Gospodarske stvari. Tnrška goveja kuga. Hud sovražnik se je pritepel v naso lepo slovensko domovino. Turška goveja kuga se je vnela v Ptujskem okrajn. Naj torej ,,Gospodar" slovenskemu ljudstvu v poduk pove, kaj cesaiske postave zastran živinske kuge velevajo. Tih postav se je treba natančno držati, da se dežela in posamezni okraji branijo stiašne uime, ki lebko blagostanje celib okrajev v kratkem času na nič dene. — Naj imenitnejše naiedbe cesarske postave zoper Turško govejo kugo od 29. junija I. 1868. Kaj je storiti, kdar seje goveja kuga v n e 1 a ? Zastran okužene kmetije ali pristave. Po §. 22 se mora kužna živina pobiti. Vsa kužna goveda, kakor tudi vsa goveda, ki so bila s kužnimi na eni in isti pristavi ali v istem blevu, ali so sicer bile ž njimi v ueposrednji ali posrednji dotiki, treba je pod nadgledom komisije zastran kuge postavljene, brez odloga p obiti. Kde in kako zakopati mrcino (mrhovino) ? Živali, ki so za govejo kugo poginile, ali kakor bolne ubite bile, se morajo na mostu, ktero komisija zastran kuge postavljeua odloči, celoma, ne odvzemši nikakega dela živalskega trupla, š e s t čevljev globoko zakopati, in take jame se smejo še le, ko preteče primerno število let, in samo s posebnim dovoljenjem politične okrajne gosposke, zopet j)dpreti. Ce je bilo živinče le kakor sumljivo pobito, pa je zdravnik potlej spoznal, da je bilo zdravo, sme se, če komisija to dopusti, meso od njega povžiti. Kako dflati s kožami? Samo pri takih živalib, ki se pobijejo, ker so sumljive, da imajo kugo, pa se pri pobijanju najdejo popolnoma zdrave, dopuščeno je, kože pod skrbjo živinskega zdravnika razkužiti ali očistiti, sicer se pa koža s prerezami pokazi, da ni za rabo, in z mrbovino vred zagrebe. Pristavo ali kmetijo je treba zapreti. Pristava ali kmetija, v kterih so ali so bile kužne ali s kužnimi v dotiki bivše živali, mora se po zapiiseženih čuvajih ali vojakih zapreti in zaznamovati s tablo, ki nosi napis: rGoveja k u g a." Brez dovoljenja komisije se ne sme: nikakoršna reč iz okužene kmetije odnesti; ne sme nihče stopiti va njo razun njenih pre- bivalcev; ne sme noben prebivalec tiste kmetije ali pristave sniti se (v dotiko priti) z drugimi prebivalci tistega kraja, razun pod določbami, ki jih postavi komisija. Knga pri ovcah in kozah. §. 24. Ovce in koze, ki so priale v dotiko s kužnimi govedi, morajo biti odločene od goveje živine in od vseh drugih živali, dokler se ne izreče, da je kuga nehala, in dokler se ne razkužijo^ _ Ce te živali za kugo zbole, začno veljati prav tiste naredbe, kakor pri kugi med govejo živino. Zastran okuženega kraja. §. 25. Kadar je za gotovo določeno, da se je na kteri kmetiji goveja kuga začela, ima politična gosposka izreči in razglasiti, da je dotični kraj (selo, vas) okužen. V tem kraju iina nastopiti zaprtija zastran živali in reči, ktere so naštete v §. 2.*) Z ukazom se doloei, kako je treba napraviti z a p r t i j o kraja. V takem kraju naj dalje: a) veljajo naredbe v §. 21.**) zapovedane; b) ovce in koze naj se odpravijo iz blevov za govejo živino, ter se ne smejo nazaj vanje djati, dokler trpi kuga; c) vožnja z govejo živino je prepovedana. Konji iz brezkužnib kmetij se pa smejo rabiti v kraju ali zvunaj kraja, in tudi v kraj od drugod priganjati ali privaževati ali pa skozi kraj dalje gnati ali voziti, vendar je treba pri tem izpolnjevati to, kar komisija zaukaže; d) psi, mačke in kuretnina morajo se zapirati, če bi se pa našli na planem, ubiti. Pitomi zajci v hlevih naj se pokončajo; e) stanovalci okuženih krajev smejo samo takrat iti kam iz njih, če niso, odkar se je kuga začela, prišli v dotiko z ondotno bolno *) V zaprtijo pod §. 2. spadajo: 1. Domača živina ktere koli vrste, razen konj in svinj (krmetine); 2. odpadki in surove snovi (neizdelana roba) od teh živali, naj bodo te reči surove (brž po poboju) ali že posušene. Vvažati se smo samo taka volna, od ktere se da izkazati, da je bila v fabriki prana; 3. seno, otava iu slama; 4. hlevna oprava, ki je bila žo v porabi, in goveja oprega (vprežna oprava); za trgovino namenjena, ponošena oblačila in takošno že rabljeno obutalo. Seno ali slama, v ktero je bilo kaj zavito, mora se pa brž sežgati kakor pride zavita reč tje, kamor je namenjena. **) §. 21. se glasi: Tudi pri goli sumnji goveje kuge ima komisija zastran kuge poslana, dokler politična gosposka dalje ne zaukaže, razen povedanih v §. 19. naredeb narediti vse to, kar dotični zvršilni predpisi velevajo glede na zakopavanje crknjenih ali pobitih živali, na ogledavanje živine po živingicem zdravniku in na razvidnost števila goved, ovac in koz, na pregledovanje sumljivih živali, na prepoved, odnašati klajo, nastelj , gnoj in opravo iz zaprtih poslopij, potem glede na naznanila o vsakem zbolenju ali crknjenju med živino in na pobijanje goved iz nesuumih hlevov. Meso od pobite živali, o kteri je živinski zdravnik potem spoznal, da je suma čista, sme se samo v istem kraju povžiti. ali sumljivo živino, alj če splob niso bili na okuženi kmetiji, in če so bili, ali kakor si bodi prišli v dotiko, se morajo popred postavno razknžiti; f) iz vseb brezkužnih blevov je treba vsak dan gnoj pokidati; g) prepovedani so v kužnem kraju živinski in drugi sejmi, kakor tudi muzika s plesom; h) živali in surova roba od živali smejo se po železnicah skozi kužni kraj le prevaževati, če se izpolnuje to, kar je deželno poglavarstvo naredilo, da se kuga ne zatrosi. Zastran mejnega okraja kuge. §. 27. Kadar je v kakem kraju goveja kuga, velja okolica na tri milje dalječ na okrog za mejni okraj kuge. V mejnem okraju kuge imajo: a) veljati ukazi o popisu in razvidnosti števila živinčet, potem določbe dane za ta primer, kadar ktero rogato živinče zboli ali pogine (§• 21). b) Vsako crknjeno govedo naj se pusti ondi, kder je crknilo, dokler se drugače ne zaukaže, ter je skrbeti, da se ga nobena stvar ne dotakne. Okrajna gosposka sme zastran vsake živali, ki pogine, zaukazati, naj se razpara in razdela, da se izve bolezen. c) Živinski sejmi so prepovedani. Tudi je prepovedana kupčija z govejo živino, klajo in steljo. Samo izjemno pri okolnostih posebnega ozira vrednib, sme politična okrajna gosposka dopustiti pod svojim prigledom kupčijo z rečmi poslednjič imenovanimi, potem s klavno živino, kakor tudi z živino, kolikor se izkaže, da je kmetije potrebujejo. d) če bi bilo potrebno, sme deželno poglavarstvo zaukazati, da bo živina, kar je je v mejnem okrajn, s posebnim znamenjem zaznamljena. e) Krajem, ki se drže okuženih, naj okrajna gosposka, če se je okužbe bati, prepove živino na pašo goniti. f) Vsi psi imajo se privezati, razen pastirskib, dokler se rabijo pri živini, mačke pa se morajo zapreti. (Konec prih.) Sadjerejcem. V fari Sv. Jerneja pod Nemškim Gradcem je letos drevje obilno sadja obrodilo. Ljudje so na tisoče skupili iz sadja, katerega so prišli kupci od vseh krajev iskat. Eden sam kmet je letos tam za sadje skupil nad 1000 gld. Startinjak moaanckaric se je prodajal po 40 gld. Res lep denav! — To bodi našim gospodarjem v spodbudo, da prav marljivo nasajajo sadna drevesa. Znana in prav podučna je dogodba, katero Schodler v svoji rknjigi prirode" pripoveduje. Za časa sedemletne vojske (katero je imela Avstrija s Prusi od 1756—1763. 1.) je v Wallerstadten, mali vasi poleg Darmstadt-a obležal na smrt bolen francosk vojšak. Kmetje se ga usmilijo, mu lepo postrežejo. Vojak začne okrevati, s časom zopet ozdravi. Ljudje se mu med tem toliko prikupijo, da sklene vse žive dni pri njib ostati, in s svojimi rokami si med njimi kruh služiti. Postavili so ga ža črednika. Novi črednik kmalo zapazi, koliko sadunosnega drevja bi labko na občinskem spašniku raslo. Ko jesen pride, se poda naš nekdanji vojak v svoj rostni kraj pogledat. Tam nabere sadežev žlahtnib dieves vsake vrste ter jih nese v svojo novo domovino. Vsaki sadež na svojem spašniku skrbno vsadi. — Drugo jesen gre zopet po novih sadežev v svojo domovino. Tako dela več let. Pašnik se s časom spremeni v sadovnik. Od leta do leta so se dohodki množili. Občinska blagajnica je tako obogatela, da zdaj občanom ni treba nobenib doklad plačevati. Jernej.