Poštnina plačana v gotovini. Maribor, «oreV 15 februar’a 1958 Štev. 36. Leto XV 'XIX.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo iu uprava: Maribor, Grajski trg 7 i Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri ! Velja mesečno prejenian v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din t Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani f Poštni ček. rac. št. 11.409 99 JUTRA’ 99 40 dni je trajal režim transilvanskega pesnika Oktavijana Goge v Romuniji. Danes tega režima ni več. Eksperiment je že po 40 dneh doživel strahovit brodolom. Cela kopica okoliščin se je nagrmadila ter zrušila Gogo in njegove. Eksperiment kralja Karola z Gogovim režimom je bil dobro pretehtan in v položaju po volitvah edino možen. V nekem nerazrešljivem vozlu je kralj Karol segel naravnost v sredino, iz katere naj se prelije pametna, trezna politika na levo in desno. V teku 40 dni Gogovega vladstva pa se je izkazala cela vrsta usodnih pomanjkljivosti, ki se je Oktavijan Goga v njih končno sam zadušil. Gogova vlada je bila vlada teoretikov in profesorjev s širokimi ideološko programskimi razgledi, toda silno tesnim realnim akcijskim radijem. Izjave ministrov so si na vso moč nasprotovale. Kar je zunanji minister Mioescu izjavljal v Ženevi, so že naslednjega dne iz Bukarešte demantirali. Neznani protižidovski glasnik iz ■!assyja prof. Cuza starejši se ni mogel uživeti v Gogov prepočasni tempo v izvajanju programa »krščansko narodne« ■ stranke. V zunanji politiki je bila cela vrsta čudnih, raznosmernih man/ifestacij in demonstracij. Čehoslovaška je dogovorno s Francijo prekinila dobavo vojnega materiala Romuniji ter je mesto v Romunijo prodala celo zaloga tega materijala v Kitajsko. Iz Pariza in Londona so se čutila znamenja negodovanja. Klešče, ki so se bile sklepale okoli Go-gove vlade, so še bolj lezle skupaj, ko se ie ta nesigurnost, nejasnost v nazorih in Postopanju glede zunanje politike prenesla tudi na torišče notranje politike in gozdarstva. Politično upravna praksa je doživela močne pretrese, ki so slabili načelo avtoritete. Gogova vlada je še bolj razburkala romunski narod ter ga precep-uala na deblu neke tuje ideološke misel-n°sti. To razkrojno delo je v hipu združilo vs-c romunske struje v skupni obsodbi >n obtožbi. V v takšni situaciji se je celo trdovratni Maniu, vodja narodno zarani-stičnc stranke, ki so mu očitali razne iz-Ikve proti kralju, približal kralju ter se z pjim pobotal, dočim je fašistična »Železna fronta« vnašala v množice neka čudna, »;8esla, ki bi utegnila to kipenje in Vrenje se bolj razvneti ter povsem uničiti osno-gjgVe vsakršne avtoritete. Borba proti židovstvu pa je imela svo-£ neugodne posledice na finančno gospo-arskem polju. Židovstvo je v romunskem Jpspodarstvu silno vpliven činitelj. Ob |dgii zlata iz Romunije ni bilo nadomestil-|i|®ga kapitala. Na borzah je doživljal lev .jžke padce. Sledila je obča panika. Po-'jkazalo se je, da ni imel Goga nikjer nič Pripravljenega, da ni bilo med njegovimi 'Piuistri nobenih izkušenj, nobene trezne Preudarnosti, nobene državniške modro-|g>. ker bi sicer morali vedeti, da Romu--l'ia ni Nemčija, da ne more biti rasistična »»tika eksportno blago, da bodo te po-; jornijc na vseh straneh imele svoje kon-cPe odmeve, v katerih bo žalostno pre-Vpit Gogov labudji spev »Ti Izrael, si omagal«, dočim je s padcem gogovščine v lasnici zmagala politična pamet v svojem • Jedru zdravega romunskega naroda, rakova romunska vlada nacionalne koncentracije je v nizu nekaterih dogodkov »dih dni važen, pomemben prispevek Romunije k utrdit' evropskega miru, ki Je bi| po vijugavosti, ovinkarstvu ter nesposobnosti gogovcev precej ogrožen, saj atu tega in drugih stvari (Butenkova ^vznemirjena Rusija že jela nejevol-f * na vrata znova sproženega be-gfpabskega vprašanja in je zagrozila celo Pred manišo preosnovo britanske vlade LONDON, 15. februarja. V spodnji zbornici je poročal zunanji minister Eden o perečih vprašanjih evropske politike. Pogajanja glede pOmirjenja Španije napredujejo ugodno. Glede vpostavitve kpue in pomorske kontrole Španije je bil do sežen sporazum. Z ozirom na problem priznanja aneksije Abesinije pa je Eden dejal, da mora to vprašanje rešiti Društvo narodov, LONON, 15. februarja. V okviru britanske vlade se bo osnovalo posebno ministrstvo za trgovsko letalstvo. To ministrstvo bo najtesneje sodelovalo z ministrstvom letalstva in se bo v tej zvezi izvršila tudi manjša preosnova vlade. žopei sovielska ,Maia BERLIN, 15. februarja. »Pravda« priobčuje Stalinovo pismo, v katerem se ruski diktator odkrito zavzema za svetovno revolucijo. Stalin zahteva izgraditev rdeče vojske, mornarice in letalstva in mora ves narod biti stalno v mobilizacijskem toku. LONON, 15. februarja. Od sredine 1937 je prispela včeraj semkaj prva pošiljatev zlata iz sovjetske Rusije v vrednosti dveh milijonov funtov. Zlato pojde naprej v Združene države ameriške. Zdi se, da gre za nov pričetek večjih pošiljatev zlata kakor v aprilu in maju 1937. ko je stekla iz Moskve v Združene države ameriške zlata struja okoli 30 milijonov funtov. Velika Butamo se temetUla Htifot&viiii SINGAPUR, 15. februarja. Tukaj je bil i zgrajena ogromna ladjedelnica za 11 milijonov funtov. Nova ladjedelnica predstavlja za britanske pomorske sile na Daljnem vzhodu največjo pridobitev. Kakor se zdi, se britanski imperij temeljito pripravlja na obrambo svojih interesov na Daljnem vzhodu. v Ankari ANKARA, 15. febr. Dne 25. februarja se otvori tukaj zasedanje predstavnikov držav balkanskega sporazuma, ki bodo obravnavali vsa ona vprašanja, ki zadevajo države balkanskega sporazuma. Vsepovsod snemi metem, vikat#, očkam PRAGA. 15. februarja. Iz vseli strani so prispele semkaj vesti o velikih snežnih zametih in viharjih. Južno Poljsko je zajel neprekinjen snežni metež in vihar ter je ves brzojavni in telefonski promet ukinjen. Iz Inomosta poročajo, da je na Visoki Salvi spedi snežnega viharja udaril? strela v cerkvico, ki je zgorela. Na Felds-bergu je zapadlo snega za skoro 3 m. O usodnih snežnih metežih poročajo tudi iz Belgije. Strahovit orkan v Rokavskem zalivu je povzročil katastrofo številnih manjših parnikov in ladij. Vsa južna Anglija je brez prometa radi silnih snežnih viharjev. Radi snežnega meteža in visoke vode povzročene poplave ob vzhodni an-glešKj obali ogrožajo na stotine kmetskih naselbin. Demanti o aiesmskih motik RIM, 15. febr. V tukajšnjih krogih de-jje izbruhnil velik upor abesinskih doma-mantirajo vesti, češ da so bili odposlani činov, odredi iz Addis Abebe proti Goči, kjer da I Vatsava v momentu VARŠAVA, 15. fc':ruarja. Poljska prestolnica bo sredi maja pozorišče važnih obiskov. Pričakujejo prihod romunskega na Christea. Prav tako prispe v maju v Varšavo italijanski zunanji minister grof Ciano, dočim bo poljski državni predsed. ministrskega predsednika patriarha Miro- Moscicki posetil Budimpešto. z vdorom v Besarabijo. Likvidacija gogovščine, zbliževanje med Rimom in Londonom, Hitlerjev in Schuschniggov senzacionalni sestanek na Obersalzbergu, pomirjenje Romunije ter približevanje velesil v tem, kako pomiriti Španijo, vsa ta dejstva so precej latentno evropsko napetost, ki je trajala skoro neprekinjeno od izbruha italijansko abesinske vojne, izdatno ublažila ter omilila. Ne samo Romunija: Vsa Evropa si je te dni vsaj nekoliko oddahnila. Burna skupščinska seja V narodni skupščini so nastali včeraj precej burni prepiri med govorom narodnega poslanca dr. Baričeviča, ki je govoril zelo temperamentno in ostro. Sledila je interpelacija ljubljanskega narodnega poslanca dr. Rika F u x a glede razpusta Jugoslovenskega akademskega društva »Jadran« v Ljubljani. Narodni posl. A. Lazarevič se je pritožil, češ da je narodnim poslancem onemogočen dostop do notranjega ministra, nakar je skupščinski predsednik Čirič obljubil, da bo pismeno naprosil notranjega ministra, da sprejme narodne poslance ,kadar to kdo želi. Zatem je Lazarevič, ki se s tem odgovorom ni zadovoljil, obširno razpravljal o dogodkih v Šibeniku. Narodni posl. dr. Kojič (JNS) je dejal, da je davčna obremenitev pri nas v primeru z gospodarskim stanjem prevelika. Končal je z izjavo, da bodo on in njegovi tovariši glasovali proti proračunu. Dr. Janko Baričev i č je govoril o konkordatu in o devi-zi »Jugosloveni na okiip«. Med njegovim govorom je nastalo burno in hrupno prerekanje. Zatem sta govorila še narodna poslanca Dušan I v a n č e v i č in Ješa Protič (oba JNS), ki sta ostro kritizirala notranjo in zunanjo politiko vlade. Lepo uspela shoda JNS v Framu in Podovi Te dni sta se vršila v območju sreza Maribor desni breg prav dobro obiskana shoda Jugoslovenske nacionalne stranke in sicer predpoldne v Framu, popoldne pa v Podovi. Na obeh sestankih so se zbrali številni zavedni somišljeniki JNS in z zanimanjem sledili izčrpnim ter zanimivim izvajanjem narodnega poslanca M. M r a v 1 j e t a. V Framu se je vršil shod v Kosovi gostilni in je zborovanje otvoril in vodil neumorni predsednik tamkajšnje organizacije JNS g. Černe Karl, ki je uvodoma toplo pozdravil narodnega poslanca Mrav ljeta, ki so mu vsi navzoči burno vzklikali. V svojem enournem referatu se je v poljudni obliki dotaknil vseh perečih vpra šanj, predvsem pa razdelitve davkov na plasti malega delovnega človeka, obrtnika. kmeta in delavca. Istotako je podčrtal potrebo izdatne podpore za naše težko prizadeto podeželje. Obširno je poročal o našem zadružništvu ter likvidnosti naših denarnih zavodov. Pomudil se je tudi pri razmerju politike in vere, pov-darjajoč pri tem, da stoji JNS neustrašno in neomajno na principu našega narodnega edinstva. Po enournem trajanju je bil shod razpuščen. Neposredno zatem se je vršil v istih prostorih sestanek omladine JNS, ki si je izvolila naslednji pripravljalni odbor: Blažič Kar!, Belšak Herman ter Skrbič Ludvik. Smernice omladinske-ga gibanja v vrstah JNS je orisal tajnik sreske organizacije O JNS tov. Primec Mirko. Kakor shod v Framu, tako je bil tudi shod v Podovi prav dobro obiskan. — Zborovalci ki sc se sestali v Baumanovi gostilni so z velikim zanimanjem in burnim odobravanjem spremljali zanimiva ter aktualna izvajanja nar. poslanca M. M r a v 1 j e t a. Zboi pristašev JNS je bil tudi tu še pred zaključkom razpuščen. Nov tednik Izšla je prva številka novega tednika. Imenuje se »Branik«, neodvisno glasilo. Izhaja vsak petek in stane vse leto 40 din. Naročnino in vse dopise je treba naslavljati na »Branik«, Ljubljana, poštni predal 164. V uvodni besedi pravi list: »Smo UaBeeki Križ, kladivo, bakla, zvezde, polmesec, ladja, bicikl Kršč. socialna »Delavska pravica« bere v št. 7 »najpravovernejšim« okoli »Straže v viharju« sledeče pikre levite: »Križ in kladivo n» našem znaku je v veliko pohujšanje študentovski »Straži v viharju«. Kladivo je po njihovem pristno marksističnega, da, celo boljševiške-ga izvira. Nasvetujemo »Straži v viharju«, da preišče izvir knjige in bakle na znaku Prosvetne zveze, bakle na znaku Zveze fantovskih odsekov, zvezd in polmeseca, zvezanega s Kristusovim znamenjem (XP) v glavi »Straže v viharju«, industrijskega kolesa v glavi »Slovenskega delavca«, ladje in zvezde na znaka dijaških kongregacij itd. čc bo hotela zavijati, bo tudi tu našla pretresljive izsledke. Nam pa je in ostne križ in kladivo edino častitljivo znamenje krščanske nezlomljive vere in delavske zavednosti.« Ministrstvo miru Po mednarodni rotacijski zvezi se je sprožil predlog, da bi bilo v svrho ohranitve miru potrebno, da se v okviru vsake vlade formira posebno mirovno ministrstvo. Znani francoski publicist Pertinax ne veruje v možnost, da se ta načrt izvede, dočim meni ameriški pisatelj in publicist Frank Ganet, da bi uresničenje tega načrta rodilo pozitivne rezultate Kulturbundovski podvigi Pritožbe zoper agresivnost nemškega Kulturbunda v Slavoniji sc vedno bolj množijo. V vasi Drenski-Slatinik so pripadniki Kulturbunda napadli seljaka Toma Barušiča in ga težko poškodovali. Izvršili so tudi napad na tamošnjega predsednika HSS Matanoviča in mu razbili vsa okna. V vasi Pridvorje so napadli opetovano več Seljakov ter jih pretepli in ranili. Seveda hrvaški seljaki niso bili mirni ter so potem sami napravili red. V Življenjski standard našega naroda »Nova doba« poroča v št. 7: »Življenjski standard našega naroda pa je danes na tako nizki stopnji, da bi biio treba skrajne previdnosti in obzirnosti pri obravnavanju raznih vprašanj, ki obremenjujejo naše narodno življenje. Najhujše ogorčenje v narodu pa rodi zavest, da je iskati vzroka njegovi bedi in proletariza-ciji v izkoriščanju, ki ima za posledico kopičenje ogromnih bogastev na eni ter najhujšo bedo na drugi strani. Zato je boj današnjega človeka: boj za pravično in složno sožitje vseh stanov in slojev naroda, ki se morajo v trdem življenjskem boju medsebojno podpirati in morajo najti v skupnj državi enako zaščito svojih interesov ter pravično ureditev socialnega, gospodarskega in kulturnega življenja^. To pa je mogoče samo v unitaristični državi, v kateri živi e d en edinstven narod, ki si je uredil svoje notranjepolitično življenje na podlagi upravne dekoncentracije in popolne gospodarske decentralizacije. Sedeži posameznih banovin naj postanejo resnična upravna in gospodarska središča, pa bo prišlo politično in gospodarsko življenje kmalu v pravi tek. Povrnilo se bo zaupanje ljudstva v pašo upravo, vrnila se bo zadovoljnost naroda, s tem pa bo samo po sebi rešeno tudi srbsko, hrvatsko in slovensko vprašanje. Narod bo videl v Jugoslaviji svojo nacionalno državo, ki jo bo ljubil in na katero bo ponosen ter bo samozavestno izpovedoval pred vsem svetom svojo ju-goslovcnsko narodnost!« Dne 12. in 13. t. m. je bila v Beogradu seja plenuma uprave saveza kraljevine Jugoslavije. Seje so se udeležili člani starešinstva, izvršilnega odbora in zastopniki sokolskih žup. Na seji so podali izčrpna poročila o delovanju saveznega vodstva in o razmerah v posameznih župah. — Uprava SKJ je sprejela ta poročila na znanje in sprejela potrebne sklepe, med drugim sklepe v zvezi z izvedbo zakona o obvezni telesni zgoji. Nadalje so se izrekli soglasne s predlaganim načrtom o sanaciji sokolskih domov. Sklepali so o udeležbi jugoslovenskega sokolstva na letošnjem X. vsesokolskem zletu v Pragi o proslavah 20-ietnice Jugoslavije in o proslavi 75-letnice matice jugoslovenskega sokolstva Ljubljanskega sokola dne 1. oktobra t. 1. Humor in politika Sna LONDON, v februarju 193S. Ob priliki dTlI JmT (fln& JS & W potopitve angleškega parnika »Endymio- na je utonil tudi mornar Jimny Boradford; ki je zapustil ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Njegova vdova je bila prvotno zelo razburjena in potrta, vendar pa je sedaj povsem zadovoljna, ker se je končno posrečilo ugotoviti, kdo je bil prav za prav napadalec. Plenum uprave saveza SKJ sklepa Nadalje so odobrili predlagani proračun saveza za 1938-39 in soglasno poudarili potrebo po zidavi saveznega doma v Beogradu. Na koncu so sprejeli poročilo saveznega revizijskega odbora. Glavni letni občni zbor SKJ bo 15. maja t. 1. v Beogradu, 12. rnaja bo seja izvršilnih odborov. 13. maja plenarna seja uprave SKJ, 14. maja pa konferenca župnih delegatov. Obenem 2 določitvijo datuma saveznega glavnega občnega zbora so sklenili, da imajo vse sokolske župe prirediti svoje letne občne zbore najkasneje do konca marca t. 1. Poročila na tej seji so pokazala, da ;c sokolstvo v vseh krajih države, tudi tam, kjer so razmere še tako neugodne, trdno in da s svojim premišljenim delom traino napreduje. Banski svet razpro pro- računu 9.5 mili), din več kakor lani - Novi člani banskega sveta — 82 umorov, 254 samomorov bili v sm5slu naredbe notranjega ministrstva razrešeni kot člani banskega sveta. Zanimive so . številke iz kriminalne statistike, ki jih je poda! v svojem poročilu načelnik upravnega oddelka dr. Hubad. V preteklem letu je bilo v dravski banovini 82 umorov in ubojev, 21 detomorov, 700 težkih telesnih poškodb, okrog 200 požigov in 6500 tatvin. Samomorov je bilo 234, smrtnih inesreč pa 300. V dravski banovini imamo po izvršenih komasacijah 407 občin. 133 občin ima več kakor 3000 prebivalcev, 18 občin manj kakor 2000 prebivalcev, ostale pa od 2000 do 3000. UoBne vesU Iz diplomatske službe. Za generalnega konzula v Celovcu je imenovan dr. Niko-dije Jovanovič. Dosedanji generalni konzul v Celovcu dr. Ljudevit Koser pa ?e imenovani za svetnika zunanjega ministrstva v isti skupini in stopnji. Zagrebški nadškof dr. Stepinac prepovedal protestna zborovanja. Zagrebški nadškof dr. Stepinac ie izdal razglas, v katerem povdarja, da ni sedaj časa za protestn zborovanja katolištva radi od-stavljanega konkordata. Danes je banski svet v Ljubljani nadaljeval sinoči ob 20.30 prekinjeno proračun sko razpravo in sicer je bil na dnevnem redu proračun kmetijskega oddelka. O proračunu samem smo poročali že v sobotni številki in znaša zvišanje napram lanskem proračunu 9.5 milijonov dinarjev. Novi člani banskega sveta so župan Ivan Tovšak iz Mislinja, Miloš Stare iz Ljubljane, Ivan Vesenjak iz Košakov pri Mariboru za mesto Ptuj ter za mesto Ljutomer župan France Slavič. Nekateri od teh so prišli na mesta banskih svetnikov inž. Vrhnjaka iz Pameč, dr. Breclja iz Ljubljane in dr. Visenjaka iz Ptuja, ki so Centralni svet pariških kovinarskih sindikatov je sprejel resolucijo, v kateri ugotavlja med drugim to, da so bile iz zakonskega osnutka o statutih dela sistematično črtane vse garancije, ki so jih zahtevale delavske organizacije ter zastopniki glavne zveze dela. To vse je izostalo, čeprav so odločujoči krogi obljubili, da bodo vsa ta jamstva s zakonom fiksirana. Zato zahteva Osrednji svet pariških kovinarskih sindikatov, naj delegacija stori pri pristojnih oblastvih in tudi v parlamentu pri vseh skupinah vse, da se delavski pogoji izpolnijo in da se v parlamentu prične razprava o uredbi glede kolektivnih pogodb, sicer bi se zakonski načrt o statutih dela lahko tolmačil kot običajni manever vlade, ki stvarno ne predstavlja ljudske fronte in se polagoma vedno bolj oddaljuje od njene ideologije. DCpuiacija Ptujčanov se je podala v Beograd v svrho intervencije za razne ptujske zadeve. Zvočni kino Ptuj predvaja v sredo in četrtek film »Srce podzemlja«. Za dodatek Paramountov tednik. Solna kislina... 26 letna M. S. iz Hajdine je izpila večjo količino solne kisline in so jo morali v nezavestnem stanju prepeljati v ptujsko bolnišnico, kjer so ji zdravniki izpraznili želodec ter ji rešil' življenje. S flobertovko se je obstrelil. Dijaku J-T., ki se je igral s flobertovko, se je ista po nesrečnem naključju sprožila v roki. Odpremili so ga v bolnico. UfUMfae gledo&esee TOrek, 15. februarja, ob 20. uri »Noč v Kairu«. Red B. Sreda, 16. februarja: Zaprto. Cetrtek, 17. februarja ob 20. uri: »Veronika Deseniška«. Red D. Mariborska opera v »Troubadurju«. Po dveletnem prestankn (katerega je deloma izpolnilo gostovanje ljubljanske opere) se je gledališka uprava odločila ugoditi večstranski želji za vprizoritev v Mariboru tolikanj priljubljenega Verdijevega »Trou-badurja« v lastni režiji in s svojimi osveženimi močmi. Kot posebna novost bo nastop pred nedavnim angažiranega baritonista Anžlovarja. Zasedba »Firme« v mariborskem gledališču. V tej zelo zanimivi poljski komediji, ki se v Malčevi režiji vprizori v kratkem, nastopajo v glaynih vlogah Starčeva, Zakrajškova, Nakrst in Košič. Karteli, trusti, ringi in še kaj glasniki vere v našo bodočnost, ta maša vera je neomajna, a ta vera ne obsega ničesar, kar bi ne bilo v skladu z vsem kar veruje v bodočnosti svojega naroda vsak pošten Srb, Hrvat ah Slovenec. Naša vera je v tem, da vse, kar velikega in dobrega od bodočnosti pričakujemo, moremo doseči le s skupnim delom v skupni državi in da jo le v skupni koristi in uspehu tudi korist in uspeh posameznih pokrajin... Smo na braniku jugoslovei»-ske misli in okoli sebe vidimo nešteto bor cev, ki so ostali zvesti idealom svoje mladosti in se bodo z nami borili...« Izdaja list in zanj odgovarja Roman Bol-uuzar. Večinoma se pri koncernih ustanovi nova družba, ki prevzame vodstvo celega organizma, to je takozvana »strešna družba«, katere namen je, da upravlja ves koncern. Taka družba rabi razmeroma le malo kapitala. Eden največ jih koncernov je bil Stinne-sov koncern: združeval je 1664 podjetij, pripadajočih najraznovrstnejšim gospodar sklm panogam: Trgovine, elektrarne, plinarne, tvornice vagonov in lokomotiv, strojne tovarne, železnice, parobrodarska podjetja, rafinerije, papirna, kemična industrija itd. T r u s t sc po svoji organizaciji bistveno ne razlikuje od koncerna. Loči se od koncerna le po obsegu in po tem, da zasleduje monopolistične cilj®. Trust lahko označimo kot monopolističen koncern. Tudi zanj je značilna vertikalna organizacija, ki je tu še dosti obsežnejša kot pri koncernu. Pri trustu si eno podjetje ne priključi le sorodnih podjetij, ampak tudi banke, železnice, paroplovnc družbe. Veliki trusti obvladujejo tako cele dele ne le gospodarstva ene države, ampak svetovnega gospodarstva sploh. Na tak način se ogromne gospodarske sile združijo v rokah ene ali le par oseb. Glavna prednost trusta je, da popolnoma odstrani konkurenco med priključenimi podjetji. Trust. ki združuje kombinirana podjetja, to je vsa podjetja od onih, ki proizvajajo surovine, do onih, ki proizvajajo gotove proizvode — kombinat — odstranjuje tudi konkurenco med raznimi stopnjami proizvodnje. Prvi trusti so nastali tako, da so lastniki več podjetij zaupali svoje imetje, to se pravi svoje delnice, nekemu odboru zaupnikov, ki je delnice upravljal. Eden prvih trustov je bil petrolejski, osnovan 1. 1882. Na čelu komiteja zaupnikov (tru-stees) je stal Rockefeller, lastnik Standard Oil Co. of Ohio. V tem trustu se je združilo okoli 50 petrolejskih družb, ki so bile več ali manj že prej odvisne od Rockefellerja. Vse delnice priključenih podjetij so prenesli na skupino zaupnikov, ki so namesto pri njih deponiranih delnic izdaii nove, enotne vrednostne papirje (trust-cerfficates), na katere se po tem priključenim podjetjem po nekem določenem ključu plačujejo dividende. S kakšnimi dobički je delal ta trust že takoj v začetku, je razvidno iz tega. da je plačal v letih od 1900 dalje 40—50% dividende. Zgledu petrolejskih družb jo sledila kmalu vsa ostala industrija v USA. Največji evropski trust je bil švedski vžlgalični trust pod vodstvom Ivana Kren Kerja. Nastal je že 1. 1913., dvignila pa ga je svetovna vojna. L. 1923. je stopil v zvezo z nekaterimi ameriškimi finančnimi skupinami (Rockefeller) in si na to kmalu začel osvajati svetovni vžigalični trg. Način, s katerim si je Kreuger osva-J jal svetovna tržišča in svetovno produkcijo vžigalic, je bil čisto poseben. Ker sd| vžigalice v večini držav monopol, je ■Kreuger že zgodaj uvidel, da mora pritisk niti na države, oziroma njih vlade, če hoče tu napredovati. Pričel je ponujati državam posojila, predvsem takim, ki so v vednih finančnih stiskah. Posojilo seveda ni bilo zastonj. Vlade sc ga morale vrniti z obrestmi, razen tega pa še prepustiti švedskemu trustu svoj vžigalični monopol kot garaneijo za vrnitev posojila. Posebno močna je koncentracija v industrije tudi na Japonskem, kjer ima vso industrije in trgovino v rokah le par mag-riatskili h'š. V Jugoslaviji jc bilo do lanskega leti* registriranih že 50 kartelov s približno 300 podjetjk Iz tega je razvidno, da je skoro vsa naša industrija kartelirana. Radi zelo malega obsega našega industrij« skega gospodarstva pa seveda nimamo v Jugoslaviji trustov in skoraj da tudi rjjJL pravih kor^rnov, namreč takih, ki bi obstojali le iz podjetij, obstoječih na našeth ozemlju, ali kakor se to navadno rečet da bi bil last domačega kapitala. Večina naših industrijskih podjetij je namreč, kljub temu, da nosijo običajno lepo zveneča domača imena, last inozemcev, in so P° navadi ta podjetja le del inozemskih koncernov in trustov, ki so preko njih sto*, pili na naša tla. (Konec.)! Kulturo pospešujejo na našem podeželju med drugim tudi društva kmetskih fantov in deklet z rednimi predavanji, tečaji, izleti in knjižnicami. Ker imajo ta dru štva tudi svoje glasilo »Gruda« in »Kmetski list«, kjer člani sodelujejo, ni čudno, da se zanimajo tudi za postanek in razvoj časopisja in tiska sploh. Ni povsem slučajno, da se je agilno Društvo kmetskih fantov in deklet pri Sv. BoHenku nad Središčem ob Dravi odločilo za predavanje o slovenskem novinarstvu ob 140 letnici slovenske žurnalisti-ke. Tako so pri Sv. Bolfenku prvi v Sloveniji, ki so ob tem jubileju priredili predavanje o časopisju in njega razvojta. Naša literatura o tem vprašanju je skromna. Prve početke te literature imamo v knjigi, ki jo je spisal novinar dr. Fran V a-tovec iz Maribora in so zato taka predavanja potrebna, kajti na našem podeželju mnogi še ne poznajo važnosti in pomena časopisja. Tako- je bilo preteklo nedeljo dopoldne pri Sv. Bolfenku nad Središčem pod okriljem tamkajšnjega Društva kmetskih fantov in deklet zelo dobro obiskano predavanje o postanku in razvoju slovenskega časništva. O tem zanimivem vprašanju je govoril mariborski novinar Ivan Grešak. Za njegovo predavanje so pokazali Bolfenčani in okoličan} zelo veliko zanimanje, saj so poslušalci popolnoma zasedli velik šolski razred. Uvodoma je predavatelja pozdravil društveni predsednik g. Joško T »maži e, nakar je g. Grešak v obširnem, tudi za kmečko prebivalstvo razumljivem predavanju orisal postanek in razvoj slovenskega časopisja od Vodnika do današnjih dni. Kronološko je orisal važnejše politične dogodke na Slovenskem, ki so rodili naše časopisje. Oh zaključku je g. Grešak pojasnil poslušalcem tudi ustroj tiskarn, kako se časopis tiska, kako se urejujejo časopisi, nadalje tiskovni zakon, cenzuro in pomen raznih novinskih ustanov kot centralni presbiro, razne agencije itd. Po predavanju, za katerega je zel govornik dolgotrajno odobravanje in ki ie pokazalo, kako važno je tucli vprašanje časopisja za naše podeželje, se je razvila živahna debata, v katero so posegli številni navzoči in se zanimali še za mnoga vprašanja slovenskega novinstva in novinarstva. t 3osip Pertot Včeraj 14. tm. je umrl na svojem domu v Rojanu Josip Pertot, vpokojeni nadučitelj. Rojen je bil v Barkovljah pri Trstu dne 13. februarja 1858 ter je ravno preteklo nedeljo praznoval svojo 80 letnico. Z njim je zapustil naše vrste zopet eden onih starih borcev, ki je na vseli poljih sodeloval pri zgraditvi naše narodne postojanke v tržaški okolici. Bil je učitelj v Bazovici, nato v Trebčah pri Trstu in nazadnje v Rojanu, kjer je tudi stopil v pokoj kot nadučitelj. Deloval je pri raznih društvih, bil je član in organizator mnogih gospodarskih organizacij, zlasti kmetijske zadruge ter Sokola v Rojanu, kateremu društvu je bil starosta v zadnjih letih. Bil ie tudi član tržaškega mestnega sveta. Vzgojil je 8 hčera, od katerih je nastarej-ša lika poročena z vpok. komendatorjem, kasacijskitn svetnikom dr. Teodorjem Stegujem, Mimi z dr. Fornazaričem, ki je pred nedavnim umrla", Stana z inž. svetnikom Guličem, katere skupno ostalimi hčerkami žalujejo za njim z njegovo vdovo Ano roj. Štrukljevo vred. Svoja zadnja leta je preživel v svojem Tusculu na lepem posestvu v Rojanu, ki je bilo zbirališče tržaške družbe in dijaštva pod imenom »Taraboš«. Bodi vrlemu možu ohranjen lep spomin. Citali smo, da se bodo okoliški kraji v Najkrajšem času elektrificirali. Pri tej priliki prosimo merodajne činitelje, da bi se Vrbanova ulca, ki vodi iz Maribora proti Lorenčičevi gostilni v Kamnici, primerno razsvetlila. V Maribor in Kamnico pride vsako leto mnogo tujcev in smo večkrat slišali godrnjanje letoviščarjev, da ta najlepša promenadna ulica ni razsvetljena. 1 udi za Mariborčane je po Vrbanovi ulici najprimernejši izprehod na mariborski °tok in v Kamnico ter se tudi od mariborskih izletnikov slišijo neprestane pritožbe, da ta cesta ni razsvetljena, četudi ^ v mestnem okolišu, skoraj v sredini mesta Maribora. V interesu ugleda mest-»e občine in električnega podjetja prosimo, da bi ta cesta zagledala čimprej »luč sveta«. Kadi o - Ljubljana I o r e k, dne 15. februarja: 11.: Šolska nra: Kako tudi učenec in učenka lahko Pomagata, če nastane nenadno nezgoda alj nesreča (dr. Franta Mis) — 12.: Wur-liške orgle (plošče) 12.45: Poročila — *3.: Napovedi — 13.20: Narodno pesmi 'F-Lupša in radijski orkester) —- 14.: Poročila — 18.: Kmečki trio — 18.40: Kršč. 'n nacionalizem (dr. F. Veber) — 19.: Napovedi, poročila — 19.30: Nacionalna ura — 19.50: Zabavni zvočni tednik — 20.; Plesna glasba (B. Adamičevi fantje) *■: Schubert-Urbach (plošče) — 21.10: Klavirski koncert ruske glasbe (prof. M. Lipovšek) —22.: Napovedi, poročila — -2.15; Radijski orkester. Sreda, 16. februarja: 12.: Plošče -12.45: Poročila 13.: Napovedi — 13.20: 1 lošče — 14.: Poročila — 18.: Mladinska ura: Februar v naravi (M. Smersu) — 19.: Dunajska vremenska napoved predvideva za jutri v sredo 16. februarja sledeče vreme: Sneg bo še nekoliko nalstaval, nato zmanjšanje oblačnosti in padec temperature. Severovzhodni vetrovi. Srečanje z Abrahamom. Danes je zagledal Abrahama strokovni učitelj mariborske I. deške meščanske šole Joža Korošec. V širokem krogu roditeljev, učencev in prijateljev visoko cenjeni jubilant je odličen član učiteljev pionirjev, ki so bili po prevratu poslani v Maribor, da ustvarijo novo, jugoslovensko šolo. V tej neumorno delavni vrsti šolnikov je bil Joža Korošec vedno med prvimi delavci, prav tako velik v težkih nalogah pedagoga, kakor v skromnosti človeka in globoki zvestobi tovariša in prijatelja. V dolgih letih idealnega dela je doživel mnogo udarcev usode, pa je ostal klinb temu neupognjen in neugnan, vedrega čela, poln energije, pa tudi humorja. Iri ker njega tovariši in prijatelji vemo, da mu bo ostala življenjska pot, čeprav ka-menita in trnjeva, vedno usmerjena v jasnino, ga izročamo drugi polovici stoletja brez banalnih želja! Smrt vzornega moža. Včeraj je prenehalo utripati zvesto srce vpokojenega namestnika nadzornika straž g. Andreja Lutmana, očeta primarija internega oddelka tukajšnje splošne bolnišnice g. dr. S. Lutmana. Ranjki je bil rodom iz Štan-dreža pri Gorici. Bil je vse svoje življenje zgleden in neustrašen narodnjak, v službi vesten, svojim tovarišem zvest in odkrit prijatelj. Služboval je v Kopru, leta 1915 je bil premeščen v Maribor, kjer je služboval do leta 1928, ko je bil vpokojen. Blagega fn dobrosrčnega pokojnika, zglednega narodnjaka in poštenjaka bomo ohranili vsi, ki smo ga poznali, v trajnem in svetlem spominu. Žalujočim, zlasti njegovemu sinu g. dr. Lutmanu, pa naše najgloblje sočutje! Posestva iz rok v roke. Posestnik Matija Kos je prodal pekovskemu mojstru Filipu Kauklerju hišo in parcelo v Radvan-ski ulici za 150.000 dinarjev. — Vrtnar Ivan Jemec je kupil od posestnika Josipa Polančiča 2547 m- veliko parcelo v Pre šernovi ulici za 102.000 dinarjev. — Friderik Ledineg je prodal tiskarniškemu faktorju Ivanu Zgoncu 406 m- veliko parcelo v magdalenskem predmestju za 6496 dinarjev. — železničar Mihael Gaiser pa jt kupil od dr. Ivana Schmiedererja 3540 m2 veliko zemljišče v koroškem predmestju za 21.000 dinarjev. Smrtna kosa. V tukajšnji splošni bolnišnici je preminil 39 letni ključavničar drž. železnic Janko Rakuša. Blagi pokojnik je bil dober, vesten delavec ter iskren tovariš in se je zlasti živahno udejstvoval v gasilski četi delavnice drž. železnice v Mariboru. Zglednemu, vrlemu pokojniku časten spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sočutje! Himer.. V mestni opatijski cerkvi v Celju sta bila te dni poročena gospod Grafenauer Ante, direktor zemljiške knjige v Laškem, koroški rojak, in gdč. Ivanka Žumer, sestra g. inž. Žumra AL, upravitelja posestev v Marijinem gradu. Poročne slovesnosti je opravil ženinov prijatelj c. g. dr. Mortl, dekan na Vranskem. Kot priči sta prisostvovala pri poroki za ženina njegov prijatelj g. dr. Frr.n Mišič, profesor iz Maribora, za nevesto pa njen brat g, dr. inž. Matija Žumer, univerzitetni profesor iz Ljubljane. Novoporočence-manaša najodkritosrčnejša in najiskrenejša voščila. — V Mariboru pa sta se poročila trg. sotrudnik Tomaž Perc in gdč. Ivana Munda. Bilo srečno! Iz meščanskošolske službe. Strokovni učitelj Joško Koc je bil imenovan za referenta za meščansko Šolstvo v prosvetnem ministrstvu. Po izložbah mariborskih trgovin so se pojavili izredno okusni plakati, ki naznanjajo, da se letos vrši gala-reduta ISSK Maribora v soboto dne 26. februarja pod devizo »Pod palmami«. Za prireditev vlada povsod ogromno zanimanje. Obiskovalcem se pripravlja cela vrsta presenečenj! Svira sloviti Negotov jazz iz Ljubljane. Popoldne se vrši rajanje za malčke, za katerega se tudi obetajo izredna presenečenja. Obe prireditvi se vršita v dvoranah Uniona! Predprodaja vstopnic pri Putnikii. Občni zbor mariborskega lovskega društva preložen! Radi nepredvidenih tehničnih ovir je Lovsko društvo v Mariboru preložilo svoj letošnji redni občni zbor od dne 20. t. m. na nedeljo, 27. t. m. ob pol 10. uri z običajnim dnevnim redom. Zbor naše zelene bratovščine se bo vršil v lovski sobi pri »Orlu«. »Pod palmami«. Senzacija letošnjega predpusta bo tradicionalna gala-reduta ISSK Maribor, ki se vrši v soboto, dne 26. februarja v dvoranah Uniona. Svira sloviti Negodetov jazz iz Ljubljane. Popoldne se vrši istotam »Rajanje za malčke«. Občni zb«r Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije, sekcija Maribor, bo v nedeljo dne 20. februarja ob 10. uri predpoldne v lovski sobi hotela' Orel. Višek vseh letošnjih plesov bo dosegel gotovo ples »Jadrana« 26 .februarja 1938. v Narodnem domu. Rezervirajte vstopnice Nepozabne vt'se vam bo nudil izlet z luksuznim avtokarom na zasneženi Semmering in veseli Dunaj od 19. do 21. februarja. Vožnja in vizum le din 260.—. Takojšnje prijave pri »Putniku« Maribor-Celje-Ptuj. Nočno lekarniško službo imata ta teden Maverjeva lekarna \.r Gosposki ulici in Vaupotova lekarna na Aleksandrovi cesti. 29. tečaj za mojstrske izpite, ki ga je organizirala zbornica za TOI, se je sinoči pričel. Prvega predavanja se je udeležilo 57 obrtnih pomočnikov in pomočnic, kar kaže izredno veliko zanimanje. Pričakovati da se bo število udeležencev še povečalo. Za izlet v Graz s Putnikovim luksuznim avtokarom v sredo, dne 16. t. m. je na razpolago še par prostorov. Vožnja in vizum le Din 100.—. Pohitite s prijavami! Zemeljske ostanke Radivoja Paramen-tiča bodo prepeljali v Valjevo. Danes popoldne ob pol treh bodo prepeljali truplo tragično umrlega potporučnika Radivoja Paramentiča iz tukajšnje vojaške bolnišnice na kolodvor, od koder ga bodo odpre-rnili v rojstno mesto Valjevo. seija in zabave v nemškem jeziku, z dražestno Shirley Temple. V snežni odeji. Davi se je prebudil Maribor v snežni belini. Ponoči je jel naletavati suli snegec, ki je precej pobelil Maribor ter okolico. »Noč v Kairu« v Mariboru. Gledališka uprava nas opozarja, da je glasbeni del operete prevedel g. Pavel Rasberger, g. R. Rehar pa prozo. Ekonomski tečaj Ljudske univerze. Opo zarjamo na zanimivo in za razumevanje svetovnih dogodkov važno predavanje prof. S t u p a n a o imperijalizmu in kolo-nijalni ekspanziji, ki se bo vršilo v sredo, 16. t. m., ob 20. uri na Trgov, akademiji (H. nadst., vhod z Razlagove ul.) ivoj Vsem prijateljem in znancem sporočamo tužno vest, da je včeraj nenadno poklical Vsemogočni k sebi gospoda ANDREJA LUTMANA NAMEST. NADZORNIKA STRAŽE V POK. Na njegovi poslednji poti ga spremimo v sredo 16. t. m. ob pol 4. popoldne iz mrtvašnice na mestnem pokopališču na Pobrežju. MARIBOR, dne 15. februarja 1938. Žalujoče družine LUTMAN, GUŠTIN in MIHELIN 843 Brez posebnega obvestila. Gasilska četa delavnice drž. žel. v Mariboru naznanja vsem tovarišem, društvom pretužno vest, da je izgubila po kratki in mučni bolezni svojega neumornega člana, gospoda Rakuša Ivana vodnik-a Pogreb požrtvovalnega in zaslužnega gasilca bo v sredo, dne 16. februarja 1938 ob 16.30 uri iz studenške mrtvašnice na pokopališče. Poveljstvo. Muby Ko se ji je tujec približal, je dvignil glavo ter se zelo začudil, ko je zagledal poleg sebe damo; tudi on se .ie ustavil. Pol minute jo je gledal globoko zamišljen, nato se je odkril. Ruby mu .ie prijazno odzdravila. »Ali mi lahko poVeste, če vodi ta pot v Piumston?« je vprašal, ker se ni domislil nič primernejšega. »Žal. mi k, da vam tega ne morem povedati,« je odgovorila Ruby in zmajala z glavo; »sama nisem še bila v tem gozdu in se prav nič ne spoznam v ujem.« »Jaz bi se seveda moral spoznati,« Je dejal tujec in povdaril, jaz, ter stisnil usta, kar naj bi veljalo kot nasmeh. »No, sčasoma se to že uredi, vsaj kar se tiče Rodney Towersa.« Rirby se je zazdelo, da govori morda / Avstralcem o katerem ji je pravil Ueoffrev in opazovala ga je z večjo po- zornostjo. Imel nj niti najmanj prikupnega obraza »a tudi zloben ni videti« si ;e dejala. »Sama sem tujka tukaj in vam ne moteni ničesar povedati,« je ponovila in se obrnila, kakor da hoče oditi. »Slutim, da govorim z gospo Rodne-yevo,« je dejal gospod na slepo srečo. Slišal je, kakor vsi v okolici, da pride mlada gospa v tem tednu na grad. Gledal je ves čas kakor zamaknjen dražestno glavico z rdečim okraskom. »Da, gospa Rodneyeva sem,« je odgovorila Ruby, ki je bila zelo ponosna na ime, ki ga je nosila šele štirinajst dni. Vendar pa ji ni bilo posebno prijetno, da jo vprašuje tujec kaj takega, zato je dvignila svojo obleko s kretnjo, ki je ni bilo možno narobe razumeti. »Niste me vprašali, kdo sem jaz,« je opomnil neznanec. Videti je bilo, kakor da jo hoče zadržati. Njegov obraz je bil resen, oči pa je še vedno opiral v njo. »Ne« je odgovorila in bi lahko pristavila, da je ne zanima to; ker pa ni hotela biti nevljudna, je dejala: »Mislila sem, da bi vam morda ne bilo prijetno.« »Jaz sem Pavel Rodney,« je izjavil prostovoljno, »bratranec vašega moža. Zdi se mi,« njegov obraz se je zmračil — »da me moje ime ne dela simpatičnejše-ga.« Slišala sem o vas,« je odvrnila Ruby in pristavila hladno: »Žal mi je, da vam ne morem povedati kam vodi ta pot.« Nagnila je glavo v pozdrav in se vrnila po poti. Pavel Rodney je obstal na mestu, kjer ga je zapustila, in zrl za njo s čudno mešanico čuvstev in občudovanja, zavisti in sovraštva, dokler je lahko še videl samo košček rdeče rute. Ako je na svetu koga sovražil, je bil to Geoffrey Rodnoy, ki se mu ni nikdar zdelo vredno, da bi mu izkazal le navadno vljudnost. In ta krasna ženska je bila njegova žena! Isdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru. Ko je Ruby izginila, je globoko vzdihnil, vtaknil obe roki v žep in nadaljeval pot. >c Pri zajtrku je Ruby pravila, da se je srečala s Pavlom Rodneyem in na razna vprašanja je poročala vse, kakor se je zgodilo. Pripovedovanje je zmračilo čelo sira Nicholasa in lady Rodreyeve. »Kolika nesramnost, izprehajati se brez dovoljenja v našem gozdu,« je vzkliknila lady. »Ljuba mama, ti pozabljaš, da je bila pot v Piumston občinstvu vedno odprta. Bilo mu je torej dovoljeno tam hoditi.« »Pa je bilo vendar netaktno, da se je pokazal na naših tleh,« je vztrajala lady Rodneyeva. »Ti bi tega ne storil, Niclio-las, čeprav mu skušaš to oprostiti.« Lahen nasmeh je zaokrožil ustnice sira Nicholasa. »O ne, tega bi ne storil,« ,ic odgovoril prijazno in obrnil pogovor drug predmet. (Dalje.) - ! — Tiska Mariborska tiskarna d.