r r i Največja slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Zs inozemstvo celo leto $7.00 n GLAS NARODA r s List ^slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. lamed every day except Sundays •nd legal Hobdays. 75,000 Readers. G TELEFON: CHclsca 3—3878 NO. 35. — STEV. 35. ^Entered &8 Second CIasa Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., iinder Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 11, 1932. — ČETRTEK, 11. FEBRUARJA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK ZXXX PRI ŠANGHAJU SE BO ZAVRELA ODLOČILNA BITKA JAPONCI IN KITAJCI SO NA FRONTI PRI W00SUNGU ZELO OJAČILI SVOJE POSTOJANKE Kitajska na r d na trgovska zbornica za finančno pomoč. — Japonci nameravajo priti Kitajcem za hrbet. — Mednarodno naselbino so močno utrdili. — V Sanghaj so dospele francoske koloni-jalne čete, da zaščitijo francosko koncesijo. — Japonci so izkrcali z bojnih ladij veliko število topov in jih na truckih odvedli proti severu. Razvoji na razorožitveni konferenci ROKOVANJE V BELI HIŠI Hoover je preveč zaposlen, da bi vsakemu stisnil roko. — Predsednikova žena bo zabavala obiskovalce. SANGHAJ, Kitajska, I. februarja.—Na fronti lr Washington, D. C., io. febr.— nied banghajem in ^X/oosungom je opažati mrzli-' Predsednik Hoover j«* zaradi prečno delavnost. Tako Japonci kot Kitajci so dobili1 y?]}ko. MiM*,™Vsti zavr"el sifui i-i • v lil..-, i običaj ameriških predsednikov, velika ojacenja in so se preskrbeli z novimi zalo- (da .Spnijme razne delegacije in gami municije. Vse kaže, da bo najkasneje jutri 'vsaki osebi seže v roko. Kolikor izbruhnila vroča bitka, ki bo najbrž odločilna. Po tniki, ki so dospeli sem na nekem japonskem parniku, so sporočili, da je vozil parnik mimo dvanajstih velikih transportnih ladij. Kitajci so utrdili svoje postajanke v Capej mestnem delu. Z japonskih bojnih ladij so izkrcali veliko število poljskih topov ter jih odvedli na truckih proti severu. Japonci utrjujejo svoje pozicije z velikimi balami bombaža, ki so jih dobili iz japonskih tovarn na bregu reke. Ko so se začele sovražnosti, so tovarne prenehale obratovati, in nad štirideset tisoč Kitajcev je izgubilo delo. % Vojaški opazovalci domnevajo, da bodo skušali Japonci priti Kitajcem za hrbet in jih spraviti rned dva ognja. Iz Kantona je dospelo poročilo, da je poveljnik l. armade obljubil generalom v Sanghaj okraju nadaljno finančno pomoč. Trgovske zbornice po vseh delih dežele pozivajo prebivalstvo, naj z denarjem pomaga vladi. Izvedelo se je namreč da so Japonci določili za svoje operacije pri Šanghaju nad štirinajst milijonov dolarjev. To dokazuje, dal so Japonci pripravljeni na precej dolgotrajno kam-j Mandžuriji s o bili \ a SHIDEHARA NEVARNO ZBOLEL Bil je poslanik v Washington in član mogočnega triumvirata. — Včeraj se je onesvestil. bo mogoče, bo Mrs. Hoover izkazala svojo gostoljubnost raznim skupinam, ki bodo obiskale ilelo hišo. Predsednik j'* odločil. da bo v bodoče sprejemal samo majhne delegacije. ki mu imajo sporočiti kaj važnega glede vlad«* ali političnega življenja. Toda splošno stiskanje rok in fotografiranje j'' za se d »j odklonil. Predsednik Hoover dela od H.:»D zjutraj do <> zvečer skoro brez izjeme. (»poldne si dovoli samo eno uro »'asa ali se manj za kosilo in še tedaj razpravlja pri mizi o političnih zadevali z raznimi senatorji. kongresniki in poslaniki tujih držav. ANGLIJA NOČE RUSKEGA BLAGA Angleška vlada bo preklicala trgovsko pogodbo z Rusijo. — Rusi izvažajo preveč blaga. ZNAČILI PREDLOGI JAPONCEV POLJAKOV IN ITALIJANOV Tokio, Japonska, 1f>. februarja, liaron Ivijurr. Shidehara. prejšnji zunanji minister in zadnji nekdaj mogočnega liberalnega triumvirata. ki je bil jMiznan kot velik prijatelj Združenih držav, je nevarno bolan. Kot so naznanili njegovi zdravniki, je v pondeljek omedlel in ga je mogoče tudi za- Simon London, Anglija, 1(1. februarja. Kot' naznanja Daily Mail, namerava angleška vlada prenehati trgovsko pogodbo s sovjetsko Hu-Shjo, ker Rusija pošilja različno blago v Anglijo, ki je najmanj 4fI odstotkov cenejše kot angleško blago. Ta sklep angleške viable br» naznanil zunanji minister Sir John ko se vrne z razoroževal- ženeva, Švica, 1 0. februarja. — Japonska je danes dvignila svoj glas v interesu splošne razorožitve. — Japonski poslanik v Londonu in načelnik japonske delegacije na razorožitveni konferenci, 1 suneo Matsudaira, je imel zelo značilen govor, v katerem je rekel med drugim tudi sledeče: — Navzlic obžalovanja vrednem položaju na Daljnem iztoku, je Japonska pripravljena razorožiti. SMRT MATERE KITAJSKEGA CESARJA Bila je samo "uradno" njegova mati. — Boji v njo usodni.— Sin je be žal v Mukden. Peiping, Kitajska, 10. febr. da panjo Zaenkrat so cilj Japoncev kitajske utrdbe pri Woosungu, in. ko jih bodo enkrat zavzeli, nameravajo očistiti vse ozemlje med utrdbami in Capej okrajem. Nad utrdbami, na obrežju reke Jangtze; so se izkrcali nadaljna jrponska ojačenja. Iz Tokia poročajo, da je trdovraten odpor Kitajcev pri Woosungu in Capej u zelo presenetil japonske vojaške oblasti. Splošno se je domnevalo, da bo mogoče Kitajce v dveh ali treh dneh premagati, sedaj se pa vrši bitka že skoro štirinajst dni, pa Japonci niso sko-ro nič napredovali. S francoske križarke "Waldeck-Rousseau", se je danes izkrcal bataljon francoskih kolonijalnih vojakov, ki so dospeli iz francoske Indokine. Bataljon bo ojačil posadko, ki straži francosko koncesijo. Na krovu križarke se nahaja generalni gover-ner Indokine, Pierre Pasquier, kateremu je francoska vlada naroči la. naj preišče položaj v Sang haju. Japonska vlada je poslala kitajskim oblastim odločen protest, ker so kitajski vojaki ustrelili kapitana neke japonske trgovske ladje. Mednarodno naselbino v Šanghaju obdajajo z novo žičnato ograjo. Pri tem delu so zaposleni tudi mornariški vojaki ter moštvo 31. ameriškega infanterijskega polka. Prebivalstvo inozemske naselbine ne sme po deveti uri na ulico. Včeraj je bilo privedenih v bolnico kitajskega Rdečega križa nad tisoč ranjencev. Med ranjenci i^haju.kl v "<*kat™h kraJih - - 1 Mandžurije. To mora še potrditi dela kaj» na možgane. Shidehara je bil pred leti poslanik v Washingtomu. kjer je imel zelo velik upliv. Prejšnji finam'ni minister Jun-nosuke Inouve je bil drugi elan tega triumvirata. in je bil včeraj umorjen. Tretji elan triumvirata je bil prejšnji ministrski predsednik Vuko Ilamaguehi. ki je bil avgustu lanskega obstreljen in je na posledicah ran umrl Baron Shidehara. ki je-star »JU let. se po izjavi zdravnikov poču-ti nuiogo boljše. (»reše- na konference a- Ženevi. Kuski import v Anglijo j ga angleški izvoz v Rusijo u hližuo vto milijonov dolarjev na leto. Poleg tega pa je Rusija dolž-! na Angliji okoli $200.000.000. $500 NA MESEC BREZ DELA Trenton, N. J., 1(1. februarja.— Dasiravuo Memorial Hospital za veterane v .M en Ion Parku še ni dovi-šen. vendar je že izvoljen ravnatelj, ki ima podpisano pogodbo za eno leto za sfcfifMM). — Kaj je treba ravnatelj;!, če ni zavoda — je rekel governer Harry Moor". — Poznam mnogo ljudi, ki bi radi imeli tako delo. Governer je ukazal, da mora biti ta zadeva preiskana. Kitapska vlada je naznanila je umrla "uradna" mati bivšega kitajskega cesarja Hsiian Tung, ali Ilenrv j a Ptt-vi. cesarica Yi. Njena smrt je bila posledica naznanila. da je njen sin privolil v japonske intrige, da postane cesar Mandžurije. Ko je v oktobru prejela to novico, jo je zadela kap. Tedaj so Japonci nameravali 2"> let starega princa postaviti na prestol mandžurske provineije in ga oklicati za cesarja Mandžurije. Cesariea-vdova Vi. "uradna" mati bivšega kitajskega cesarja Henryja Pu-vi, je bila malo znana v javnosti. Prava mati bivšega mladega c«-sarja je bila druga že>na princa ('una. princesa <'uši. Yi je bila "glavna" žena princa I'una. brata stare eesarice-vdo-ve. ki je imela velik vpliv v kitajski politiki. Princ Čun. ki je imel pravico imeti tri žene. je poročil ('uši. ko je postala kitajska cesarica. Cesar je obljubil Jung-loliu. da bo sin njegove hčere zasedel kitajski prestol. Kot pa pravi govorica. je ("ushi zastrupila cesarja Kunang-hsu. da ne hi mogel preklicati .svoje odločitve" JAPONSKA TROSTDENAR Tokio, Japonska, 10. febr. — Japonska poslanska zbornica je dovolila 40 milijonov jenov Pokoli $14.300.<)<)0) za pokritje 4ro-«kov armade in mornarice v je bilo več civilistov nego vojakov. ' svet in je gotovo, da bo odobril. IMEL JE PREVEČ DELA Trenton, N. J., 10. februarja. — Delavski kombsijoner države New-Jersey. Arthur Potterson je na-žel zaposlenega človeka. Mož dela vsak dan mleko v u-radu * koniisijonerja za parke in igrišča in od 10 do 2.30 ponoči nalaga mleko na železniški postaji. Poleg tega pa še dobiva podporo, ker je pohabljen. Komisijoncr je o tem poročal u-radu za javne službe ter priporočil. da urad odredi, da mož opusti Kaj eno službo. FINSKA JE ODPRAVILA PR0HIBICIJ0 Finska bo 5. aprila zopet smela prodajati vino in pivo. —Vsi sedeži v Hel-singforsu so zavzeti. (iovor kitajskega delegata je bil zelo kratek in ni napravil na ostale delegate nobenega vtisa, j Nasprotno so pa vsi navdušeno ploskali italijanskemu zastopniku ! Dinu (irattdiju, ki je predložil konkretni program z^i r-tzoroži-tev. Kekel je. da je treba london-/"1 ' | ski mornariški dogovor razširiti z ; vključitvijo Italije in Francije ter obljubil pomoč Italije pri do-segi tega cilja. Italija je baje pripravljena odpraviti submarine in aeroplane, ki se jih poslužujejo «a metanje bonih Slednič je rekel, tla bi bilo po njegovem mnenju najbolje. če bi ne bila nobena velesila bolj oborožena kot je Nemčija dandanašnji. Govoril je tudi poljski zunanji minister Zaleski in predložil načrt za "moralno razorožitev". KRILO JE POVZROČILO JiMRT London, Anglija, 10. februarja. Mrs. Jane Matthews, ki je stara !>0 let. ni nikdar hotela nositi kratkih kril. To je bilo za njo u sodno. Njene noge so se zapletle v njeno dolgo krilo in je tako nesrečno padla, da -se je ubila. PEIPING BO ZOPET GLAVNO MESTO Nanking, Kitajska, 10. febr. — Narodna vlada namerava prenesti svojo vlado v prejšnjo kitajsko prestol ico IV i p in g. Kitajska vlada je zadnje dni mnogo razpravljala o tej zadevi. Helsingfors, Finska, 10 febr. — Prohibicija na Finskem bo končala .">. aprila, kakor je sklenila poslanska zbornica. Postavo je predsednik že podpisal. Po novi p«>stavi, ki je bila sprejeta januarja, se dovoljuje prodajo opojnih pijač, toda prodaja je zelo omejena. Natančno določa prodajo pijač na deželi in v mestnih restavracijah. \"a železniških postajah ni dovoljeno prodajati opojnih pijač, pač pa vsakdo lahko kupi pijače- za dom brez policijskega dovoljenja. Vse mize v restavracijah v Hel-singforsu so zavzete za večer .1. aprila, ko bodo pre|>ovedanie steklenice zopet prvič v trinajstih letih z dovoljenjem odprte. Plebiscit v decembru je z veliko večino narada glasoval za odpravo prohibieije. ki je bila vpeljan;! leta l!»lf>. RUSI OJAČUJEJO AZIJSKE POSTOJANKE Y splošnem se je pa Zaleski strinjal s francoskim načrtom glede ustanovitve mednarodne poli- RUTH JUDD __JE OBUPANA Na smrt obsojena Mrs. Judd je izgubila svoje brezskrbno zadržanje. Zagovorniki bodo zahtevali novo obravnavo. Phoenix, Ariz., 10. februarja. Ko je Mrs. Finnic Ruth Judd p » odločitvi porotnikov, da bo morala končati svoje mlado življenje na vislicah, prišla v svojo celico, jo je zapustila prejšnja mirnost in je začela bridko jokati in kričati. Postala .je histerična. — Šele sedaj vse to pomeni. - je spoznala, kaj - je rekel šerif .1. SODNIK VELIK KADILEC Santa Rosa, Cal., 10. februarja. Policijski sodnik Charles N. Collins je obhaja.! svoj f><>. rojstni »lan in je pokadil istega dne sedem ei-gar po pet centov. Tekom osemnajst let. odkar je pričel kaditi je pokadil r>H,BW) cigar. cije. ki naj bi bila podrejena Ligi K. McFadden in je postavil pred narodov. njeno celico posebno stražo, da jo varuje pred samomorom. Njeni stariši, pastor H. J. Mc-Ktnnel in njegova žena. sta /»-lo potrta vsled usode svoje hčere, vendar še nista opustil*) upanja, da bo na kak način ušla smrti na vislicah. •Njen oče je rekel: — Gospod ne bo dovolil, da bi prišlo nad nas kaj takega, rajsun ako .se mora zgoditi njegova volja". Med s-olzami je rekla Mrs. Judd paznikom, da ne čuti nikakega sovraštva proti sodniku ali državnem^ pravilniku. Rekla je tudi, da upa. da jo bodo njeni zagovorniki rešili smrti na vešalih. BREZPOSENOST NA NEMŠKEM Berlin, Nemčija, 10. februarja, j Vlada je naznanil i, da je bilo koncem januarja v Nemčiji f!.041.fM)00 brezposelnih ljudi. Harbin, Mandžurija, lo. feb. — Zadnja dva tedna sovjetska Rusija ojaeuje vse svoj.' vojaške jh»-stojanke na Daljnem Iztoku. Posebno mnogo pošilja artilerije hi a» roplanov. Tega poročila n'so prim-sli samo potniki transsibirske železnici'. femvee potrjujejo tudi razna naznanila iz nmoguh tujih drŽav. Pred dnevi je imel transsibir-ski vlak 1!» ur zamude. Da.sj je železniška uprava navedla za vzrok, da je bil železniški tir pokvarjen, je vendar splošno znano, da je vlak na potu sprejemal vojaške HAMBURG BREZ PIVA Hamburg, Nemčija, 10. febr. — Vsi hainburški gostilničarji so za-stavkali v protest znižanju cene pivu. Monakovski župan («-iiakovskeK^i župana in poživlja svoje pristaAe. da ne pijejo piva. Ko bo 23. februarja sodnifc ward C. S pea kina n razglasil nad njo .smrtno obsodbo, b'»do njeni zagovorniki predlagali novo obrasla vit. 'Najprej bodo prosili, da Ke njena kazen izpremeni v ječo za določeno število let. Ako s-f*di-šče te prošnje ne bo sprejelo, bodo skušali rešiti jo s tem. da je bila ob času umora blazna. PAPEŽEVO ODLIKOVANJE Vatikansko mesto, 10. febr. — Papež Pij XI. je podelil red velikega križa papeža Pija X. dvema italijanskima ministroma kot nadaljni dokaz mirovne pogodbe ^^ knjižuUre Vatikanu. Mnoge knjige razpravljajo hiši Borghese z Vatikanom. NOVA PRIDOBITEV VATIKANA Vatikansko mesto, 10. febr. — Plemenita rodbina Rorgliose je podarila vatikanski knjižnici zbirko lOO.fXM) knjig in raznih zgodovinskih listin, ki ti*; iz prvega stoletja po Kr. Pošiljat ve so že pričele prihajati. Rodbina Borghese, ki je naj-odličnejša plemenska rodbina v Italiji, je s tem vzela za zgled druge ^-rodbine, ki s*> podarile kvojq Naročite se na -Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Zdro-Aenlh dritrah. skupine. med italijansko vlado in Vatika- Kot pripovedujejo potniki, so [ kanom, j opazili ob meji Mandžurije rnno- J Odlikovana sta bila finančni go aeroplanov in liusi popravlja-1 minister Antonio Mosconi in pra-jo vojaške barake v Sibiriji, ki so ' vosodni minister Alfredo Rocco. bile zgrajene leta 1N24. V barake | To odlikovanje tudi podeljuje prihaja veliko število ruskih v o- plemstvo, katerega podedujejo o-^»kor. trocL ADVERTISE in "GLAS NARODA' f ODA" NSW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 11, 1932 TRE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. (A Oocpontton) of Um oorpwitka and of Manhattan, GLAS NAIODA" (▼•tea • Imj Day Except mdan and Holiday« •a e«to leto vetja Det ma Ameriko.Za New Tort la Kanado---$6DO/Za pol leta - eafto leto m m A3 40 Sa pol leta------» 00 za Inozemstvo aa odo leto_«7.00 fta ftetrt leta ----------------------»1.50'i za pol leta_________tSJSO Adr 8ubacrlptlki mešani zbor še dodal k igri i.ašo i»*|M» pe.-* in,, ji* pa igra v resnici iH-arala poslušalce. tako. da so jih zato uagra-•lili z rrmuorifini aplavzom. Naša jm»s« ju, ki >■ na-š narodni hiser. jr d< >e«r|a višek tega večera, po-• ♦ lino št* zato. ker .smo imeli priliko spremljati pesem. ki s«* jt* razlegala iz tri naw» tuk^r rojene mladina Zatorej ^r- prizna- li.?«* temu društvu n m n želimo še velik«* napredka. Dokler l»o slovenski |n*seui ostala v »rcu tukaj loj« ne mladin ha hat i. da ho naš materinski je--zik propadel tVravno drvimo s tako hitrostjo. da niti n*- vidimo pred seboj. bo naš .u-ztk «*stal v tej novi domovini. Zato št' v irfu-iiii društvi S Bistrit-.« lepo zahvalim temu }>evske-mil društvu, ki nam ji* podalo večer lepega duševnega užitka. Obneni pa še omenim slovenski javnosti. da nas zop»-t rt k a druga prireditev. katera se ho vršila na tlau 27. februarja, pričetek oh S. m i zvečer v našem S. X. O. Ta večer na« po se t i Mr. Anion oma je bil iz vasi Knežak, fara Dubrovnik, kjer zapušča ženo. V Ameriki je bival 40 let Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mnogo jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N." mena. tako se je redno po vsakem i podpisu začela takoj imotavati.' Hlod je ubil marljivega posest povzročati, težkoče in se upirati' nika. plačilu. Zanjo je še vedno v velja-! 1'». januarja popoldne >•• je po. vi krilatica kancelorja Beetihma- dala vsa družina »testnika .ln-na-Hollwega: Pogodbe so krpa pa-, nrza K«»rn"u iz Lok** pri irit »»ti: I ju pirja! Državne upnice so se vedno \ «la p »r^irtiil.t i/ .Ira^.- iz nova udaiale nemškim zahte-|n;f eent^i t**/jtk .-mrek«»v hlod. Dan vam, zniževale so določeni repara- j,, bil za tak po*el piiklatlen. ker cijski dolg. omiljevale ostrote po- zjutraj padh. n.-k..lik.i >i«t-j;a. stopka ter v Youngovem načrtu Družina je odšla najprej, da je celo dovolile odlog Nemčiji, ako bi; pr>pmvtfu »m- p.>trebno. za nj.. se izkazalo, da bremenom resnič- ,,a m.kil, tud no ni kos. Med tem zavlačevanjem je Nemčija z izrabljanjem francoske dobrohotnosti dosegla predčasno izpraznitev kot jamstvo zasedenih delov Nemčije, doma pa je beto-nimala in asfaltirala svoje obsežno cestno omrežje, gradila ogromna javna poslopja in si uvedla so-cijalne uredbe, ki omogočajo nemškemu človeku tako visok življenjski standard, o kakršnem se drugim narodom niti ne sanja. Ni tudi nikako čudo! Opustosene države so si morale celiti težke rane. pu .nošitclj pa je medtem skrbel le za svojo deželo, katere stvarnih vrednost se brutalna vojna vihra sploh ni bila dotaknila. Ako bi obveljala nemška teza. da se reparacije črtajo, potem bi imel premagam uničevalec edini velikansko korist, uničene dežele pa bi morale same iz lastnih sredstev popravljati nemško pustošenje. razen tega pa še plačevati težke medsebojne zadolžitve iz svetovne vojne. Nemci so v vojni 1. 1870-71 pustošili Francijo, pa ji po vrhu še naložili milijardno vojno kontribu-cijo, kakršna v zgodovini nima primera. Isti Nemci se danes branijo poravnati kot premaganci samo šile ogromna denarna sredstva,, . , , . „ ... - , , , i skromen del resnično storjene ško-preden so od Nemčije prejele sploh' . . J , , .... de, ko jim je bila vojna odškodni- kako paro na račun reparacij. Na-, , , .. J .... i na sploh opuščena in se na poga- sa kraljevina sama je za povrnitev! . ./T . škode privatnikom potrošila pet! m sUsala beseda ° v°j" .... f .. . .ni kcntnbuciji. milijard dinarjev, pri čemer ni všteta škoda na javnih napravah' Še leta 1928 jt- Nemčija želela, Francija, ki ima v tem pogledu po-1 da se reparacijski problem uredi drobno statistiko, je morala na'na novem temelju. Upnice so ji u-novo sezidati 300.000 hiš, drugih 1 stregle in Nemčija je Youngov na-400,000 pa jih je morala temeljito1 črt sprejela, smatrajoč ga kot u-popraviti. k temu pride še škoda | speh svoje politike in diplomacije, zaradi uničenih njiv. vrtov in go- Komaj pa je bil načrt eno leto v zdov, pa škoda zaradi porušenih cest, železnic itd. Takoj po ugotovitvi strahotnega uničenja je nastalo vprašanje, kdo naj nosi stroške za postavitev v prejšnji stan grozotno opustošenih pokrajin? Vojna se ni odigravala na nemških tleh in antantne vojske niso vlomile v tuje zemlje ter jih pustošile. Pravno pojmovanje omikanih narodov zahteva, da plača nastalo škodo tisti, ki jo je zlohotno povzročil. Tako zahteva privatno -pravo, tako določa tudi mednarodno pravo. Tej strogi logiki prava se tudi Nemci niso mogli upirati in so opetovano in do-brovoljno podpisali razne pogodbe, načrte in ureditve, ki jim nalagajo plačilo povzročene stvarne škode. Pri vsem tem pa je mislečemu človeku izven vsakega dvoma. da tvorijo Nemci naložene dajatve le majhen del one velikanske škode, ki jo na domačem o-zemlju vselej povzročita oborožen vpad in tuja zasedbena vojski. Ako ne štejemo padlih vojakov, moramo priznati, da je razen bojujočih se izgubilo svoje življenje pod tujo vojaško zasedbo še na tisoče in tisoče civilnega prebivalstva, žena, otrok in starcev. Slednjo grozoto so doživele samo antantne države, kajti po Nemčiji niso pustošile tuje vojske. Kakor pa je Nemčija opetovano podpisala reparacijske dogovore in prevzela iz njih izvirajoča bre- Slovensko Delavsko Podporno Društvo, ink. (Slovenian Workwomen's Benevolent Society, Inc.) NEW YORK, N. Y. ODBOR Pr»dsodnik: MIHAEL PIRNAT,-•60 Seneca Ave, B*klyn, N. T. Podpredsednik: VICTOR KOBILCA 1720 Gates Ave. B*klyn. X. Y. Blacajnlk: Tajnik: JOHN Y1TRKAS. Jr., LOVRENC GIOVANELLI. *06 Himrod St.. B'klyn. N\ Y. 1825 Catalpa Ave.. B'klyn. N. Y. Zapisnikar: FRANK PADAR. SH> Evergreen Ave.. B'klyn. JC. Y. Nadzorniki: I. JOHN KRIŽEL II. I*" RAN K GIOVANELLI- 1822 Linden St., B'klyn, N. Y. 7830 — 79 St., Glendule. L. I III . i-'EANK PIRC 6»-27 — 44 Ave.. Winfieltl. L. L DRUŠTVO OBSTOJI ŠE-LE 12 LET IN IMA V BLAGAJNI OKROG DEVET TISOČ DOLARJEV Dru&tvne seje se vrše vsako drugo soboto v mesecu ▼ društveni dvorani 261 St. Nicholas Ave., Brooklyn, N .Y. — Rojaki in rojakinje v New Yorku in okolici zavarujte se za slučaj bolezni ali nesreče. Iz okolice od 25 do 50 milj se sprejme člana, če je v okroftju 5 milj le 5 članov. Za natančna pojasnila se obrnite na katerega zgorej omenjenih, odbornikov. veljavi, pa so Nemci zopet prelomili dano besedo in kratkomalo odpovedali vsako nadaljnje plačilo vojne škode. Ako govore o svojem življenjskem interesu, predrzno izigravajo življenjski interes o-nih na katerih ozemlju je nemška vojska dolga štiri leta postopala po načinu objestne soldateske v sovražnikovi deželi. Ako se Francija in njene zaveznice upirajo črtanju reparacij, so torej v polnem pravu. Njihovo stališče ne temelji na kakih prestižnih ozirih, temveč je imperativno določeno po življenjski nujnosti njihovih lastnih držav. Jugoslavija je morala za najnujnejšo popravilo od tuje vojske povzročene škode najeti milijardna posojila. »Vojna škoda: Blair itd.i druge države s Francijo vred ravno tako. Vsa ta posojila je treba odplačevati. K temu pridejo še vojni dolgovi, ki znašajo naravnost bajne vsote. Ako bi se ti dolgovi črtali ali znatno znižali bi se dalo govoriti tudi o primernem znižanju nemških reparacij. Toda Ze-dinjene države, ki so glavni vojni upnik, nočejo ničesar slišati ne o znižanju, se manj pa o popolnem črtanju vojnih dolgov. Zato je nemška zahteva po ukinjenju reparacij tudi s tega stališča nemogoča. m ir«»sjMHlar 1M«» —- j»» pri- «*••!<► in liliji »pravili |h> xtruii lii navzgor »k«.r;ij il«> p>>|ovu*** NVsrr<".i j»' pa li«»trla. tla >i- vvr MUH iia vrriga utrgala in hl«»tl j*- /;«•"» I valiti navzdol |{.»ži«-. ki >tal Np«*laj m in<>i£v 1 pravora.>!io umakniti. Hlo.J jr;i |mmIH na H;i t« r pr»'\.ili! pu n.i»--pivein truplu ua/aj \ ■ v,«-. t.» jrlt-tlala z vrha. j.-Iiidr«« ii^rfiiiwii na ponr«>c in ^a print^la šr živejra v «li)iua>'o hiši»; pohit»*li mi tu«li po zdravnika, vendar ,ie bila vk;» p>>in«H> /a Ko/k- j,. i/oškt b: /.alila »a jt* kri. liil .i«* trden in marljiv po>e-tnik in po vsej Ji,»|i Krajini dobro pn znan. Poizkušeni samomor mladega de kleta. Pred ineseei je poizkušala izvr šiti saiinmor lll-Ietna brezposelna pletilja Marija V" i dinar jeva iz Celja na ta naein. da je odšla jrozil nad mestnhn parkom in tamkaj v »rozdni sankoti izpila A-ee>o količino lizola. Tedaj >o mlado samomorilko pnivoča-^no našli in jo prepeljali v javno bol-nitM>. kjer -o ji izprali žeknhv in ji rešili mladi» življenje, nad katerim je obupala iz neznanega vzroka. 21. januarja pa je mlada Marija že drugie poizkušaj a preseliti se v boljše žčvljneje na isti iiaeiu kakor zadnjie. V svojem stanovanju na IVekovem trgu 3 je zvee.e-r. ko jt* bila s;ima v Mi-lti. izpila zopet verjo koMeino lizola. Tudr zdaj jo domaei pra-vorasno našli in poklicali na po-ukn'- reševalno po-.ta.jo. ki je spra^ vila mlado r-bupanko /. reševalnim avtomobilom v bolnieo. Zdravniki so ji izprali želodec in Mt nahaja idiii ar jeva že izven nevarnosti, dasi trpi silne bolečine v netili požiralniku, črm-es-jn in želodcu. k.|or )♦• jedki li-zol nioeiio opekel. Zakaj na vsak način hotV' vzeti življenje, se tudi sedaj ni dalo dognati. Peter Zgaga HUDSON Ni ZAMRZNIL Albany, N. Y., 10. Mumi ja — 1,-tr s reka Hud ion ni zamrznila, kar je rekord zadnjih let. Zadnji zgodovinski zapiski poročajo, da Hudson ni zmrznil leta 1 h t:?, za pr»*jšnja leta pa ni ni kakih zapiskov, zato jc n(ogoče. da je Ic-f<»s že na«l sto let. da rekla ni zamrzni l;i. Ponavadi Hudson vsako leto za litrzite koncem novembra, ali za-eefkoni decembra in je ttilaj v>»a-ka plovba ustavi jena. 2ENF t Akn izusialo. n»- • redim ali holefe mfSvf -no čiščenje, naročite si moje staro-krajsko xdravilo. Cena zavoju $3.— PtSit«> mi * popolnim zaupanjem' MRS. MARGARETA LESKOVAR 507 e. 73rd St.. New York. N. V. pm^n^aEiinBBmiEsr«aaaa;^fioti»= nMgsaai-Pnifn^miIIHI-^ct -• ^ --g i I ; 1 H Mali Oglasi | imajo velik uspeh g 0 Prepričajte se! I Ninon de Lmclis je stala neke-ga dne pred težavno nalogo, kako hi grofu Svgurju povedala, da mora prekiniti -v«»je razmerja z njim. Zaročila >e je namree z nekim italijanskim knezom. Napisala je grofu izredno taktno iu duhovito pi^mo Odgovor se glasil: Milo->tiva! Potrjujem z zahvalo prejem Vaš«- okrožnice. Na ž» iiske zdaj up m«»rcs zanesti, dragi moj. ker m> preveč vihrave. Jaz imam štiri neveste, pa no mi v>c nezveste Nova kuharjea >»• pr»'ilstav|ja. Ali znate dobro kuhati.' -vpraša ir^^potlinja Seveda, gospa, n i oha na čina. Kaj naj to pomeni * No. da — za slučaj, če želi-te. da gosti še kdaj pridejo, ali če želite, da ne bi uikdar več prišli. — Ali >0 starši že prist di m tvojo poroko z menoj.' — Se ne. < >če št* ni odgovoril, mati pa čaka. kaj ho rekel, da pi»-reče ona rarno nasprotno. Kaizac je živel, kakor zuano. ml samih tlolgov. in upniki so ga neprestano nadlegovali. Posebno neki krojač. Ta >e jc nekega tin«' '>-brnil do Italzaca in mu dejal s proseč i 111 glasom : — Mojster, povejte m; vsaj to. kdaj bom svoj denar prilično dobil. da bom mogel mimo spati. — Dragi prijatelj. — je odgo-voril Balzac. — vi ste eden izmed redkih ljudi, s katerimi sem rad odkritosrčen ; a verujte mi. da je bolje, če vam iie povem . . . — Kaj naj storim, gospod d"k tor. tla moj mož ne bo več govoril v spanju — Pustite ga. da lahko čez dan pride do besede! I>lag<> za iivvo oblekft bi si rad kupil, ali ne hi hotel stopiti z menoj v trgovino.' — Ali misliš, da imam morila boljši okus kakor ti.' — To ravno ne: ampak mnogo več kredita. Ameriški siihači prihajajo na dan s takimi argumenti kot da h: pili samo limonado ali pa na jmo*'--liejše žganje. Angleži pravijo, d i zn.j i" *>diiio oni izdelovati žganje. V Ameriki .je par stotisor o-,« b. ki isto zatrjujejo. Kojakiujo so vprašali: — Ali je tvoj mož še vedno tako strašno ljubosumen brez vsakega vzroka .' Malo je pomislila in odvrnila : — Da. še vedno jc strašno ljubosumen. toda sedaj ima dovoli vzroka za to. Sultan jc ukazal prvemu ministru. naj izdela statistiko blazne-žev in sestavi obonem poimenski seznam vseli, ki jih je sprejel v statistiko. Vezir se je lotil dela iu sestavil doljr .seznani ; ua prvo nit^tu pa jc v%Javil ime svojega vladarja. Sultan je bil dobrodušen človek 111 je samo vprašal ministra, zakaj mu je prisodil tako odlično mesto med blazni k i. — Vsemogočni. — je dejaJ vezir, — prišel si v seznam zaradi tega, ker si pred dvemi dnevi zaupal dvema neznancema veliko vsoto, da bi nakupila konje v inozemstvu. Teh dveh ne bo nikoli več nazaj! — Misliš.' I11 če bi se vendar vrnila — Tedaj. — je dejal vezir, — bom Tvoje ime črtal ter vntavil na njegovo metsto imeni obeli neznancev. "O ODA- NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 11, 1032 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. A P. CEHOV: Salon državnega svetnika Ša-ramykina jc zavit v prijeten somrak. Velika bronasta s ve til j ka z zrlenim okvirom barva vse stene, pohištva in lica z zelenjem a la "ukrajinska noč".... I z r e d k a vrplamii v ugašajočem kaminu tie-j če poleno in za trenutek ožari o-' brase s svitom požara; toda vse to vendarle ne kvari splošne svetlob-1 ne harmonije. Splošni ton. kakor pravijo umetniki, je nedotaknjen.j Pred kaminom sedi v naslanjaču ' in v pozi človeka, ki je pravkar po-obedoval, sam $aramykin. prileten po pod s sivimi uradniškimi zaliz-ci in s krotkimi, sinjimi očmi. Z Mca mu odseva nežnost, usta ima ftisnjena v otožen smehljaj. Pri njegovih nop a h sedi na pručici podgubernator Lopnjev, korenjak •tiridesetih let. se leno zvera in iztega noge h kaminu. Okoli klavirja se poaiio otroci Saramyki-na: Nina, Kolja. Nadja in Vanja. Izza lahno priprtih vrat. ki vodijo v kabinet gospe Saramykine, pri-! haja svetloba. Tam za vrati, za! svojo pis lino mizo, sedi Šaramyki- J nova žena. Ana Pavlovna, predsed-i niča mestnega damskega komiteta,' živahna in pikantna damica tri-J desetih iet s pribitkom. Njene črne in žive oči begajo skozi nanosnik IX) straneh francoskega romana.' Pod romanom leži požečkan komi-tetski obračun za proilo leto. — Časih je bilo naše mesto v tem pogledu srečnejše, — pravi Haramykin in upira svoje mežikajoče oii v tleče oglje. — Niti ena zima ni minila, da se ne bi ogla-tUa pri nas kaka zvezda. Celo znameniti igralci in pevej so prihajali. zdaj pa. .. vrag vedi. kaj je? Mimo burkežev in lajnarjev nikogar ni. Prav nikakega estetičneg užitka Živimo ko v lesu. Da.... Va*a svetlost, ali se št spominjate istega italijanskega tragika.... kako tc je it imenoval?.... Črnolasec, visek... Ne morem se spomniti.... Ah, da! Luidži-Ernesto de Rudži-ero... Izvrsten talent... Sila! Komaj je izprtgovoril prvo besedo, že je bilo vse gledališče v ognju 1 navdušenja. Moja Anjutočka je njegovemu talentu precej pomagala do slave. Poskrbela je, da so mu dali dvorano na razpolago in vstopnice je za deset predstav naprej razprodala.... On pa jo je v povračilo učil deklamacije in mimike. To ti je bil človek! Prišel je sem ... da se ne zlažem . pred dvanajstimi leti. .. No, lažem.... Ni še toliko let ŽIVA KRONOLOGIJA odtistihdob, deset jih je samo... Anjutočka, koliko let ima naša Nina? * — Deset! — vpije iz svojega kabineta Ana Pavlovna. — Kaj pa jc? — Nič, mamica, samo tako vprašam In izborni pevci so prihajali časih.... Ali se spominjate Prilip-cina. tenore di grazia? Kakšen človek je bil to! Kakšna vnanjost! Plavclascc. . tako izrazito lice, pa-rške manirc. .. In kakšen glas, vaša svetlost! Samo malo preveč s trebuhom je pel in "re" je pogr-graval, drugače pa je bilo vse lepo. Dejal jc, da se je učil pri Tam-berliku... Midva z Anjutočko sva mu preskrbela dvorano v ljudskem domu, on pa nama je v zahvalo prepeva] podnevi in ponoči. .. In Anjutočko je učil peti.... Spominjam se, kakor bi bilo včeraj, kakof jc o velikem postu prišel, pred i dvanajstimi leti je bilo ...Ne, več je že tega.... Moj boga, kako slab opomin imam! Anjutočka, koliko let ima naša Nadjočka? — Dvanajst! — Dvanajst ... če prištejemo še deset mesecev ... Nu, da, saj bo nekako takole. trinajst let!.... Tudi več življenja je bilo časih v našem me^tu... Vzemimo samo en primer, dobrodelne večere. Kakšne večere so znali časih prirejati. Koliko prelestnosti!.... In pojejo, igra-io. čitajo.... Po vojni, ko so bili pri nas turški ujetniki, da. prav dobro se še spominjam, kako je Anjutočka priredila večer v korist ranjencem. Zbrali smo tisoč sto rub-Ijev... Turški oficirji so bili vsi iz sebe, ko so slišali Anjutočkin glasek. Roko so ji poljubljali... He, he... Čeprav so Azijati, hvaležen narod so vendarle, to moram reči... Večer je tako sijajno uspel, da rem si to zapisal v dnevnik. Kolikor se spominjam, je bilo to v šest in sedemdesetem.... ne! Ne! Povejte prosim, kdaj so bili Turki pri nas? Anjutočka. koliko let ima na3 Koljecka? — Papa, sedem let imam! — je dejal Kolja, temnopolt deček z lasmi, črnimi ko oglje. — Da, postarali smo se in nič več tiste moči nimamo! — je pritrdil Lopnjev in vzdihnil. — To je pravi vzrok. Starost, batenjka! Novih iniciatorjev ni, stari pa so se postarali.... Nič več tistega ognja ni. Ko sem bil jaz mlad. nisem nikdar dopustil, da bi se družba dolgočasila Bil sem prvi pomočnik vaše Ane Pavlovne.... Če je bilo treba prirediti večer z dobrodelnimi nameni, tombolo ali pa kaj podobnega, če je bilo treba sprejeti kako imenitno osebo, zmerom sem bil na mestu in vse drugo sem vrgel proč. Neko zimo sem tako skakal okrog, da sem se prehladil in zbolel. .. Nikoli ne bom pozabil tiste zime!.... Ali se spominjate, kai sva prirelila z Ano Pavlovno v korist pogorelcem? — Katerega leta pa je bilo? — Ni tako dolgo tega. .. Devet in sedemdesetega leta.... Ne. osemdesetega je bilo, vsaj zdi se mi tako! Oprostite, koliko let ima vaš Vanja? — Pet; kriči iz kabineta Ana Pavlovna. — Potem je bilo to pred šestimi leti.... Da. batenjka ,to so bili časi! Zdaj je vse drugače! Nič več ni tistega ognja! Lopnjev in Šaramykin sta se zamislila. Tleče poleno je še enkrat zagorelo in se razsulo v pepel. »Is ruščine B. Z.• MALO SREČNIH ZAKONOV Na ustanovnem občnem zboru zveze ločenih žen v Nemčiji je znani pravnik dr. Herbert Fuchs ugotovil, da prideta na 100 zakonov samo dva srečna. Iz svoje prakse ve. da je izmed 100 zakonov 90 nesrečnih. 8 mlačnih, dva pa kot rečeno srečna. Na zborovanju ločenih žen so se culi od vseh strani ogorčeni protesti proti zakonodaji, ki caplja daleč za resničnimi potrebami našega časa. Za predsednico zveze izvoljena gospa Lanooje je izjavila, da hoče zveza pomagati ločenim ženam s pravnimi in zdravniškimi nasveti, jim preskrbovati službe in sploh skrbeti, da bodo ločene in zapuščene žene rešene vsaj najhujše bede. Odvetnica dr. Hanna Katz hoče s pomočjo zveze izposlovati izpre-membo zakona, ki po njem določa bivališče mož ne glede na ženo. Pri tem se sklicuje na drugi paragraf ki pravi, da so državljani obeh spolov pred zakonom enaki. Gospodarski položaj, ki je od dne do dne težji, prtiska v prvi vrsti na ločene in zapuščene žene, ker o-stanejo v boju za obstanek naenkrat same, ne da bi bile pripravljene ali usposobljene za samostojno življenje. Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. POVESTI in ROMANI WLO&NA KNJIŽICA: (Nadaljevanj«) Št .V». Namišljeni bolnik ................Ji« st. r»»>. To in onkraj Sotle.................30 Št. r»T Tar/ano\ a mladost. trii vez ..................................................i.;« št. Glad (Hauisimi ..................jO Št. .?.«. «ItosUijfvsk-► X:rpiski iz .mrtvega doma. I. «I«-I ....................1..— št. G«. (Dotftojerekit Zapiski iz .mrtvega doma, II. tlel ..................1.— Št. lar) Bratje in sestre.....75 Št. 0-'. Idijot. I. dol (Uostojevki .JMt Št. - verti ..............................................-..30 5. zv. trdo vezano. Vinski brat ........£0 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 po- .............................................J*0 IGRE Beneški trgovec, Igrokaz v 5. dejanj .66 Oran de Bergerar. Herična komedija v ijetib dejanjih. Trdo vezano __________________________________________1.70 Edela, drama v 4. dej........................60 Gospn z morja, 5. dej...................75 Lokata* železnica, 3. dej.................JO Marto.. Semenj v Biduuoada, 4 dejanja .............................................30 Ob vojaki. Igro^ai v Stirili slikah .....30 ». Tončkove saj ne na Miklavšev večer* Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih............................£0 R. U. K. Drama v 3. dejanjih a predigro, (Čopek i, ve*. .................45 Revizor. 5. dejanj, trda vezana .....-75 Veronika DenenUka, trda ves .. Hit Amerirai: Tut) a rt o Cm. Jaz kadim LUCKIES ze tri leta "Jaz kadim LUCKIES že tri leta. Poskušala sem skoro vsako «lru«ro vrslo ter prouašia, ki lah imeniten/' «* It's toasted Zaščita Vašega Grla—proti dražljajem—proti košlju In Mokrofno-varen Cellophane Obdrži ta "Toasted" Okus Vedno Svet NARAVNAJTE S A LUCKY STRI K i:—(>ft m mul Z najboljšimi plesnimi orke iri na stetn. rt; VTj/;-f W.-wr/ri' in '■>., {j<:j':i j postanejo jntrtlnjs notice, nak torek, iitrtek in ioboio tečer p*eko .V.BC. crr.r.i j. ■ jf, rjn-l- STRASNA DRUŽINSKA TRAGEDIJA OCROMFN JEZ V INDIJI Metlika, :;<>. j;iiiii;ir,j;i. Nase lii«Mn in 1 koli«*«, davi silno pri'trivla \ <> umoru. k*i >«• je izvršil n;i Svlrkoy.-in vr'm pri Metliki. Mož ji- umoril že- no. »ako «la ji izir^a! k in je nato izkrvavela. Na, Svirkovpin vrhu ........ 'lavna živela sm-no življenj** zakonska dvojica Vrišcarnva. Družina .ji1 i»n«-J;i |>riličiio lepo hn< tj»* in .s|;ii-š<*iii v veliko \ »•>,.•; tnali Josip, ki j«- že liotlil v šr<-n. da ■ra je jmjjnbiln. svoji globoki verski olu-ut Ljiwwt i m ji- oeitfil. da je zakrivil velik jrreli in j.-Sam nadejal pokoro. Izoojln 1 je družile in ponovno lož;!, kako velik greh ga teži. Njegova ob-čntljivost padla. je izvršil M rasni čin. Ko je žena spala. je. kakor vsi« kaie. skočil na njo in jo pričel daviti, obenem pa ji jc iz-ruval jezik, kar je povzročilo sil no krvavenje, tako da je žena v strašnih mukah izkrvavela in u-mrla. Po tem b lažnem činu je mož hladno stopil v .sosednjo sobo. kjer spala njegova mati. kateri je d^jal povsem mirno: "Mati! Kača me je hotela pičiti!" Starši zenica je vsa prestrašena zbežala in klicala sosede, ki so pozvali na pomoč orožnike. Ti so davi aretirali Jožefa Vriščarja in ga odvedli v zapore sreske^a sodišea v Metliki. Vriščar je priznal svoje dejanje in je izjavil, da je vse izvršil v sanjah, da pa se dojmja docela »aveda. Po svojem duševnem stanju je bil docela apatičen, tudi ko «o mu povedali, da je žena mr-tvn. _____ V Metliki in vsej okolici. k."r v" \ r >■'"-arja \>i po/mdi. kot d" !>r>-jr.i m raz>iHitif«ii moža. se je noviea veliko natrli«-«.. a se je .Npoe -tka zdela vm-ih ne\r .1» fna. \ih.V ;ii pr čak« • ti. d-i bi im _'e| \ rišear zakrivili kaj lako ^trašn<-_M. j.- pi» ua gradili vcc let in ki je bil le dni končno otvorjen. J"? jc zgrajen na reki Indu. dolsr je okrog 1500 m ir. služil bo zadrževanju vode, da .t bo lahko razlivala t) j mnogih K i-nalih in namakala dosir, nerodovitno zemljo, kjer b»do pridelovali v bodoč* velike množine zi'.t in drugih poljskih pridelkov. Na je.? navezuni kanali merijo 10.000 km. poleta teh jc pa še obrežno omrežje manjših kanalov v skupni dolžini 3U.000 km. V^i ti kanali izpre-mene 2 milijona ha nerodovitne zemlje v najrodovitnejše njive. tra\"nike in plantaže. Angleški inženjerji so delali na načrtih in gradnji tega ogromnega jeza celih 3 let. Kdor pozna razmere v Indiji, bo pač priznal, da to delo ni biio lahko. V neznosni vročini čez poletje in v mrazu pj-zimi so morali delati noč in dan. da so dogradili v določenem času in v mejah proračuna jez. ki je veljal več milijonov. Jez je zgrajen blizu sukkurskih vodopadov. Od njega vodi 7 velikih kanalov, po katerih teče voda iz India. Jez sam tvori 66 velikih obokov, ki se zapirajo in odpirajo s pomočjo pomožnih električnih strojev. -Joz sam ;u ni bila edina naloga, ki jo o o.io treba tu rešiti. Poleg c^a jc Jiio namreč treba zajeziti mno^e pritoke Inda. da bi obvarovali obsežna zemljišča poplav, na drugi -'rani pa. da bi se nama It a-i peščena ztnilj^ca. ki niso pri-na.-ala doslt j nobene koristi. Zmrači*: ie bilo treoa tudi 100 km cest .11 nad Ioloži ga med rokopis. — Kavno prav liri je prišlo tvoje pismo, dekle! — pravi sani pri sebi. Kako lahko pozabi moški to. kar ostane renski najhlažeiicjši dogodek in nežzbrisan s|M>miii! 12. Ako bi hil Virih vedel, kako željno je Margareta čakala saj nekaj vrstic za odgovor na svoje pismo, bi ji bil gotovo pisal. \ sako jutro se je zbudila v pričakovanju, da bo dobila pismo; toda vsak večer je legla v posteljo razočarana. < ta m nka večnega čakanja! Kako to človeku trga dušo. da hi spodoben za nobeno delo. kako mu vzame vse misli, ubije mu vsako veselje do življenja, da gre ze delom kot stroj. Margareta je okusila to muko do neznosnosti — Ljubi I log. daj. da bo mislil na mene. naj mi piše. naj pride — imej ismiljenje z menoj! — je profila iz dna svoje duše. Toda Bog ni imel ž njo usmiljenja. Nobene vrste ni bilo oil t'jega. Dnevi so potekali. Žalostno in pusto jc minil Itožič. Nato pa prejme Jo.ško razglednico iz Bolcana in Virih se mu zahvali za njegovo pisuio. Xa koncu pa pripomni: — Pozdrav na gospico iiomčevo. Torej je vendarle še mislil na njo! Toda kaj je bilo to! Drobtinica. ki jo vržemo iz usmiljenja beraču. Tolik« čas* bi vendar lahko dobil, da bi tudi njej pisal. .Saj jo je vendar imel rad. Saj ni bila one vrste, da bi ji bil vsak dober. In to. kar je bilo med »jim*. je bilo več kot pa opojna ljubezen. .Saj ni bila lahkomisljcno dekle, ki je vsakemu zletela v naročje. (»otovo je moral čutiti njene misli, ki so ga vedno iskale. Iu navzlic temu ni prišel noben odgov.or. Na pomoč si pokliče svoj ponos, sama sebi očita, pregnala jc Kvojc misli nanj. Toda potem zo|>et vidi njegovo sliko iu njena bolest se ji vrne s tem večjo silo. Kako jo je bolelo, ko se je zavedala. da jo jc zavrgel. ]K>z*bil. ko mu je dala vse. svojo celo bogato dušo. Trpela je v svoji ljubezni, kajti ranil je njen dekliški po-uok. Neizmerno veliko premagovanje je morala imeti; da ni nikdo opazil, koliko trpi. medtem ko je bilo v notranjosti vse tako ranjeno in raztrgano. v J«»ško jo je vedno tako skrbljivo in žalostno {»ogledoval. Najbolj se je bala njegovih ljubezn ji vili. vpraša jočih pgledov; in kako se je sramovala pred njim! Dobro je bilo. da je imela nekaj opravka ob popoldnevih! Odvetnik tete Ainaude je potreboval po- moč. ker je njegova tajnica zbolela. Zel« je bila zadovoljna, da se je mogla s kakim delom zamotiti. Drugače bi jo njene žalostne misli zgrizle. Toda to je bilo samo-nekaj ur na dan. Najrajši hi šla od doma. toda mati je ni pustila. Jošku jc tajno ljubljeno dekle postala zagonetka. Kje je bila ona vesela mladenka, ki se je znala tako prisrčno in brezskrbno sme-i jati! Kot maska je nekaj ležalo na njenem sicer tako jasnem obra-j zu. Tiho je lazila *kozi dneve, obtežena s prikrito boljo. Vmikalaj se mu je. kolikor je mogla. V svojo veliko žalost je to tudi opazil, pa je bil preponosen. da bi se ji usiljeval. V pal je na Veliko noč; potem pa jo je hotel kot svojo nevesto tesno privezati na sebe. Ž njo je živel pod eno streho, tako da jo je mogel varovati in imeti vedno pred očmi. Ako bi že sedaj bil ž njo zaročen, ne bi mogel več ostati v hiši njene matere. (Dalje prihodnjič.) NAJLEPŠI MOŽJE V SVETOVNI ZGODOVINI Doslej so v vseh dneh opevali samo žensko lepoto in imena zgodovinskih lepotic so še po tisoč-letih v vseh ustih. Poleg znamenitih lepih žena so pa tudi znameniti lepi možje, čijih imena sicer še dalje živijo a o njihovi lepoti nih- če več ne ve. Samo lord Byron je ški mož. rik se je tega dobro zavedal in je živel temu primerno čutno življenje. Tudi Friderik III., "Lepi" <1285. — 1330.), je bil to, za kar ga označuje že njegov pridevek. Bil je pa tudi po značaju plemenit in vite- izjema in njegova domovina Angleška ne časti v njem samo velikega pesnika, temveč tudi najlepšega moža njegove dobe. Danes pa se svet v splošnem zanima, kvečjemu za lepoto filmskih zvednikov, kakor za zgodaj umrlega Rudolfa Valentina in njegove naslednike. A že v prejšnjih časih so bili izra- Angleški kralj Edvard IV. je bil idealno lep vojaški tip in njegove lepota je vplivala na vojake tako sugestivno, da so brez pomisleka drli za njim od zmage do zmage. Med najlepšimi mežmi svojega časa je bil don Juan d'Austria. ne- J zakonski sin cesarja Karla V. in slavni zmagovalec nad Turki v i SKUPNO POTOVANJE Za rojake, ki hočejo poceni in udobno potovati v stari kraj za velikonoč. se vrši skupno poto-vanje |5 MARCA na najnovejšem in izredno u-dobnem parniku Francoske liniie LAFAYETTE Tretji razred li iloiuov par dni pred prazniki. Onim. ki hočejo potovati s kakim dragim pamikom ali kako drugo linijo, tudi lahko ugodimo, ker zastopamo vse važne liniie. PIŠITE PO NAŠ VOZNI RED in CENE KART: POŠLJEMO G * BREZPLAČNO Za vse informacije o parnikih. cenah. potnih listih, permitu in dru(}th potniških zadevah pišite tako] na: LEO ZAKRAJŠEK 630 — 9th Ave.. New York. N. Y. / r. --> J ,V SHIPPING -Wf NEWS ^ žito lepi možje, ki jim je bila lepo- j pomorski bitki pri Levantu. Umrl ta često same usodna. i p^ jc od vseh zapuščen od kuge. Znameniti lepi mož antike je bil poleg Narcisa Ahil, ki ga je opeval Homer, pozneje so mnogo govorili o Alkibiadu, Antinoju in Aleksandru Velkem. V zgodnji krščanski dobi ni bilo slišati dolgo V Mesini so mu postavili spomenik, ki ga predstavlja za idealno lepega. Slavni angleški pesnik John Milton je bil stroge moške lepote, ki se je v vsem zlagala s strogostjo ničesar o lepih možeh in o telesni j njegovega Puritanskega življenja. , lepoti sploh. i v 17- stoletju nam zgodovina po-1 ' roča o mnogih lepih, slavnih mo-! Prvi lepi vladar v srednjem ve-i^ ki so doživljali velike uspehe! ku. o katerem nam poroča zgodo- I kot dv0rjani baš zaradi svoje lepo- vina. je bil rimsko-nemški c^sar Fredrik II. <1194.-1250.); tedanji kronisti poročajo o "graciji. čaru in-pompu" njegove pojave. Fride- S "K CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER* Stane samo Naročite ca pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA* 216 West ISth Street Ne« York Citj te. Med te so spadali n. pr. Jurij Villiers. vojvoda Buckinghamski. James Monmouthski, o katerem pravi pesnik John Dryden. da mu je videti na obrazu sijaj raja, in prvi vojvoda Marlboroughski. Tucli francoski kralj Ludovik XV. je bil zelo lep mož. Med poznejšimi vladarji so' sloveli zlasti ruski carji Aleksander I., Nikolaj I. in Aleksander II. Zanimivo je. da so skoraj vsi lepi možje, ki smo jih tu našteli, razen Miltona in Friderika M. umrli zelo zgodaj in nekateri celo nasilne smrti. ^_ ŽENSKA — GENERAL zato ga je vodja upornikov povišal v generala in mu obljubil, da estane po uspešno zaključeni revoluciji tudi v redni vojski general. Ko so revolucij onar j i zmagali, so vkorakali v Buenos Aires, da prevzamejo vlado. Pri izročanju dekreta o imenovanju hrabremu generalu je pa slednji naenkrat za-plakal in izjavil, da ni fant od fare, temveč hči bogatega farmarja, ki ga je dala prejšnja vlada ustreliti, ne da "bi bil kaj zakrivil. Far-marjeva hči je videla v revoluciji najkrajšo in najboljšo pot do osve-te. Preskrbela je svojim cowbojem uniforme in orožje ter prevzela poveljstvo nad njimi. Seveda se j; pa niti sanjalo ni, da bo igrala v revoluciji tako važno vlogo. In mislila je, da bo generalski čin izgubila, čim pride na dan, da jc ženska. Toda zmagovita revolucionarna, stranka ji je generalski čin pustila in tako imajo zdaj ženske poleg drugih visokih poklicev še generala. TEŽKA ŽELEZNIŠKA NESREČA Čudnega generala imajo zdaj v Argentini. V bojih proti bivšemu režimu se je posebno odlikoval mlad častnik, ki o njem ni nihče vedel, kdo je in od kod je prišel. Ker je pripeljal s seboj 500 dobro oboroženih konjenikov, ga je seveda revolucionarna stranka sprejela z odprtimi rokami. Mladi častnik je pripomogel revolucij onar-jem v mnogih bitkah do zmage in Na progi Paris—Boulogne sur Mer se je pripetila težka železniška nesreča. Baje se je zlomila na lokomotivi prožina in osebni vlak Paris—Abbeville je skočil pod kilometra pred kolodvoram St. Just s tira. Lokomotivi sledeči prtljažni vagon in njemu sledeči trije osebni vagoni so obležali razbiti ob progi. Do včeraj zjutraj so potegnili izpod razvalin 17 mrtvih in 20 ranjenih. Žrtve nesreče so biLi večinoma Francozi. Trupla so bila tako razmesarjena, da žrtev niso mogli spoznati. Vlak je bil poln izletnikov. ki so se vračali iz Pariza. Ko je skočila lokomotiva iz tira, je za-vozila v kretndčarjevo hišico in jo porušila. V hišici so bile trije železničarji, ki so jih težko ranjene potegnili izpod razvalin. 15. februarja: iiereiigaria, Cherbourg 17. februarj.i: lie de Krtine. Havre 18. februarja: ■New York. Hamburg, Cherbourg 19. februarja: Sut ur ti ta. I'ubrovnik. Trat 20. februarji: Bremen. Cherbourg. lirrniPti 25. februarja: Albert Kallin, Hamburg. Cherbourg Xew Amsti-nlam. lioiilogn« sur Mer Rotterdam 26. februarja: Miuret;« nia. Cherbourg 27. februarji: Kuropa. Cherbourg. Uremert 3. marca: Hamburg, llrmburg, Cherbourg 4. marca: l'e d»- Knire. Havre fterengaria. Cherbourg 9. marca: Bremen, Cherbourg. Bremen 10. marca: Lieutsrhlaml, Hamburg, Cherbourg 11. marca: Majestic, Cherbourg 14. marca: Avgustu«. I'ubrovnik In Trst 17. marca: N'ew York. Hamburg. Cherbourg Kuropa. Oierboui g. Bremen 18. marca: • •Iyiui>ie, Cherbourg 22. marca: Me «le France. II. ur« 23. marca: # S'ateiiilam. Boulogne sur M'-r. Hot t-r«Jam 24. marca: Albert Ballin Hamburg, Cherbourg 25. marca: Brem.-n. Cherbourg. Bremen 28. marca: Mauritania, Cherbourg 29. marca: New Amsterdam. Boulogne su- Mer Rotterdam 31. marca: Hamburg, llaml.urg, CIhtIxhir I 2. aprila: j Milwaukee. Hamburg Cherbourg Yoh-lulam. l.out<>giie .«ur M«r, K"tt«r-daru Kurupa. Chertiuurg. Bremen 6. aprila: Aajuitatii.i. Cherbourg 7. aprila: V IfvutM'lilai.d, JIaiiibuig, Cberboiiik S. .aprila: I:y d>- Krnuf, lla\re • 9. aprila: Veeiidum, I'-oub-gne sur Mer. i:..l!«r-dr. Kot-t* i dam 27. aprila: A«|uitania. Cherlmlllg 23. aprila: Hamburg.. Hamburg. i*li>-rl--urg 2?. aprila: I'oUuub is. Cherlwiurg. Bren • n 30. aprila: II* d. Krati.«., I!a vie Volenti. ir M'-r. Kofter-dam NARAVNOST v JUGOSLAVIJO Nova jadranska orjaka S AT UK M A in YILCANIA sta < č'i> na med največjimi in lMj!iltlej£.liii ladja lili s\.-l.t I'zor* na ?2.ižl>a \ is t aka! Cljudni, |M>zorni uslužl^-iu i. ki govor** plovensko, s j \am t. i razi«, ago. in hr<-i) i je taka kot v najlw, jftih hot*- ih In »afno pomi.siilt tia kratko rt-sn in zel* t-niško \o/.ii|o \ Slovt :.ijo. Mali st: -> >ii / t [iillj i^o ii; hrt zplai ni \ i/.-'j "1 »l.t h li K j-t: z t l*. .i.iv a nje VNAI'lIKI! NARAVNOST V DUBROVNIK m TRST S A T li K N I A 19. FEBRUARJA t I" M ) 24. MARCA <1 1\ M > AUGUSTUS (N.GI.) — marca Katerik >li ;ii:er>t vam l«> l*M-n i at k ibit.o C O S l L I C II t7 Battery Place L I X E New York ■a ; • Y- rr^l if DOMOVINO Z A Y) Vi 77\ lr \A t / // \ t>: H. t .-J \. I-iff •' vm Koledar Cena 50c za L 1932... VSEBUJE poleg spisov dveh naših najboljših opazovalcev—Marka Rupnik in Franka Troha — dosti čtiva za ljubitelje povesti; tudi več zanimivih člankov, tehničnih razprav in drugih zanimivosti. Bogato je ilustriranih več člankov s slikami, ki bodo vsakega zanimali. Vpostevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite še danes. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. _ cvetno nedeljo velikTteden v e lik0 n 0 č Velik, osebno voden izlet na največjem ir. : — parnik'i svrta — ■ ■ ■ ■ ODPLUJE Majestic ll. marca Pod osebnim vodstvom Mr. G. Giaeei. White Star potniškega izvedenea. Hitra udobn.i vožnja po najkrajši poti do Evrope. Za Velikonočno Nedeljo S. S. olympic 18. mar. H?trc, ugodne /veze z vsemi koniinentahii- mi točkami iz Cherbourga. Nizke cene. Vprašajte lokalnega agenta ali WHITE STAR LINE INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE COMPANY No. I BROADWAY NEW VOH K CITY Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. T8th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN l