanje šablon. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in predtisk. Damski modni atelje Jov. Potočnik - Ljubljana. sedaj šmartinska cesta št. 24 (kavarna „Viadukt"), izdeluje damsko garderobo po najnovejših inozemskih journalih. Kostumi — plašči — specialno krojaško delo. - Izdeluje tudi kroje po meri. — Zunanjim po sliki in meri poštnoobratno. Splošne vastI. NOV POLOŽAJ V POGLEDU NATURAL* NIH STANOVANJ IN STANARINE UČITELJSTVA. Novi finančni zakon za 1. 1932./33., ki je izšel 26. marca t. 1. in stopi 1. aprila t. 1. v veljavo, prinaša v čl. 62. sledeče izpremembe uradniškega zakona iz 1. 1931.: 1. »Ukinja se 7. odstavek § 14. zak. o uradnikih od 31. marca 1931. leta.«* 2. § 29. zak. o uradnikih od 31. marca 1931. se izpreminja in glasi: a) Državnemu uslužbencu, ki ima stano* vanje od države ali samoupravnega telesa, se odbija vrednost stanovanja od skupnih mesečnih prejemkov. Kako je ugotoviti vred* nost stanovanja, se predpiše z uredbo, ki jo izda ministrski svet po predlogu ministra financ. To ne velja za državne uslužbence, ki uživajo v inozemstvu stanovanje v naravi, kakor ne za one uslužbence, ki imajo po specialnih zakonih pravico do brezplačnega stanovanja od države ali samoupravnega telesa. b) Ako bodo uslužbenci poedinih strok prejemali druge dajatve v naravi ter ali in kako se to odteguje od skupnih mesečnih prejemkov, določi z uredbo ministrski svet na predlog ministra financ. * § 14., sedmi odstavek, se glasi: »Pri* pravniku, ki opravlja strokovni izpit zunaj kraja svojega službovanja, se prizna pravica do povračila potnih stroškov, če izpit opravi.« — Ta člen je sedaj ukinjen, na drugi strani so pa ukinjene tudi vse takse za izpite. c) Pod državnimi uslužbenci po tem § se razumejo tudi osebe, ki se vzamejo v službo države po odredbah X. poglavja. č) Dokler ne bo predpisana uredba predvidena v 2. odstavku tega paragrafa, se od* bija vrednost stanovanja od skupnih mesečnih prejemkov po dosedanjih predpisih.« Učitelji narodnih šol imajo pravico do naturalnega stanovanja v zmislu specialnega zakona o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929. po sledečih določbah: § 84. zak. o nar. šoiah določa: »Vsi drž. učitelji nar. šol imajo pravico na stanovanje, oz. stanarino po § 23. in 29. tega zakona, kakor tudi na kurivo po deželi. Učiteljica, omožena z neučiteljem, ne more dobiti stanovanja v naravi.« § 43. zak. o nar. šolah določa: »Dolžnosti selske občine so: 1. sezidati in v dobrem stanju vzdrževati šolska poslopja, — — — —; stanovanja za učitelje in sluge.« § 42. zak. o nar. šolah določa- »Dolžnosti upravne občine za šole so: dati potrebno zemljišče za šolo----- in z:t učiteljska stanovanja, vse v bližini šole;« —---- § 27. zak. o nar. šolah določa »Sporazumno z min. zgradb ter min. soc. politike in nar. zdravja predpisuje min. prosvete z uredbo določbe o zidanju šolskih poslopij in učiteljskih« —--- Poleg gori navedenih členov določajo pravico do stanovanja v naturi še sledeči zak. o narodnih šolah: § 180. (S 294. U. Z.) določa: »Državni učitelji v šolah za nezadostno razvito in de-fektno deco uživajo, ako imajo za to vrsto pouka posebno izobrazbo in izpit, stanovanje odnosno stanarino po § 84. tega zakona.« Vse muzikalije se dobe v knjigarni Učiteljske tiskarne. Prospekte raznih edicij pošilja na zahtevo brezplačno. § 29. zak. o na», šolah določa: «Poleg upraviteljevega stanovanja mora imeti vsaka šola v bližini toliko obveznih stanovanj za učitelje, kolikor ima šola posameznih oddelkov, kakor tudi stanovanje za enega slugo. Brez predpisanega števila teh stanovanj s potrebnimi pritikl.nami se ne more ustanoviti nova šola niti ne oddelek.« »V mestih in trgih lahko da občina na« mesto naturalnega stanovanja stanarino. Stanarina znaša: (Zakon z dne 29. dec. 1930.) v Beogradu in Zagrebu po Din 400 mesečno za vsakega učitelja; v mestih s preko 50.000 prebivalci po 300 Din; v mestih s 30 do 50.000 prebivalci po 250 Din; a v mestih pod 30.000 prebivalci po 200 Din; v trgih pa 150 Din. § 173. zak. o nar. šolah pa določa: »Kjer na deželi ni stanovanj z^ učitelje, je šolska občina dolžna, jih sezidati najkasneje v roku šestih let potem, ko stopi ta zakon v veljavo, v nasprotnem slučaju se šola zapre. — Kot stanarino v podeželskih šolah, ki nimajo stanovanj, plača občina vsakemu učitelju po 150 dinarjev mesečno.« Osobito podčrtava zakon o narodnih šo* lah upraviteljska stanovanja že v § 29. in veže to v § 114. točka 13. tudi z dolžnostmi, toraj s službo šolskega upravitelja in njegovim bivanjem v šoli, kjer pravi: »Šolski upravitelj opravlja zlasti te dolžnosti: 13. pazi, da se vzdržuje v dobrem stanju šolsko poslopje in vse šolsko imetje, za kar je skupaj s šolskim odborom tudi materijalno odgovoren.« * Iz gornjega je jasno, da imajo učitelji narodnih šol po svojem specialnem zakonu 0 narodnih šolah pravico do brezplačnega stanovanja ter se jim v zmislu § 62. fin. zak. za 1. 1932./33. od 1. aprila 1932. dalje ne sme odbijati vrednost stanovanja od mesečnih prejemkov. * Specialni zakon o narodnih šolah pa že v § 29. čisto jasno kaže, da je stanarina ekvivalent za naturalno stanovanje, odnosno da je stanovanje brezplačno, ker mora sicer učitelj »mesto naturalnega stanovanja« preje* mati stanarino. Že iz gori citiranih §§ je razvidno, v ka* terih primerih zakon dovoljuje izplačevanje stanarine mesto naturalnega stanovanja. Poleg gori citiranih §§ določa § 175. z. o n. š.: »Stanarino za šolske nadzornike po § 84. in § 118. tega zakona plačajo občine, v katerih je sedež šolskega nadzornika.« § 174. z. o n. š. pa določa: »Stanarina po §§ 23. in 84. tega zakona pripada učiteljem od 1 aprila 1930. leta ter se mora vnesti od občinskih uprav v odgovarjajoče občinske proračune.« Z novim finančnim zakonom je črtan tudi sledeči odstavek dosedanjega § 29. urad' niškega zakona: »Če je po specialnih zakonih samoupravno telo zavezano, plačevati drž. uslužb. stanarino v denarju, se odteguje temu ta znesek od osebne draginjske doklade.« — Ker v nobenem členu ni nikake določbe o od-tegovanju stanarine ter je dosedanja tozadevna določba črtana, je jasno, da ni zako* nite podlage za odtegovanje stanarin. * Iz vseh citiranih §§ je razvidno, da je stanarina po specialnem zakonu le ekvivalent za naturalno stanovanje, ki bi ga vsi učitelji morali prejemati, zato se tudi stanarine v zmislu § 62. finančnega zakona za 1. 1932./33. od 1. aprila 1932. ne sme odbijati od mesec* nih prejemkov. —k. riše in starejše učence, katerim bom sproti prestavljal v poljšč.no. Ravnokar se vrši v \Varszavi drugi mednarodni glasbeni* natečaj Chopin-a. Prvo nagrado bo sigurno odnesel slepi ogrski esperantist in glasbenik Irme Ungar iz Budimpešte. Vašo deželo sem obiskal leta 1928. S tovariškim pozdravom B. Gluchowski. — Ljutomer. Gospa Nina Ivančič, roj. Deu, obhaja 30. t. m. svoj 85. rojstni dan v polni duševni in fizični svežosti. Jubilantka je rodom iz Novega mesta ter je v Ljuto* meru službovala kot vzorna učiteljica in na* rodna delavka nad 40 let. Še na mnoga leta v sedanji čilosti! — Občni zbor Društva drž. upokojen* cev in upokojenk v Ljubljani se vrši v nede* ljo, dne 10. aprila 1932 ob 10. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti z običajn.m dnevnim redom in z volitvijo celokupnega novega odbora. Vabljeni so vsi člani. — Partitura »Čudežne gosli«. Vsem članom, ki nameravajo uprizoriti igrico »Čudežne gosli«, sporočamo, da sekcija nima glasbenega de'la k tej igrici, zato ga ne more nikomur posoditi. Prosimo članstvo, da to obvestilo upošteva in se ne obrača za poso* jilo partiture več na sekcijo. — Podarim nekaj odvisnih knjig »Slo* venske šolske matice« in »Popotnika« kakšni revnejši obmejni šoli, ki nima slovenske besede, pa je želi. Naslov pove uredništvo »Uč. Tovariša«. — Učiteljstvo nima ničesar od stanarin, ki jih plačujejo občine. Županska zveza je objavila številke, ki kažejo, koliko znašajo stanarine, ki jih morajo občine po zakonu plačevati učiteljstvu. Da ne bo napačnega umevanja v javnosti, objavljamo, da odteguje redno toliko država na račun stanarin učiteljstvu od draginjskih doklad, tako da uči* teljstvo od občinskih stanarin nima ničesar— razen velikih neprijetnosti in spodtike od občin. — Jugoslovensko učiteljsko udružejjje — sekcija za Dravsko banovino. Osetenri** .. i Napredovali so v VII. skupino: Auer-sperk Marija, učiteljica v Olševku. i Prevedeni so v IX. skupino: Potočnik Emilija, uč. pripravn. v Leskovcu; Verbek Alojzija, uč. pripravn. v Novi Cerkvi; Reven Jožefa, uč. pripravn. v Skalah; Bobič Nada, uč. pripravn. v Rušah; Sila Milan, uč. pripr. v Podstenicah; Dermota Vladimir, uč. pripr. v Iga vasi; Trepečnik Ernestina, uč. pripravn. na Blanci; Pizzulin Ana, uč. pripravn. v Novi vasi; Dodič Ivan, uč. pripravn. v Črni; Jam* šek Vida, uč. pripravn. pri Sv. Lovrencu; Beranič Ana, uč. pripravn. na Selih; Jordan Josip, uč. pripravn. v Iga vasi; \Vinkler Vac-lav, uč. pripravn. v Novi vasi; Kobilica Rudo'.!, uč. pripravn. na Bledu; Mlaker Marija, uč. pripravn. na Bregu; Turk Josip, uč. pripravnik v Št. Rupertu; Plavšak*Stražišar Fra* nja, uč. pripravn. v Trbovljah; Kline Kristina, uč. pripravn. pri Sv. Tomažu p. Ormo* žu; Nachtigall Marija, uč. pripr. pri Sv. Jurju; Ambrož Martin, uč. pripr. v Vitanju; Čonč Franja, uč. pripravn. v Zdolah. Učiteljski pravnik. — Nov načelnik za osnovno šolstvo. Za načelnika oddelka za osnovno šolstvo v prosvetnem ministrstvu je imenovan g. Dragoljub Melentijevič, dosedanji inšpektor prosvetne* ga ministrstva. — Učiteljem, ki so napredovali v V. grupo. Vsi učitelji (*ice), ki so napredovali v V. grupo, lahko zaprosijo za upokojitev. Pokojnina jim bo odmerjena v višini prejemkov VI. grupe s pripombo, ker so bili s kraljevskim ukazom postavljeni v V. grupo pripada pokojnina V. grupe eno leto po napredovanju v to grupo. Vsled tega ni treba, da bi ti tovariši (*ice) čakali v aktivni državni službi na prejemke V. grupe, temveč lahko takoj vlože prošnje za upokojitev. — Odlikovanje. Tov. Zupane Lojze, učitelj v Štrekljevcu, je bil odlikovan z redom Jugoslavanske krone V. reda. Čestitamo! — Bajuk Marko — 50-letnik. Te dni praz* nuje znani kulturni delavec g. prof. Bajuk Marko svojo petdesetletnico. Kot soustanovitelju in neumornemu delavcu za realizacijo plemenitih ciljev učiteljskega pevskega zbora izrekamo jubilantu iskrene čestitke. — Tovariši obrtnonadaljevalnih šol. — Na sestanku na Veliki četrtek smo sklenili, da odgodimo ekskurzijo na Češkoslovaško za eno leto. To obvestilo naj velja obenem tudi kot odgovor vsem tistim tovarišem, ki mi pošiljajo glede ekskurzije razna vprašanja. — Lojze Hofbauer. — Dopis poljskega učitelja esperantista. V »Učiteljskem Tovarišu« sem čital Vaš po* ziv »Esperanto v šole«. Vi želite otvoriti tečaj. Ali Vam je uspelo? V naši šoli se shaja vsak četrtek majhna skupina esperantistov »Fajrero« (12 članov), ki sem jo ustanovil v. oktobru preteklega leta. Mi govorimo samo esperanto. Polovica članov je iz vrst učitclj-stva. Čez nekaj dni bo predavala pri nas es* perantinja S. Baehman iz Švedske. Predavala bo o Švedski. Se razume, da bom povabil sta- —§ M. A. v T. Ker ste napredovali v II/3. skupino dne 14. XI. 1927, ste bili pravil* no prevedeni v VIII. skupino s plačo 790 Din. Prošnjo za VIL skupino lahko napravite takoj, ker ste nad 3 leta v sedanji skupini (14. XI. 1927)*in ste zadostili pogoju § 49. U. Z. Drugi period, povišek Vam pripada s 1. XII. 1933, a to le, če ne boste prej napredovali v VIL skupino. Naša gospodarska organizacija, Članom Učiteljske Samopomoči. Do 28. marca 1932. ni bilo nobenega novega smrtnega slučaja. Zato koncem tega meseca ne dobite položnic. Če bi v teh dneh umrl kak član, se ga bo štelo k smrtnim slučajem v aprilu. — V februarju t. 1. ste dobili vsi člani nova zadružna pravila s člansko izkaznico. S tem so stari sprejemni listi razveljavljeni. Ob smrti naj se predlože zadružni upravi nove članske izkaznice. Če kdo teh pravil z izkaznico ni prejel ali pa je v članski izkaznici našel kako pomoto, naj to sporoči zadružni upravi, da potrebno preskrbi, oziroma i opravi. Danes ima U. S. 2554 članov, posmrtnina znaša 12.770 Din. — Pridobivajte U. S. nove člane! Priglašenja sprejema in izdaja vsa po* trebna pojasnila Učiteljska Samopomoč, reg. z. z om. z. v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Zamudniki. Poravnajte prispevke za 261./266. smrtni slučaj! UČITELJSKI DOM V MARIBORU. je imel svoj X. (jubilejni) občni zbor v četrtek, dne 24. marca t. 1. v dvorani Nabavljal* ne zadruge drž. uslužbencev v Mariboru. Tov. predsednik otvori občni zbor ob 10. uri. Navzočih je bilo 27 članov. Tov. predsednik je označil ta občni zbor kot mejnik v delovanju našega društva. Prvi jubilej U. D. v Mariboru je obenem jubilej članstva, ki ni uri ueiu in žrtvah za druge po- zabljalo lastnega stanu. Lahko se z upravičenim ponosom oziramo na v preteklem dece-n ju dosežene uspehe. U. D. je izdatno dvignil stanovsko zavest, stanovsko moč in skupnost in ji doprinašalo tudi gmotne žrtve. Saj so bila vsa učiteljska društva — razen par izjem — na področju njegovega delokroga več ali manj let včlanjena korporativno pri U. D. Nekatera vztrajajo nepretrgoma vso dobo kakor n. pr.: ormoško, ljutomersko, maren-berško in ptujsko društvo. Naše društvo je izdatno dvignilo s svojimi publikacijami ugled našega stanu v javnosti. Saj ni šole med nami, ne večje knjigarne, ki bi ne imela publi* kacije naše založbe. Obenem pa ima ravno naše društvo v prvi vrsti zasluge, da se je razvila panoga domačega tiskarstva tudi v kartografiji, česar prej ni bilo in smo bili na* vezani samo na Dunaj. V tem oziru prednja-či naš U. D. vsej državi. Naš U. D. pa se je udejstvoval tudi socialno. Podpiral je gmotno učiteljski naraščaj, posredoval za stanovanja, vzdrževal nekaj časa sobo, kjer je zbiral učiteljski naraščaj v prostem k predavanjem itd. Na koncu svojega poročila se tov. predsednik zahvali učiteljstvu, pi je podpiralo vodstvo pri njegovem stremljenju in delu ter spomni navzoče na nekatere umrle idealne naše tovariše, kakor so to tov. Nerat Martin, Vodenik, Golob, Kramerjeva in Porekar, ka* tere je učiteljstvo počastilo s tem, da je zbralo v njihov spomin darove za temeljne kamne U. D. Navzoči jim zakličejo »slava«. Po teh besedah izreka tov. Pučelik kot predsednik nadzorstvenega odbora vodstvu U. D., ki je v rokah tov. Hrena in Kožuha, najiskrenejše priznanje in zahvalo za njun trud. Zakaj skoro vsa peza dela v prid U. D. je iz vsega početka slonela na njunih ramenih in sloni še danes. Tajnik poroča: Od zadnje* ga občnega zbora se je vršila ena skupna seja upravnega in nadzorstvenega odbora. 'Podpri* re revnim dijakom so se izplačale glasom sklepa na tej seji, ki se je vršila dne 2. nov. 1931. Vsa korespondenca se tiče novih izdajanj in zalaganja oziroma razpošiljanja založenega blaga. S tiskarnami, risarji, fotografi so se vršila nešteta ustmena in pismena pogajanja in posvetovanja. Vodstvo skrbno čuva, da se na eni strani producira res kvalitativno dober materijal, na drugi strani, da se pri čim manjših stroških doseže čim večji dobiček v prid U. D. V preteklem letu je do* živel U. D. razmah, ki ga še ni doživel nikoli poprej. Z željo, da bi U. D. čimprej dosegel svoj toli zaželeni ci'j, je zaključil tajnik svoje poročilo. Tov. Hren poda nato kot upravnik založbe njen pregled. Društvo je izdalo lani stensko šolsko sliko našega gorenjskega ko* ta, ki je našla pot celo v Ameriko in čaka, da jo najde v vsako našo šolo. V izpopolnitev zbirice ročnih zemljevidov je izdalo politični zemljevid Evrope, ki je prvi izdelan iz našega jugoslovenskega vidika. Treba je bilo pona* tisniti ročni zemljevid Dravske banovine in pripraviti ponatis Jugoslavije. Razprodaja zaloge se vrši tudi v času gospodarske krize skoraj normalno. V letu 1931. se je prodalo 17.156 ročnih zemljevidov, 35 »Narodnih pravljic iz Prekmurja«, 39 igric »Šola v nebesih«, 102 sliki drž. grba ter 228 slik »Bled in okolica«. Dve stenski šolsfki sliki sta sedaj v tisku, druge pa se pripravljajo. Poročilo gospodarja se vzame z odobravanjem na znanje. Nato poda tov. blagajnik svoje poročilo. Najprej poroča o lanskem poslovnem letu, potem poda pregled celega desetletja, iz katerega posnemamo, da je dala gospodarska sekcija U. D. približno 500.000 Din. Izrazila se je splošna želja, da bi se s korporativnim vstopom vseh društev utrdilo stanje U. D. Posnemanja vredni so posamezniki, ki plačajo ne samo predpisane članarine po 10 Din, ampak še več. Tako n. pr. plačuje tov. I. Rajšp ves čas po 1(M) Din. tov. Vodenik Šime po 50 Din. Hvala obema! Nadzorstvo je pregledalo knjige i* našlo vse v najlepšem redu. Predlaga absolutorij. Sprejeto. Pri volitvah se izvoli soglasno dosedanji odbor. Članarina: Tov. predsednik stavi pred* log, da bi se letna članarina znižala radi slabih gmotnih razmer učiteljstva na 5 Din. — Predlog se po daljši razpravi sprejme. Slučajnosti: U. D. v Mariboru namerava zalagati nove slike po fotografijah. Ožji odbor se poveri z izbiro teh slik. Tudi je prejel U. D. rokopis »Zemljepis Dravske banovine«. Ta rokopis je v redakciji. Dosedanja pregle-tlovalci rokopisa so se izrazili dokaj povoljno in ni izključeno, da ga U. D. založi. Občni zbor poveri ožji odbor, da se in-teresira in -poizveduje, če bo kaka primerna stavba na prodaj in ob dani priliki tako stav* bo tudi kupi. Tudi se bo najel primeren lokal, kjer bosta U. D. in UGP1 skupno obrato* vala. Ker ni bilo drugih slučajnosti, zaključi tov. predsednik lepo uspeli občni zbor. Krojno učilišče Ljubljana, šmartlnska cesta St. 24 (kavarna „Viadukt", preje Mestni trg 5) izdeluje kroje po meri in sliki. Zunanjim tudi poštnoobratno! Za g g. učiteljice je za časa počitnic posebni krojni tečaj. Prijave je poslati že sedaj. Mlaciinsft« Malte* * —mm V zalogi imamo nekaj vezanih prvih in drugih letnikov »Našega roda« po 28 Din, nekaj kompletnih garnitur Mladinske Matice od vseh 4 let po 20 Din, več izvodov Bevkove knjige »Lukec in njegov škorec« po 5 Din, dalje Ribičičevo knjigo »Mi* hec in Jakec« in Lovrenčičevo »Tiho živ* ljenje«. Od prvega letnika »Našega roda« imamo več posameznih številk, a ker manjka 4. številka, prodajamo izvode po 20 par. Od dru* gega letnika pa manjka 8. številka. Tudi vse ostale številke omenjenega (1930-31) letnika prodajamo zato po 20 par. Dobili smo več naročil na številke ne-komp'!etnih letnikov »Našega roda« po 20 par. Mnoga naročila so zelo nejasna in ne vemo, ali si tovariši želijo več enakih številk, da jih lahko uporabijo v šoli kot skupno čtivo, ali pa kolikor mogoče različnih, ki bi služile učencem kot čtivo doma. Zato bi prosili one tovariše, ki se niso dovolj jasno izrazili, da nam to naknadno sporoče. O »Našem rodu« so prinesli prav ugodne ocene skoro vsi naši listi in revije. V zadnjem času so izšle prav laskave ocene tudi v »Po* potniku« in v »Našem glasu«. —mm O Lovrenčičevem »Tihem življenju« piše v »Slovencu« S. Škerl med drugim: Kot izredno izdanje Mladinske Matice je iz* šla ta lepa knjiga legend, ki mora ogreti tako mladega kakor starega čitatelja. Med vsemi načini ljudskega pripovedovanja je legen« darni skoraj najbolj gorak, najbolj privlačen in se tudi redoma stopnjuje, do največjih invencijskih lepot, ohranjevaje toploto do* mačnosti in preprostosti tudi v svojih liričnih oblikah, kjer časih narodna popevka skoraj že uhaja v drugo sfero — v čisto melodioz* nost.---Presenetljiva je v Lovrenčičevi knjigi pestrost krajev--— in mestoma se je pesnik kaj lepo uveljavil kot krajinar. — Motivno so legende mikavne.---— Mislim, da bosta mladini, kateri je knjiga zlasti na = menjena, najbolj všeč zadnji dve, zato pa bodo ob prvih odrasli imeli mnogo užitka. — Kar se tiče Lovrenčičevega pripovedovanja je treba opomniti, da je živahno in vendar tako obloženo z arhaizmi, s stilističnimi spretnostmi, da je skoz in skoz ohranjena tista legendarna »posvečenost« besedila, v čemer je torej pesnik zelo lepo uspel. Božidar Jakac je opremil čedno tiskano knjigo z mnogimi lepimi risbami, ki pričajo o njegovi elegantni spretnosti v tej umetnosti, v kateri se je že marsikateri naš slikar in risar poskusil, a malo kateri uveljavil. Vse v vsem se je predstavila Lovrenčičeva knjiga zelo ugodno. Učitdisk* pevski zbor JUU, — p Pohvalno priznanje. Odbor UPZ je prejel te dni dvoje laskavih pirhov. Navdušeni nad uspehi tovarišic in tovarišev sta dve ljubljanski tovarišici poklonili UPZ kar po celega »jurja«. Odbor je bil neobičajnih pirhov v znesku 2000 Din nad vse vesel. Prav tako pa tudi dejstva, da se najdejo v naših vrstah člani, ki mu izrekajo priznanje v me-censki obliki. Obe tovarišici zaslužita, da bi njih imena objavili v debelem tisku, v svoji skromnosti pa sta se skrili med neimenovane. Iskrena hvala obema tovarišicama * daroval* kama in s prošnjo v posnemanje. Prvi slovenski pevski festival v Ljubljani. Sodeluje UPZ in izvaja sodobni sloven* ski program. Ena naših največjih kulturnih institucij, »Glasbena Matica«, praznuje letos svojo 60-letnico. Ob tej priliki se bo vršil o binkoštnih praznikih v Ljubljani prvi slovenski pevski festival. Spored tega festivala je zelo obsežen in bo pokazal vse panoge naše glasbene umetnosti tako, da bo navzočim tu- in inozemskim glasbenikom in kritikom mogoče spoznati stopnjo naše glasbene kulture. Glas* bena Matica v Ljubljani je poslala te dni učit. pevskemu zboru dopis, iz katerega posnemamo: »Glasbena Matica« ljubljanska prosi odlični »Učiteljski pevski zbor«, da sodeluje na reprezentativnem koncertu, ki bo v nedeljo, dne 15. maja ob 15. uri na Kongresnem trgu ob priliki prvega slovenskega festivala. Poleg »Učiteljskega pevskega zbora« nastopijo še: »Hlahol« iz Prage s 130 pevci, »Lisinski« iz Zagreba in »Stankovič« iz Beograda «... UPZ naj bi izvajal reprezentativen sodoben slo* venski program. Naloga učiteljskega' pevske* ga zbora ni ravno lahka in hvaležna, je pa častna v tako veliki meri, da je zbor nanjo res ahko ponosen. In ne samo zbor, ves učiteljski stan. — Zbor ie danes v taki formi in je tekom svojega delovanja dokazal, da za-inore to častno nalogo zadovoljivo rešiti ter pokazati slo,vensko, glasbo — katero bo edini zastopal — na reprezentativni stopnji. Ta koncert je vseučiteljska zadeva, zato je potrebno. da sodeluje ves učiteljski stan. Za nastop bodo potrebne še vaje. Dolžnost pevcev je točno in vestno posečanje vaj. drugih pa. da jim olajšajo že itak težavno delo. —pev. Kakor je bilo javljeno, se vrši pevski tečaj za nastop na festivalu 5., 6. in 8. maja. UPZ nastopi na festivalu z reprezenta* tivnim slovenskim programom — trajajočim Pri naročilih potom Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne! 20 minut. Poleg, tega izvaja »Hlahol« iz Prage češki, »Lisiriski« iz Zagreba hrvaški in »Stan-kovič« iz Beograda srbski program. Važnost nastopa zahteva najvestnejšega sodelovanja vseh. Prepričani smo, da se članstvo zaveda pomena te prireditve in upravičeno pričakujemo, da bo vsakdo izpolnil vsa navodila odbora do potankosti. — Počenši v. 9. aprilom se bodo vršile zopet za ljub jonske in oko» liške člane sobotne pevske vaje od 19.—21. ure v »Glasbeni Matici«. Te pevske vaje so obvezne. Vsem onim, ki jim je posečanje radi oddaljenosti onemogočeno, pošljemo p•ir-titure. Od vsakogar se zahteva popolna pripravljenost. Odbor. mladansko jutro v gozdu; lov na divjega petelina. 1.—11. V petek 8. aprila bo predavanje: T», i.......: - : .1 _::..!.: .....1-1. T».....]_______• .. I- i^uiiti. i.—ii. v jjuick fJ. ti^iiia "u pituavaujL . Potovanje v idrijski rudn.k. Predavanje bo izvedel v obliki reportaže gosp. Makso Ka an ¿ta.uKMtl ! "' J*«.*) .O.U Albert biskvit. Stepi 10 dkg surovega masla, dodaj 3 jajca, 18 dkg sladkorja in 1 zav. .ADRIA. VANIL1N-SLADKORJA; končno umešaj še 56 dkg ntoke pomešane z '/a zavitka »ADRIA« praška. Iz vsega napravi testo, ga razvaljaj za močan nožev rob na debelo, ter razreži z obodcem za krofe ali kozarcem, našpikaj po vrhu z noževo konico in peci na omaščeni pločevini, da lepo zarunienijo. Cene konkurenčne I Zo htevajte ceniki IwéJí raijo mm glasilu! Natančna priprava in zadostno število dobrih učil vam prinesejo dober uspeh pri pouku. Novosti: Stavbe na koleh. Krasen, strokovnjaško izdelan model mostišča v velikosti 52 X 52 cm. Zbirka sodobnega stavbnega materijala, uporabni modeli raznih tehtnic, elektromotor, prerez električnega zvonca in stikala ter razni drugi električni aparati, prerezni modeli parnega stroja, brizgalne, sesalke in črpaljke. Priprave za nabiranje, gojitev, prepariranje in shranjevanje žuželk. — V pripravi so terariji, akvariji itd. z živim materijalom za ureditev šolskega zoa- „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani Oddelek za učila Zaloga vseh šolskih zvezkov, beiežnic, dnevnikov, skicirk In podkladkov. — Zvezki zo okroglo pisavo štev 1, 2, 3. Notni zvezki. - V vseh zvezkih ¡e le najfinejši pisalni papir. UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI ■■■■■«i 5 Ugodnosti dnauke faio&e . . 70 Din Hofike galoŠe ... 75 Din j 03ruski snežni ftevlji 100 Din i Molki snežni Čevlji . 110 Din DRAGO GORUP&Co. LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA $TEV. 16/1. Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno EN GROS EN DETAIL ra WM. üüäii Scstd tri Zf * Mirtinilta! Zaloga barv, tušev in radirk POVSOD NA ZALOGI TISKOVINE NA ZAHTEVO GÜNTHER WAGNER, WIEN X/l. Specialna delavnica za popravila in uglaševanje klavirjev • Velika izbira damskih in otroških 1 klobukov • po najnižji ceni. — Prenovljenje hitro in po najnovejših vzorcih. ; • 5 » Za g. učiteljice 10°/'o popust pri j Hary Smošniker — Celle j • v palači „Prve hrvatske štedionice" j B A J P E JOSIP Ljubljana, Gosposvetska cesta 12 IANI&JURJOV ^F^nliita izbira v manufakturnem blagu najnovejše Blago tudi na obroke! Postrežba točna in solidna ! mode nudi se Vam pri znani tvrdki JOS. SNOJ — Ljubljana Palača Mestne hranilnice LJUBLJAN A — STRITARJE V A ULICA ST. 5 Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gospode in dame. — Krasna izbira v zastorih, posteljne preproge, pregrinjala in odeje. Pliš vzorčast in gladek za divane. — Velike preproge v plišu in linolej — Belo blago za rjuhe in perilo v poljubnih širjavah. — Zima, perje, puh, kapok od najcenejše do najboljše vrste. Daje tudi na obroke. — Postrežba točna In solidna.