YU ISSN 0040-1978 LETO XXXVII., ŠT. 49 Ptuj, 20. decembra 1984_CENA 17 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBIIME: Razpis za vojaške šole (stran 3) O alkoholizmu (stran 5) Delegat Luizek (stran 6) Bloudkova plaketa Filipu Leščaku (stran 9) Oglasi in obiave (stran 11) Živahna delegatska aktivnost Daje konec leta pred durmi se v naši redakciji pozna predvsem po kupu gradiv, s katerim so založene naše delovne mize. Očitno so se mnogi odločili, da bodo tik pred koncem leta postorili to, kar med letom niso utegnili ali hoteli sto- riti. Kakorkoli že, vabila za seje smo prejeli, odločiti seje treba, na katerih bomo sodelovali. Odloči- tev ni lahka, saj je sej mnogo več kot novinarjev v naši redakciji, pa še seje so sklicane ob istih dneh in urah. Kljub časovni stiski vas bomo poskušali obvestiti o vseh dogajanjih, čeprav kakovosti ne moremo obljubiti. Samo za danes so na primer sklicane tn seje skupščin. Zjutraj ob osmih se bodo sestali delegati samoupravne stanovanjske.skup- nosti in občinske skupnosti za zaposlovanje, ob 13. uri pa dele- gati občinske izobraževalne skupnosti. Na vseh sejah bodo delegati ocenili opravljeno delo, sprejeli rebalanse finančnih načrtov za to leto in razpravljali o osnutkih delovnih programov za 1985. leto. Seveda so na dnevnih redih posameznih sej skupščin še ostala vprašanja, o katerih v ok- viru svojih pristojnosti odločajo delegati skupščin. Prav gotovo delegati nimajo lahke naloge, posebno še ob sprejemanju osnutkov progra- mov za prihodnje leto. Denarja primanjkuje, cene gredo v neslu- tene višine, ndloge srednjeročne- ga programa pa čakajo na ures- ničitev. Čemu se bomo odpove- dali. kam bomo naložili denar, da bi ga kar se da oplemenitili, kako bomo obdržali že doseženo raven na posameznih področjih dela .. .? To so vprašanja, ki jim v delegacijah morajo nameniti us- trezno pozornost in tako v strpnem in odkritem dialogu z izvajalci posameznih dejavnosti oblikovati ustrezne programe. Ob vsem tem pa se je treba zavedati, danes bolj kot kdajkoli prej, da bo denarja le toliko, kolikor ga bomo ustvarili z lastnim delom. N. Dobljekar 40-letnica smrti heroja Toneta Žnidariča Kolektiv osnovne šole Tone Žnidarič v Ptuju je v petek. 14. decembra proslavil tretji dan šole, ki gaje povezal s 40-letnico smrti heroja Toneta Žnidariča in z izi- dom publikacije o delu in življe- nju komunista, španskega borca in narodnega heroja. Slovesnosti so poleg najožjih sorodnikov pri- sostvovali vidni družbenopolitič- ni in javni delavci, partizanski komandanti, njegovi bojni tova- riši in kolegi iz gimnazijskih let — akademik in pisatelj Ivan Potrč, ki je dan pred tem prejel letošnjo nagrado AVNOJA za književ- nost. Ivan Bratko. Ivan Kokalj- Imre. Milena Bokša. Radko Polič, Lado .Ambrožič-Novljan. Stane Semič-Daki in Ivan Lokovšek. Slavnostni govornik Ivan Potrč je nato obširno orisal življenjsko pot komunista, španskega borca in partizana, hkrati pa tudi pisa- telja Toneta Žnidariča. našega Tuneka. mladega revolucionarja, kije leta 1944 podlegel ranam ob preizkušanju novega orožja. Na kraju svojega govora je dejal: »Vaša šola ne bo nosila samo njegovega imena, ampak bosta on sam in njegova revolucija živela z vami. . .« Po prisrčnem kulturnem prog- ramu in pozdravih gostov so po- delili še jubilejna priznanja ter odprli spominsko sobo Tonetu Žnidariču. ki jo je mladim šolar- jem predal predsednik OO ZZB NOB Milan Lacko. Več o tem poročamo na .3. strani. Akademik — pisatelj Ivan Potrč in nagrajenec AV NOJA govori o svojem šolskem tovarišu Tonetu Žnidariču. Foto* MŠ Da bo novoletna jelka lepo okrašena Pravgotpvo imajo od novoletnih praznikov največ veselja naši najmlajši, zato radi gredo po nakupu zraven mamic in očkov, saj so trgovine te dni založene z artikli, ki jih čez leto ni. Novoletne okraske je treba posebej izbrati, saj mora biti novoletna jelka lepo okrašena, da bo tudi dedek Mraz zadovoljen. Kaj neki riam bo prinesel letos? Foto: M. Ozmec Prireditve ob Dnevu JLA — 20. decembra od 9. db 14. ure ogled orožja v vojaš- nici D. Kveder Ptuj za osnovne šole in VVO — 21. decembra od 9. do 14. ure ogled orožja v vojaš- nici D. Kveder Ptuj za dijake SŠC Ptuj — 21. decembra ob 18. uri SVEČANA AKADEMIJA v avli Srednješolskega centra Ptuj — 22. decembra ob 9. uri sprejem pionirjev pri koman- dantu gamizije — 22. decembra ob 10. uri SVEČANI ZBOR s proslavo v vojašnici Dušan Kveder Ptuj — 22. decembra ob 19. uri TOVARIŠKO SREČANJE v Kklričevem (vstopnice za družabno srečanje po ceni 400.- dinarjev je možno kupKi na Občinskem štabu TO Ptuj, Trg MDB 1/III ali pa v restavraciji Kkiričevo). Občina Ivanec novi član bratskih občin Na seji Koordinacijskega odbora za sodelovanje bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije, kije bila v Lendavi 11. decembra, so soglasno sprejeli sklep, da občino IVANEC iz SR Hrvatske sprejmejo za enako- pravnega člana bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije. S tem seje število sodelujočih bratskih občin povečalo na 12 in sicer na 6 hrvatskih in 6 slovenskih občin. S tem je sklenjen krog najbolj zainteresiranih občin za sodelovanje v okviru medrepubliškega sodelovanja — Srečanj brat- stva in prijateljstva. Ob zaključku 23. Srečanj bratstva in prijateljstva — Maribor Tezno '84, ki bo v januarju 1985 v Mariboru, pa bodo sklep o sprejemu občine IVANEC svečano razglasih. Med občinama Ivanec in Ptuj se sodelovanje razvija že dalj časa, zlasti med občinskima skup- ščinama, delavci milice in notranjih zadev, krajani krajevnih skupnosti Bfednja in Hajdina ter drugimi. Občino Ivanec bomo*našim bralcem predstavili v novoletni številki Tednika. FB V nedeljo Ormožani za samoprispevek Skupščina krajevne skupnosti Ormož je razpisala referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za čas od L februarja 1985 do 31. ja- nuarja 1990. Referendum bo v nedeljo, 23. decembra 1984 od 7. do 19. ure na območju celotne krajevne skupnosti na običajnih glasovalnih me- stih. Na referendumu se bodo krajani odločali o samoprispevku za nadalj- njih 5 let za sofinanciranje programa gradnje komunalnih in družbenih objektov na območju krajevne skupnosti Ormož. Za uresničitev navede- nih nalog, ki bodo podrobneje razčlenjene v srednjeročnem programu razvoja KS, bodo morali zbrati iz samoprispevka nekaj nad 84,3 milijona dinarjev, ki bi jih zbrali tako, da bi po 2 odstotka od neto osebnih do- hodkov iz delovnega razmerja plačevali vsi zaposleni, prav tako 2 % ob- čani, ki imajo dohodke od obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, po 3 odstotke delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti in 1,75 % osebni, invalidski in družinski upokojenci, delavci, Tci so na začasnem delu v tujini pa naj bi letno prispevali po 2.500 dinar- jev. Vodstva družbenopolitičnih organizacij, skupščina in svet KS Ormož so storili vse potrebno, da so bili krajani o namenu samoprispevka po- drobneje obveSčeni, o tern so se izrekli tudi na zborih krajanov, zato pri- čakujejo, da bodo v nedeljo vsi prišli na glasovalna mesta in se z veliko večino odločali ZA samoprispevek in s tem za nadaljnji razvoj krajevne skupnosti. -u Ptuj le dočakal prvi novoletni sejem Običajno sivino prednovoletnih dni in pred novo letnega razpoloženja bo tokrat razpršil prvi novoletni seiem v Ptuiu, ki bo od 22. do 29. dt cembra na ptujski tržnici. Sicer pa tega, da se bliža novo leto, v Ptuju ni opaziti. Tu in tam kakšna izložba z lučkami, to pa je tudi vse. Obeta se pravljični gozd s številnimi smrekami in primernimi okraski. Vsak dan pa bo vanj prišel tudi dedek Mraz s spremstvom. Manjkala ne bo glasba, nastopi raznih kulturnih skupin . . . Vse to daje zagotovilo, da bo sejem, čeprav prvi, le dosegel namen. Pobudo zanj je dal znani ptujski obrtnik Valentin Zamuda, organi- zacijo pa je prevzelo obrtno združenje Ptuj, ki je k sodelovanju povabilo nekatere organizacije združenega dela in pa zasebne obrtnike, ki bodo po- leg izdelkov ponujali tudi hrano in pijačo. Pri združenju so povedali, da bo v času novoletnega sejma na tržnici okrog 20 stojnic z najrazličnejšo ponudbo. Obrtniki bodo prodajali lesene izdelke, suho robo, lectovo pe- civo; precej bogata bo ponudba lesenih igrač. Sejem bo odprt vsak dan — razen — 23. decembra — od 9. do 21. ure. Z novoletnim programom pa bo vsak dan sodelovala ena izmed ptuj- skih osnovnih šol. Prihod dedka mraza je vsak dan napovedan med 16. in 17. uro. mg PROGRAMSKA SEJA OK SZDL PTUJ Delegatski sistem še „šepa" Delegati programske seje občinske konference SZDL Ptuj so v torek, 18. decembra, ocenili, da bo potrebno vložiti še več naporov v dograjevanje delegatskega sistema. Predvsem velja to za delegacije .samoupravnih interesnih skupnosti, ki v tem letu niso dobro opravljale svojega dela, vsaj v vseh krajevnih skup- nostih ne. Nasprotna je ocena delegacij za zbor krajevnih skupnosti. Te delegacije so delale izredno dobro, kar potrjujejo kvalitetne razprave na sejah zbora. Zato bo potrebno v pripra- vah na volitve v 1986. letu dobro analizirati delo delegacij in delegatov za interesne skupnosti, pred tem pa pripraviti tudi program izobraževanja zanje. Delegati so na programski konferenci ocenili tudi uresni- čevanje kadrovske politike, delovanje konference svetov po- trošnikov. uresničevanje nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in delovanje koordinacij in svetov pri občinski konferenci oziroma predsedstvu konference. Po ra/pravi so sprejeli smernice /a politično delo in pro- gram dela v prihodnjem letu. o čemer bomo poročali v naslednji šic\ ilki Tednika. N. D. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 20. december 1984 - TEDNIK IZ DO AGROTR/UySPORT Rentabilnost še ni pod vprašajem Današni položaj prevozniku ne daje možnosti za visoko rrentabil- nost. Le-ta tudi rad poudarja, da je 100 odstotno odvisen od vremena. ,,Mila" jesen brez snega daje zagotovilo, da bo poslovaje brez težav, da ne bo izgube. Do 10. decembra so v DO Agrotransport normalno delali, ni bilo zastojev. Stojijo le tisti kamioni in stroji, za katere nimajo rezerv- nih delov. Pomanjkaje je najbolj akutno pri sklopih in gumah. Vsak dan imajo od 8 do 10 odstotkov izpada. Normalno poslovanje pa jim pogosto grenijo podaljšani in praznični vikendi. Je že tako, da še vedno raje praznujemo, kot delamo. Iskanje rezervnih delov po vsej Jugoslaviji je dnevno prisotno in terja veliko iznajdljivost in prilagodljivost nabavno-tehnične službe. Težava pa je tudi ta, da višjih stroškov nabave rezervnih delov ne moreš nikjer vklakulirati. Kot je povedal Vladimir Skorjanec, direktor delovne organizacije, je letos izvoz v porastu v primerjavi z lanskim enakim obdobjem. Prihodek od izvoza je letos hitreje rastel kot prihodek, ustvarjen s prevozi po domovini. Največ so vozili v Avstrijo. V bodoče ne računajo na večji izvoz, saj za izvoz niso primerno opremljeni. Potrebovali bi namreč uvožene avtomobile, zate pa sredstev nimajo. Ze pet let niso uvozili nobenega avtomobila. Vse kaže, da bodo letni plan presegli in tudi pozitivno poslovali. Osnutke planov za prihodnje leto so pripravili po dejavnostih. Omeniti velja, da mislijo tudi na invalide dela. Zato nameravajo preurediti upravno stavbo in pridobiti delavnice; delovnih invalidov je že pet odstot- kov od vseh zaposlenih. Poslovno leto 1984 bodo zaključili 29. decembra, ko se bo sestala tudi osnovna organizacija sindikata. MG SEMENARNA DA, SEMENARNA NE Redkokdaj se zgodi, da bi nekdo ponudil svoja sredstva za vlaganje v razvoj območja ptujske občine. Da pa je to le mogoče, dokazuje ljubljan- ska Semenarna, ki je na območju Sturmovca odkrila idealne možnosti za širitev svoje semenarske proizvodnje. Toliko bolj neumestno je zato nasprotovanje načrtom tega ljubljanskega kolektiva, ki se je pojavilo pri sedanjih uporabnikih kmetijskega prostora v občini. Natančneje, ena temeljnih organizacij kmetijskega kombinata celo pismeno nasprotuje dodelitvi zemljišča v Sturmovcu semenarni. Da bo zadeva bolj jasna naj dodamo, da gre za doslej povsem neizkoriščeno zemljo, ki jo je v Stur- movcu nič koliko in v ureditev katere bo potrebno vložiti ogromna denarna sredstva. Načrti predvidevajo ureditev celotnega območja Sturmovca, pri tem pa imajo kmetijci svoj delež, ki bi se lahko še povečal. Semenarna iz Ljubljane je zaprosila za 300 hektarov zemlje, ki bi jo z lastnimi sredstvi usposobila za zahtevno semenarsko proizvodnjo, pri tem pa bi izkoristila tudi možnost namakanja. V ptujski občini bi tako postali bogatejši za vrhunsko obdelano kmetijsko površino, ki bi gotovo prinesla strokovne pa tudi materialne koristi. Ob tem je potrebno imeti v vidu še druge strani ponudbe ljubljanske Semenarne. Gre za pridobitev okoli 150 novih delovnih mest, v glavnem bi dobili zaposlitev srednje, višje in visoko izobraženi ljudje. Takih strokovnjakov je zaenkrat res še premalo, že čez nekaj let pa jih utegne biti dovolj, saj je tudi izobraževanje kmetijskih strokovnjakov v zadnjem času deležno večje pozornosti. Ne gre pa prezreti še ene možnosti, ki jo ponuja prisotnost semenarne v našem kmetijstvu. Gre namreč za možnost širitve semenarske proizvodnje na polja družbenega in zasebnega kmetijstva, kar je dohodkovno zelo zanimiva dejavnost. Nasprotovanje željam semenarne so po eni strani razumljiva, po drugi strani pa daje tehten premislek vendarle prednost odločitvi, ki podpira prizadevanja te ljubljanske delovne organizacije. Na srečo je načrtom semenarne naklonjen precejšen del kmetijcev, pa tudi družbenopolitična skupnost. JB IZ TEMEUNE ORGANIZACIJ FB(ARNE VINKO REŠ PTUJ Proizvodnjo povečali za sedem odstotkov Finančni rezultati, ki jih temeljna organizacija dosega v desetih mese- cih letos, so slabši, kot v enakem obdobju leta 1983. Glavni vzrok je višja rast porabljenih sredstev od celotnega prihodka. Akumulacija v dohodku sicer pada, vendar je še vedno višja kot v ostalih temeljnih organizacijah sorodne dejavnosti. Letos so se cene kruha in slaščičarskih izdelkov v po- vprečju povečale za 25 odstotkov. Pri osnovnih vrstah kruha s ceno ne pokrivajo stroškov proizvodnje. Količinsko so proizvodnjo povečali za sedem odstotkov. Le-ta se povečuje tudi zaradi padca življenjskega standarda: Kot je povedala Erika Mihelačeva, direktorica temeljne organizacije, so letos povečali tudi izbor izdelkov. Novi proizvodi so bige, domači kruh, hobi štručke; v kratkem pa sc jim bodo pridružili tudi hlebčki po 0,16 kg. Sicer pa si prizadevajo, da bi ponudbo nenehno povečevali; glavna skrb je kakovost izdelkov. Žal pa pri tem pogosto prizadevanja delavcev niso dovolj. Glavni krivec je še vedno moka, ki nima stalne kakovosti. V temeljni organizaciji vidijo rešitev le v rekonstrukciji mlina v Ptuju, v postavitvi silosov za pšenico ob teh mlinih. V planih je to vse lepo zapisa- no, kaj bo, pa bo prinesla že bližnja prihodnost. Dnevno spečejo v obratih temeljne organizacije med 18 in 20 ton kru- ha, do 25 tisoč žemljic, 2 tisoč do 2500 big, 1500 hobi štručk; ob praznikih pa se te številke močno povečajo. V dneh pred prazniki namreč izdelajo tudi do 26 ton kruha. Zaradi slabših delovnih pogojev in zastarele tehnologije so se v temeljni organizaciji odločili za rekonstrukcijo obrata v Kidričevem. Za to bodo porabili 30 milijonov dinarjev. Po načrtu bo rekonstrukcija zaključena še ta mesec, vendar pa bodo še naprej delali ročno, saj dobavitelj opreme kasni že leto in pol. V obratu v Kidričevem pečejo osnovne vrste kruha, mešani kruh, bige, beli francoz in hlebčke. V daleč najslabših pogojih dela slaščičarna v Lackovi ulici, kljub temu pa je znana po kakovostnih izdelkih. Tudi za slaščičarno sta značilna f)ovečana proizvodnja in izbor izdelkov, ki ga prilagajajo letnemu času. Po naročilu spečejo tudi razne potice in torte. Naredili pa bi lahko še veliko več, če bi jih ne omejeval prostor; potrebujejo pa tudi nove stroje, saj v glavnem še delajo ročno. Računajo, da bodo v letu 1985 ta problem le rešili. MG S SBVIINARJA GOSnNSKIH IN TRGOVSKIH DELAVCEV v TURIZMU ŠE NEPOVEZANI V preteklem tednu so se na seminariu srečali gostinski in trgovski delavci; govorili pa so o turizmu, turistični informaciji in kulturi kot delu turistične ponudbe. Seminar sta pripravila turistično društvo Ptuj in temeljna organizacija Gotstinstvo Haloški biser Ptuj. S strokovnimi prispevki pa so sodelovali magister Anton Ilec, predsednik komiteja za družbenoekonomski razvoj in planiranje skupščine občine Ptuj, Milenko Sober, urednik turističnih oddaj na RTV in Marjeta Ciglenečki, kustos-padagog iz ptujskega pokrajinskega muzeja. Ob tej priložnosti so načeli vrsto problemov in dilem turističnega gospodarstva, ki pa jih bomo morali razrešili, če želimo od turizma dobiti to, za kar si v občini že vrsto let prizade- vamo. Turizem je sinteza najrazličnejših kul- turnih, gospodarskih zabavnih in drugih de- javnosti. Vsak kraj mora imeti celostno ponudbo, ki bo temeljila na kulturni dediščini in tudi na sodobnih danostih. Večji zaslužek od turizma je tudi v boljšem povezovanju vseh sodelujočih v turistični ponudbi. Povečati turi- stični utrip je najpomembnejša naloga današnjega in jutrišnjega razvoja turizma. Pri tem nam bo seveda pomagala premišljena propaganda, ustrezna delitev dela in boljša informacijska služba. V program aktivnosti za pospeševanje domačega in tujskega turizma, sprejet je bil v skupščini SR Slovenije, smo zapisali, da so Turistična zveza Slovenije in turistična društva nosilci nalog, katerih del je obogatitev naše turistične ponudbe s številnimi prireditvami. Turistična društva so letos pri tem veliko na- la. K temu pa so prispevala tudi sprejeta stališča in usmeritve republiške konference socialistične zveze delovnih ljudi Slovenije glede hitrejšega razvoja 'turizma. Z njimi je bilo ustvarjeno primerno razpoloženje za mobilizacijo najširše- ga kroga ljudi. Prireditve so namreč sila pomembne, kajti ljudje si ne želijo več zgolj letovanja z veliko spanja in počitka, čedalje privlačnejši je oddih, ki združuje številne akti- vnosti za zadovoljevanje posameznih interesov letoviščarja, njegovih konjičkov, želje po spoznavanju življenja in današnjih ter preteklih navad in običajev. Podatki za ptujsko občino kažejo, da je turizem v družbenem proizvodu občine udeležen le z dvema odstotkoma. Glede na to, da je interdisciplinarna dejavnost, v turističnem proizvodu je namreč vgrajenih od 60 do 80 različnih proizvodov, bi nujno morali spremeni- ti metodologijo zajemanja podatkov. Zato bi že v planskih dokumentih morali govoriti o metodologiji zajemanja podatkov. Da je to tako pove tudi naslednja trditev: še vedno namreč govorimo, da turist spi v zmogljivostih, ne pa v postelji. Ptujska občina ima tudi vse možnosti za do- ber turistični razvoj. Verjetno ni potrebno ponavljati, kaj vse imamo v občini. Z oceno dosedanjega razvoja ne moremo biti zadovoljni. O celostni povezanosti turističnih dejavnikov v občini ne moremo govoriti. Vprašanje je, kdo bo tisti, ki bo v bodoče zagotovil to celostnost. Brez nje pa kakovostnega razvoja ne bo. Prihodnje usmeritve razvoja turizma v občini gredo v smeri boljšega izkoriščanja tega, kar že imamo. Tako bi naj v prihodnjih letih poprečno število gostov rastlo po letni stopnji 2,7 odsto- tka: pri tem pa bi naj število domačih gostov bilo večje za 2,2 odstotka, tujih pa za 3,4 od- stotka; število prenočitev pa po stopnji 5,1. To povečanje pa se ne naslanja na nove hotelske zmogljivosti, temveč na povečanje postelj pri zasebnikih; pri teh namreč še nismo izkoristili vseh možnosti. Akcija za pridobivanje zasebnih turističnih sob, ki jo je že pred nekaj leti spodbudilo turistično društvo Ptuj, ni uspela. Zato se bo potrebno v novem srednjeročnem obdobju za to le bolj potruditi. Ptuj je izrazito tranzitno mesto, zato bomo morali tranzitnemu turizmu posvetiti veliko pozornost. Ne bomo gledali samo na kolone avtomobilov, ki vozijo skozi Ptuj, ampak jih bomo skušali zadržati v mestu vsaj za nekaj ča- sa. Pri tem bo v orientacijo podatek, da že 61 odstotkov evropskih gostov odhaja na počitnice brez posredovanja agencij in da še vedno 67 odstotkov evropskih turistov hodi na počitnice z avtomobilom. Odločanje za počitnice se začenja s potrebo, željami in pričakovanji, cena pa je šele na četrtem oziroma na petem mestu. Da bomo turiste privabili, se bomo morali naučiti prodajati svoj turistični proizvod. Turistične informacije bomo prodajali vsak dan in jih po potrebi dopolnjevali. Ni vseeno, kako bomo ponujali tisto, kar imamo. Sodobni turist potrebuje izredno veliko informacij. Ka- kovost v turistični ponudbi je ugodno razmerje med stroški in storitvijo; informacija pa je It eden od elementov kakovosti. Jugoslovanski informacijski sistem je žal izredno zastarel; nje- gov čip je ciklostil, svet pa že uporablja sodo- bno elektroniko. Sodobni turist se vse bolj obrača k duhovnim dobrinam in zavrača materialne dobrine. Ptuj pa to duhovnost ima, zato ima tudi vse pogoje za to, da pridobi dobrega turista. Vse, kar bi želeli na področju turizma v obči- ni doseči, smo zapisali že v študiji o dblgoročnem razvoju turizma v občini iz leta 1977. Sedaj jo bomo ponovno aktualizirali. Dejstvo pa je, če bi jo že zdaj uresničevali, bi danes govorili o bistveno drugačnih, ka- kovostnejših rezultatih. MG URBNiCm SKLEPE MS ZKS ZA PODRAVJE Določiti konkretne nosilce v občini Medobčinski svet ZKS za Podravje je 17. oktobra 1984 obravnaval naloge komunistov pri nadaljnjem razvoju, poglabljanju samouprav- nih in družbenoekonomskih odnosov in povezovanju agroživilstva v Podravju. O tem je sprejel vrsto ugotovitev, usmeritev in sklepov, ki jih morajo potrditi organi občinskih organizacij ZKS in poskrbeti, da se usmeritve in sklepi začnejo čimprej in kar najbolj dosledno uresničevati v praksi. O teh nalogah je na seji, 10. decembra razpravljalo tudi predsedstvo občinskega komi- teja ZKS Ptuj ter ugotovitve, usmeritve in skle- pe v celoti sprejelo kot svojo nalogo. Na seji je sodeloval tudi Janko Mlakar, predsednik občinskega komiteja za kmetijstvo občine Ptuj, ki je podrobneje razčlenil stanje na področju kmetijstva v ptujski občini — s poudarkom, da planske cilje v celoti izpolnjujemo, zaostajajo le v KZ Lovrenc. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se finančni rezultati v kmetijstvu stalno slabšajo in če ne bodo odpravljena nekatera nesorazmer- ja v cenah, se nam v prihodnjem letu obeta v kmetijstvu izredno visoka izguba. V občini se čuti vrzel v tem, ker nimamo kmetijskega inšpektorja. Zamujamo tudi pri kmetijsko prostorskih operacijah. Komasacije so najtežji postopek, ki ga vodi občinski komite za kmetijstvo. V občini tudi ocenjujemo, da so intervencijska sredstva v kmetijstvu odigrala izredno pozitivno vlogo, zato bi jih morali uveljavljati tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju. Za kmetijstvo je treba bolj iskati dolgoročne in trajne rešitve, pri tem pa dajati posebno spodbudo tisti proizvodnji, ki je tudi izvozno zanimiva. Po konkretni razpravi je predsedstvo OK ZKS sklenilo, da naj občinski komite za kmetij- stvo pripravi akcijski program nalog, ki jih je moč izvršiti v okviru občine in določiti konkret- ne nosilce na posameznih področjih. O ugotovitvah, usmeritvah in sklepih MS ZKS je treba razpravljati na stalnih akcijskih konferencah v kmetijskih OZD in na posvetih sekretarjev OO ZKS ter iz njih povzeti naloge. Dati pobudo občinski organizaciji SZDL, da v svojih organih in v krajevnih konferencah SZDL (sveti in sekcije za kmetijstvo) obravna- vajo vprašanja nadaljnjega razvoja in podružbljanja kmetijske proizvodnje, o vlogi in odnosih v KZ, o delu pospeševalne službe ipd. V začetku leta 1985 bo o teh vprašanjih razpravljal tudi občinski komite ZKS Ptuj. Predlagali so še, da naj predsedstvo SO Ptuj uvrsti ta vprašanja na dnevni red zborov skup- ščine občine Ptuj na sejo, ki bo koncem prvega trimesečja 1985. Tako je v ptujski občini dobro zastavljena akcija, da se usmeritve in sklepi medobčinskega sveta ZKS za Podravje konkretizirajo in začne- jo reševati v lastnem okolju — v OZD in v ob- čini. Ob tem pa dajati utemeljene pobude za povezovanje navzven, za združevanje nekaterih funkcij na tem področju in za nekatere sistem- ske rešitve na področju kmetijstva in živilske industrije. Ni odveč, da za konec citiramo še eno od ugotovitev: Medobčinski svet ZKS za Podravje ocenjuje, da so naravne danosti za intenzivnejši razvoj kmetijske proizvodnje in predelave v Podravju še vedno premalo izkoriščene. Med poglavitnimi razlogi za to so: — prevelika razdrobljenost kmetijskih povr- šin, — ekstenzivnost proizvodnje; — opuščenost ali slaba obdelanost površin, — preskromna vlaganja v primarno kmetij- sko proizvodnjo, — pomanjkanje kadrov in slabšanje dohodkovnega položaja primarne kmetijske proizvodnje in živilsko predelovalne industrije, pa tudi prešibke samoupravne in dohodkovne povezanosti in neurejenih družbenoekonomskih odnosov v agroživilstvu." FF OB PRAZNIKU DaOVNE ORGANIZACIJE OLGA MEGUČ PTUJ Pregled dosežkov in obnova starega Vse do leta 1978 je bil praznik delovne organizacije Olga Meglič 31. december; z za- četkom poslovanja v Dolanah pa so praznik pomaknili za nekaj dni nazaj in izbrali 23. december. Novi mejnik v praznovanju je leto 1981. ko so odločili, da je praznik običajen delovni dan, ki ga prekine le slavnostna seja samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij; prej so imeli namreč prost dan. Letos bo slavnostna seja v petek. 21. de- cembra. Ob tej priložnosti bodo pregledali dosedanji razvoj delovne organizacije in ures- ničevanje gospodarskega načrta za letos ter potrdili gospodarski načrt za leto 1985. V na- daljevanju bodo potrdili organizacijsko shemo delovne organizacije in pogodbo z Medjimur- jepletom o dolgoročnem poslovanju, s ka- tero se dogovarjajo za obnovo vrbovih nasa- dov. Tako je pričakovati, da se bo ponovno aktiviralo delo na domu. saj je povpraševanje po pletarskih izdelkih še vedno izredno veliko. Olga Meglič pa ima v pletarstvu že dolgoletno tradicijo. S konkretnim delom bodo pričeli že spomladi leta 1985. Skupno vlaganje temelji na skupnem prihodku in dohodku. Ob koncu bodo podelili tudi jubilejne na- grade za 10, 20 in 30 let delovne zvestobe ter priznanja delovne organizacije. 25. decembra pa bo sprejem za upokojene člane delovne organizacije. MG Danes programska seja OKSZDL Predsedstvo občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Ormož ugotavlja, da se je v tem letu močno povečala mobilizacijska vloga te drližbenopolitične organizacije. Kljub temu pa z delom vseh krajevnih organizacij socialistične zveze niso najbolj zadovoljni, tako kot tudi z delom sekcij ne. Prav sekcije bi morale obravnavati pobude in predloge delovnih ljudi in občanov ter jih prek delegatskega sistema prenaiSati na vse ravni družbenega in političnega cxlločanja. Socialistična zveza je težišče svojega dela usmerila v uresničevanje programa dolgoročne stabilizacije, tako kot vse ostale družbenopolitične organizacije v občini. Na današnji programski seji bodo delegati ocenili uspešnost dela izteka- jočem se letu in seveda opkciia komiteja ZKS Ormož. CIani komiteja sc bodo .sestali 26. decembra, ko bodo osrednjo razpravo namenili delu v prihodnjem letu. To je povezano z delovnimi programi družbe- nopolitične skupnosti za leto 1985 in za naslednje srednjeročno obdobje. Teži.šče dela bo seveda še naprej v uresničevanju dolgoročnega program;^ gospodarske stabili/atijc. p»li na slovesnost ob tretjem dnevu itole in 40-letnici smrti Toneta Žnidariča. ZVEZNI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO PERSONALNA UPRAVA razpisuje NATEČAJ za sprejem kandidatov za učence splošnih srednjih vojaških šol, gojence srednjih vojaških šol rodov in služb in učencev šol za strokovne delavce v vojaških poklicih v letu 1985 KATERE SO SREDNJE VOJAŠKE ŠOLE? —- Letalska splošna srednja vojaška šola ,,Maršal Tito" v Mostarju; — Splošna srednja vojaška šola ,,Bratstvo-enotnost" v Beogradu; — Splošna srednja vojaška šola ,,Ivo Lola Ribar" v Zagrebu; — Splošna srednja vojaška šola ,,Franc Rozman-Stane" v Ljubljani (samo za kandidate z območja Slovenije). V naštete šole je možen vpis v 1., 2. in 3. razred. Srednja vojaška šola kopenske vojske v Sarajevu, smeri: — pehota, — artilerija, — artilerijsko-raketne enote protizračne obrambe, — oklepno-mehanizirane enote, — inženirstvo, — zveze, — atomsko-biološko-kemična obramba. Tehniška srednja vojaška šola kopenske vojske v Zagrebu, smeri: — strojniška, — elektrotehniška, — raketna, — kemijsko-tehnološka, — prometna. Letalska tehniška srednja vojaška šola v Rajlovcu, smeri: — strojnotehniška, —■ elektrotehniška, — elektronskotehniška, — telekomunikacijska. Mornariška tehniška srednja vojaška šola v Splitu; Intendantska srednja vojaška šola v Sarajevu; Na te šole vpisujejo v L in III. razred. Sola za strokovne delavce v vojaškotehniških poklicih v Zagrebu, mehaniki za: — pehotno oborožitev, — artilerijsko oborožitev, — bojna vozila — goseničarje. Sola za strokovne delavce v letalskotehniških poklicih v Rajlovcu, polic: — aviomehanik, — avioorožar, ■ — avioklepar, — avioelektromehanik, — aviomehanik za instrumente, — avioradiomehanik, — mehanik za radarsko-računalniško opremo, — mehanik za radarsko-raketne sisteme, — orodjar, in — gumar — plastičar. Na ti dve šoli vpisujejo samo v 3. razred. Razpisni pogoji: Konkurirajo lahko kandidati moškega spola, za poklice: avioelektromehanik, aviomehanik za instrumente, avioradiomehanik, mehanik za radarsko-računalniško opremo in gumar — plastičar pa tudi ženskega spola, državljani SFRJ ki izpolnjujejo naslednje zahteve: a) SPLOŠNI POGOJI: — da so zdravi in sposobni, kar bo ugotovila pristojna vojaška zdravniška komisija; — da niso bili sodno kaznovani in da proti njim ne teče kazenski postopek; — da imajo priporočilo o moralnopolitičnih lastnostih za šolanje in službovanje v oboroženih silah; — da imajo soglasje staršev — skrbnikov. b) POSEBNI POCOJI: 1. kandidati za 1. razred: — da so rojeni leta 1969 ali kasneje; — učenci, ki obiskujejo 8. razred osemletke, so morali 7. razred končati z najmanj dobrim uspehom, tisti pa, ki so osemletko že končali, so morali v 8. razredu doseči najmanj dober uspeh; 2. kandidati za 2. razred: — da so rojeni leta 1968 ali kasneje; — učenci, ki obiskujejo 1. razred šole srednjega usmerjenega izobraževanja, so morali 8. razred osemletke končati z najmanj dobrim uspehom; 3. kandidati za 3. razred: — da so rojeni leta 1967 ali kasneje; — učenci, ki obiskujejo 2. razred šole srednjega usmerjenega izobraževanja, so morali 1. razred končati z najmanj dobrim uspehom, tisti pa, ki so 2. razred končali, morajo v tem razredu imeti najmanj dober uspeh; KAKO SE PRIJAVITE: Kandidati, ki se žele javiti na razpis, naj se zglasijo pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo v občini, kjer imajo stalno bivališče. Tam bodo dobili vsa pojasnila. ŠOLANJE, PRAVICE IN OBVEZNOSTI UČENCEV IN GOJENCEV Šolanje se začne 1. septembra 1985 in traja štiri, tri ali dve leti. Učenci in gojenci stanujejo med šolanjem v internatu in imajo na stroške Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo pravico do: stanovanja, hrane, oblačil in obutve, šolskega pribora, učbenikov, zdravstvenega varstva, denarnega nadomestila za prevoz do doma in nazaj ob polletnih in letnih šolskih počitnicah ter do mesečnih denarnih prejemkov. Učenci Letalske splošne srednje vojaške šole ,,Maršal Tito" so med šolanjem poleg obvladovanja rednega programa dolžni, po predhodnem padalskem treningu s skoki, leteti z jadralnimi in motornimi letali z dvojnimi komandami po programu jadranja- letenja, po končani šoli pa nadaljujejo šolanje na Letalski vojaški akademiji. Učenci Splošnih srednjih vojaških šol nadaljujejo po končani šoli šolanje na Vojaški akademiji kopenske vojske. Gojenci srednjih vojaških šol rodov in služb so po končanem šolanju sprejeti v aktivno vojaško službo s činom vodnika ustreznega rodu ali službe. Učenci Sole za strokovne delavce v vojaške poklice odidejo po končanem šolanju na služenje vojaškega roka, za tem pa so sprejeti v službo v enote — ustanove, za katere so se šolali; pri tem dobe: — naziv strokovnega delavca IV. stopnje za določeno specialnost; — status civilne osebe v službi v JLA ter vse pravice in obveznosti, ki iz tega izhajajo. Učenci oziroma gojenci so dolžni po končanem šolanju ostati v službi v Jugoslovanski ljudski armadi toliko časa, kolikor določa Zakon o službovanju v oboroženih silah. Medsebojne obveznosti kandidatov, sprejetih na šolanje, in Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo bodo urejene s pogodbo. S to bodo, poleg drugega določeni stroški šolanja (stroški za hrano, stanovanje v internatu in mesečni denarni prejemki) za primer, če učenec oziroma gojenec po svoji krivdi ne bi izpolnil obveznosti. O rešitvi prošenj bodo komisije za izbiro učencev in gojencev obvestile kandidate v prvi polovici junija 1985. Razpis je odprt do konca februarja 1985. Razpis za Šolo za strokovne delavce v vojaško- tehniških poklicih v Zagrebu je odprt do 16. junija 1985. KJE DOBITI INFORMACIJE? < Vsa obvestila v zvezi z natečajem lahko kandidati dobijo pri: — Splošni srednji vojaški šoli ,,Franc Rozman-Stane" v Ljubljani, tel. (061) 345-686, — Upravnem organu za ljudsko obrambo v domači občini, — Skupnosti za zaposlovanje. Seminar kandidatov za sprejem v ZK J Pri Občinskem komiteju ZKS Ptuj je uspešno zaključen seminar kandidatov za sprejem v članstvo Zveze komunistov Jugoslavije, kije bil v dneh od 27. novembra do 12. decembra. Kandidati so bih iz osnovnih organizacij ZKS krajevnih skupnosti: Gorišnica, heroja Lacka Rogoz- nica. Jožeta Potrča Ptuj, Podlehnika in Turnišč ter iz združenega dela: TGA »Boris Kidrič« Kidričevo — TOZD Proizvodnja aluminija, AGIS Ptuj — TOZD Kovinska obdelava in TOZD Precizna mehanika Ptuj, Pleskar Ptuj, Zavod dr. Marjana Borštnarja Dornava in Srednješolski center Ptuj — TOZD Srednja ekonomska šola Ptuj. Politika sprejemanja v zvezo komunistov je začrtana v dokumentih zveze komunistov in sklepih ter stališčih njenih organov. Kandidati so se pred sprejemom v zvezo komunistov seznanili z revolucionarno avan- tgardo delavskega razreda, vsebino programa Zveze komunistov Ju- goslavije, organizacijskimi načeli, ki so vsebovana v statutih ZKJ in ZKS, zlasti še z načeli demokratičnega centralizma, pohtičnimi temelji in vrednotami socialističije samoupravne družbe in še posebej komunistov ter z nekaterimi najpogostejšimi političnimi in nazorskimi odkloni, pojavi in težnjami, ki so spremljali naš družbeni razvoj in so v nasprotju s socialistično samoupravno družbo ter politiko Zveze komunistov Ju- goslavije. Na seminarju so kandidati razčistili različne dileme in predsodke, ki niso združljivi s članstvom v Zvezi komunistov Jugoslavije. S tem so zagotovljeni pogoji, da se kandidati zavestno odločajo o vstopu vZKJ, na podlagi spoznanih političnih in ideoloških načel zveze komunistov s pravicami in obveznostmi komunistov. Osnovne organizacije ZKS bodo na svojih sestankih še enkrat presodile primernost kandidatov ter odločale o njihovem sprejemu v Zvezo komunistov Jugoslavije, ki ga bodo opravile še v tem mesecu. Občinski komite ZKS Ptuj pa nadaljuje aktivnosti za organizacijo seminarjf kandidatov za sprejem v ZKJ v prvem trimesečju 1985 in pričakuje predloge iz osnovnih organizacij ZKS. p3 ZAHVALA Krajevna konferenca SZDL Podlehnik se v imenu kra- janov prizadetih po toči in svojem imenu iskreno zahva- ljuje za prispevano pomoč v obliki denarja in pridelkov vsem občanom, ki so prispevali, krajevnim konferencam, ki so prispevke zbrale in občinski konferenci SZDL Ptuj za organizacijo akcije zbiranja. in ^ na razstavo v eni izmed šolskih učilnic. 4 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 20. december 1984 - TEDNIK Manj štipendij iz združenih skladov Odbor za poklicno usmerjanje, izobraževanje in štipendiranje pri ptuj- ski občinski skupnosti za zaposlovanje je letos prejel 544 vlog za štipendi- jo iz združenih sredstev. Glede na izpolnjevanje pogojev za pridobitev te štipendije so io dodelili 420 orosilcem. Tako v tem šolskem letu iz združe- nih sredstev prejema štipendijo okrog 1300 učencev oziroma študentov. Glede na prejšnje leto je štipendij manj in to za okrog 100. Ze nekaj let je v naši družbi težnja po zviševanju števila kadrovskih štipendij in zmanjše- vaniu števila štipendij iz združenih sredstev. Ce primerjamo te štipendije, je primerjava za letošnje šolsko leto ugodna, saj je štipendij iz združenih sredstev 200 manj kot lani v prid kadrovskim štipendijam. Tudi sicer je kadrovskih štipendij iz leta v leto več, saj je bilo letos razpisanih 370 kadrovskih štipendij ali 100 več kot lani. Kljub temu je ostalo 203 štipen- dij nepodeljenih. Predsednica omenjenega odbora pri skupnosti za zaposlovanje Majda Kuzma pravi: ,,Po zaključenih razpisnih rokih in po podelitvi vseh štipen- dij smo obravnavali še 30 posebnih primerov, predvsem socialne narave. Zal smo pri vseh letošnjih ponovno naleteli na zlorabljanje in poneverja- nje podatkov. Pri reševanju teh primerov nam v precejšnji meri pomaga skupnost socialnega varstva, pomoč dobimo tudi v krajevnih skupnostih, nekoliko pa pomagajo še občani s svojimi pritožbami. Zaradi tega smo se v odboru odločili, da bomo objavili seznam vseh štipendistov in na ta način dosegli, da bi prejemali štipendijo resnično samo tisti, ki jo zasluži- jo." Odbor je namenil precej pozornosti tudi regresiranju prehrane učencem in študentom ter spremembam samoupravnega sporazuma o štipendira- nju. ,,Pri regresiranju prehrane se zavzemamo za poenotenje višine regre- sa učencem in študentom, saj želodci niso različni," pravi Majda Kuzma. ,.Obenem pa moram povedati, da opažamo večje spremembe v prehrani med osnovno in srednjo šolo kot med srednjo in višjo šolo. Takšnega mnenja kot mi se tudi delegati nekaterih drugih občinskih skupnosti za zaposlovanje, vendar v republiki nikakor ne prodremo s svojimi stališči in argumenti. Tudi v iwsein oaooru sc zaveuamo, da prepotreben denar za plačevanje študenskih domov, učnih in življenjskih potrebščin v obliki štipen- dije prihaja do štipendista vsako leto — prepozno. Zavedamo se tudi, da višina štipendije in kriteriji za njeno pridobitev niso najboljši. Vse te in druge probleme poskušamo ublažiti s spremembami samoupravnega sporazuma, ki ureja štipendijsko politiko v naši republiki. Ce bodo predlagane spremembe sprejete, bomo omenjene probleme skoraj v celoti odpravili." Majda Kuzma dodaja, da je delo odbora podvrženo neprestani kritiki javnosti. Člani odbora pa si želijo predvsem pomoči občanov, da bi lah- ko svoje delo dobro opravljali. Zato bodo poiskali čimveč načinov sodelovanja z občani, da bi kritike obrnili v pomoč in sodelovanje. Pričakovati je, da bodo o teh vprašanjih razpravljali tudi delegati občin- ske skupnosti za zaposlovanje Ptuj, ki se bodo sestali danes. N. Dobljekar Zdravstveno varstvo v Podravju O družbenoekonomskem položaju in samoupravni organiziranosti zdravstva v Podravju so na včerajšnji seji razpravljali člani Medobčinske- ga sveta ZKS Podravja. Govorili so predvsem o nalogah koinunistov pri nadaljnjem razvoju tega pomembnega področja družbenih dejavno- sti, kjer še vedno preveč drobimo sredstva, kadrovske in prostorske zmogljivosti. Tudi delegati Sveta skupnosti podravskih občin bodo jutrišnjo sejo namenili tem vprašanjem, poudarek pa dali uresničevanju zdravstvenega varstva v regiji. N. D. Za varnejše delo s traktorjem Traktor, tako nepogrešljiv pripomoček pri kmečkih opravilih je cesto tudi vzrok promet- nim ali delovnim nezgodam, ki so v največ primerih posledica slabe tehnične brezhibnosti traktorja m malomarnega dela s traktorjem in priključki. Lani so na oddefku za notranje za- deve izdali kar okoli 13 tisoč vozniških dovo- ljenj za vožnjo traktorja na osnovi opravlieneea izpita B kategorije. Le tretjina teh »novih« vo- zjiikov pa je usposobljenih za varno vožnjo traktorja. Leta 1983 je bilo kar 24 mrtvih m okoli 160 ranjenih oseb, udeleženih v nesrečah s traktorj^em. Letos v devetih mesecih je bilo mrtvih 13 oseb. Vse to je več kot zadosten razlog za odločitev sveta za preventivo in vzgojo v cestnem pro- metu pri SO Ptuj, da izvede v zimskih mesecih izobraževanje voznikov traktorjev. Izobraže- vanje bo potekalo v decembru, januarju in februarju, želijo ga izvesti v vseh krajevnih skupnostih in vključiti kar največ lastnikov traktorjev. Izobraževanje bo potekalo v dveh delih, v prvem bodo kmetovalce seznanili z zakonskimi določbami za varno delo s trak- torjem, v drugem praktičnem delu pa bodo prikazali vse elemente varnega rokovanja s traktorjem in priključki. Izobraževanje bodo pričeli v nedeljo 23. decembra ob 8,30 v prostorih krajevne skup- nosti Juršinci, naslednji dan — 24. decembra ob 17. uri pa bo isto predavanje v krajevni .skupnosti Kidričevo. O vseh ostalih predava- njih bodo lastniki traktorjev pravočasno obveščeni. JB Koristni in nevarni »pomočniki« kmetovalcev. Dobrodošla novost Letošnja revija pevskih zborov občine Ptuj je potekala v zname- nju novosti, ki utegne glede na propagandni značaj in prenašanja pomembnih kulturnih dogodkov na podeželje, imeti v bodoče zelo ugodne posledice. Zakaj gre? Število pevskih zborov ie v zad- njih letih naraslo na 26, kar po- meni, da ima v naši občim že skoraj sleherna krajevna skupnost svoj zDor. To je po eni strani sicer razveseljivo, po drugi pa je tolik- šno število zborov na reviii dovz- ročalo ne le zjolj prostorsko, temveč tudi programsko gnečo. Ce seje namreč na odru zvrstilo vseh šestindvajset zborov, ki so nastopili s po dvema skladbama, se je nemalokdaj en sam pevski večer občinske revije »zavlekel« daleč čez meje poslušalčevega pozornega dojemanja. Zato je vodstvo Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj — vsako- letni prireditelj revije — sklenilo le-to razdeliti na dva dela — na dva pevska večera in ju iz mesta ■»reseliti v vaške dvorane. Takoje etošnji prvi večer 11. občinske revije potekal v soboto 15. de- cembra v Cirkovcah, drugi pa v nedeljo, 16. decembra v Trnovski vasi. Uvodoma Je na obeh govoril predsednik Zveze kulturnih organizacij Franc Lačen, pozdra- vil zbrano občinstvo in nevce. obrazložil vzroke letošnjih spre- memb, nato pa vsem zaželel obilo umetniškega užitka. V Cirkovcah se je na odru tamkajšnjega Doma Kulture zvr- stilo enajst zborov z levega brega Drave (razen zbora slepih in sla- bovidnih ter Komornega zbora iz Ptuja), med t^imi novinca: Moški levski zbor Prosvetnega društva ^ovrenc na Dravskem nnlin in Moški nonet iz Lesknvca. Naodru lične dvorane v Trnovski vasi pa je nastopilo 10 zborov z desnega brega Drave. Prof. Jože Greeorc je po obeh nastopih imel z ^orovodji neke vrste posvetovalni razgovor na katerem je ocenil nastop vsakega zbora zase. opozoril na nekatere napake in slabosti ter svetoval za nadaljnje delo. Njegova splošna ugotovitev je bila, da so zbori v cdoti tudi letos pokazali viden napredek. Novosti, ki jih je vpeljalo vo- dstvo Zveze kulturnih organiza- cij, so zbori z zadovoljstvom sprejeli. j q Kulturna dediščina in sodobna turistična ponudba v zadnjem času je med ptuj- skimi gostinskimi in turističnimi delavci nekaj več zanimanja za tiste dejavnosti, ki sicer ne pred- stavljajo jedra njihovega dela z gosti, pa vendar je uspeh gostin- skih prizadevanj tesno povezan z njimi. Gre za stike med gostiii- stvom in turizmom ter delavci iz kulture. Spomnimo naj na zdaj že prerazporejeno razstavo »Leto- viščarstvo na Ptuju v 19. stoletju«, kije bila pred dvema mesecema v gostinskih prostorih Ptujskih toplic, zdaj pa se je preselila v bungalove in v prostore fiziote- rapije. 12. in ll decembra so gostinski delavci poslušali več predavanj na temo turistične in- formacije. Dejavnosti, ki se vključujejo v turizem, so v skrbi za goste med sabo vse premalo po- vezane. Ugotoi itev je stara in tudi želja po izboljšanjuje dovolj, lotiti se zadeve s prave plati pa očitno ni lahko. Morda pomenijo ti, vse- kakor še vedno prerahli stiki nekaj upanja na izbo jšanje. V petek, 21. decembra pa bo ob 19. uri v Domu Franca Kram- bergerja še eno predavanje na temo turizma in kulture. Obiskal nas bo mag. Janez Bogataj in se razgovoril o kulturni dediščini in njeni vlogi v sodobni turistični ponudbi. Predavanje organizira Turistično društvo Ptuj in je na- menjeno ne le gostinskim in tu- rističnim delavcem, temveč vsem, ki jih zanima problematika kul- turne dediščine, posebej še etno- loške, in njena vključenost v so- dobni življenjski utrip. Mag. Ja- nez Bogataj je po stroki etnolog in docent na FilazoLski. fakulteti, v Ljubljani, je pa tudi eden najak- tivnejših delavcev v Turistični zvezi Slovenije. Njegovo zanima- nje in skrb veljata ohranjevanju našega nacionalnega bogastva, s katerim je mogoče kvalitetno do- polniti in popestriti bivanje tujcev v naših krajih. Pravzaprav bi morali kar odločno reči, daje tu- ristična ponudba, ki ne zajema elementov naše kulturne zapuš- čine, nezanimiva in nima pri- hodnosti. Pri vključevanju kul- turnih dobrin v turistični utrip dežele pa seveda ni dovolj le želja. Kadar želji botriije premalo zna- nja, prihaja tudi do izkrivljene podobe naših nacionalnih vred- not. Predavanje, s katerim je mag. Bogataj prepotoval že dobršen del Slovenije, nazorno prikazuje problematiko z mnogimi primeri iz naše domovine in ga v obilici dopolnjujejo diapozitivi. Janez Bogataj je na Ptuju že star znanec. Je zunaji sodelavec ptuj- skega muzeja, veliko pa pripo- more tudi k oblikovanju ptujskih razstav turističnih spominkov in k njihovemu ocenjevanju. Zato bomo njegovega ponovnega obiska veseli. Hkrati pa bi radi opozorili, da bo istega dne, v p«^- tek, na Ptuju še ena etnološka prireditev. Ob 17. uri bo v razs- tavnem paviljonu Dušana Kved- ra otvoritev razstave »Kje so tra- dicionalne obrti?« Problematika, ki jo obravnava razstava Pokra- jinskega muzeja Ptuj je zelo blizu teme. ki jo osvetljuje predavanje mag. Bogataja. Zato vabimo tudi na'otvoritev, po ogledu razstave pa"^ se bomo preselili v Dom Franca Krambergerja. . M_C. Mag. Janez Bogataj ob otvoritvi lanske razstave turističnih spominkov v izložbi ptujske blagovnice (foto KOSI) TEDNIK - 20. december 1984 SESTAVKI IIM KOMENTARJI - 5 ZNANJE O ALKOHOLIZMU JE POTREBNO VSEM Mesec november ni samo enajsti mesec v letu, temveč ga zadnja leta poznamo tudi po večjih aktivnostih v boju zoper alkoholizem in druge oblike zasvojenosti. V ptujski občini smo v okviru tega vodili več aktivnosti. Pol^ razstave je svoje opravila tudi okrogla miza o alkoholizmu, ki je bila 23. novembra v Sred- nješolskem centru v Ptuju. Bojan §inko, vodja okrogle mize, sicer pa zaposlen v ormoški psihiatrični bolnišnici, je uvodoma povedal kdo so zaslužni za organizacijo okrogle mlie. Sodelovali so terapevti Pomuija, Or- moža in Ptuja, predstavniki Pohorskega dvora, srednješolskega centra, nekaterih občinskih koordinacij socialistične zveze, ki se ukvarjajo z borbo proti alkoholizmu, centra za socialno delo, nekaterih delovnih organizacij in drugi. Uvodno misel je na okrogli mizi podal magister Marijan PregI iz ormoške psihiatrije, kije povedal, da se pri alkoholizmu pojavlja vrsta problemov. Ti problemi so po njegovem: problem definicije alkoholizma, problem odnosa družbe do alkoholikov in nato poskusi rešitve tega problema. DERNICIJA ALKOHOLIZMA Pri definiciji je zanimiv odnos do nekaterih pojavov, ki smo jim bhzu. Alkohohzem pa je tak problem, ki smo mu blizu. Primer: Ce imamo sorodnika, ki je alko- holik (mož. žena. starSi, otroci), se tega pojava ne lotevamo razum- sko. ampak enostavno čustveno.* Enkrat smo nestrpni in bi poslali vse alkoholike v taborišča, drugič smo pretirano tolerantni; razum- ski del. ki pa je nujen, enostavno prezremo. Nasploh pa velja: bližnja so nam nekatera dogajanja, slabše jih znamo reševati. Med delom se je magister Pregl srečal z 32 definicijami alkoho- lizma. Zadnjih deset let pa so le-te dokaj jasne in tudi natančne. Nasploh pa se ob pojavu alkoho- lizma javljajo številne dileme. Ena od takih je tudi poraba in zloraba alkohola. Primer: Nek moški je danes v Mariboru, popije nekaj kozarcev alkohola, pri tem pa dobro ve, da mora z avtomo- bilom še v Ptuj in da lahko v tem stanju povozi otroka. Ali je v tem primeru že alkoholik, je veliko vprašanje? »Mislim, da bi nas taka oseba lahko celo šla tožit, če bi mu naprtili takšno diagnozo. Iz pro- meta pa vemo, da 0,5 promile desetinko sekunde zožuje čas re- agiranja, kar je pri 60-tih kilome- trih na uro — meter in pol — kar je dovolj, da avtomobilist udari otroka. Ali pri traktoristu, kate- remu alkohol daje pogum — to je tisti pogum, ki je dovolj, da se traktor prevrne ali pa tudi ne. Samo reči, da je to objestnost, malomarnost, lahkomiselnost, je premalo za tako osebo, ki se tako obnaša. To je dilema: ali res ta človek uživa alkohol v družbeno dopustnih mejah, ali pa že lahko rečemo, da njegovo uživanje al- kohola že predstavlja odvisnost. Rad bi omenil tudi primer svojega so.šolca — zdravnika, kije imel probleme z alkoholom (da- nes uspešno abstinira) in me je poučil: »Veš pri tei stvari nikoli ne veš. kdaj je zadnji kozarec iz dobre volje, ali pa tisti prvi kozarec, ko že postajaš odvisen.« Potem je tu biokemična dilema. Biokemike zanima po kolikšnih količinah zaužitega alkohola pri- haja do biokemičnih sprememb. Izračunali so. da prihaja do teh približno pri 70 gramih zaužitega alkohola dnevno, kar ni dosti. To je denimo slabih 7 deciHtrov vina na dan ali tri žganja aH dve do tri steklenice piva. Podatek je zaskrbljujoč, če vemo, da v Sloveniji i dojenčki vred popijemo poprečno dnevno 60 gramov alkohola. Vemo pa, da prihaja do biokemičnih spre- memb, zlasti še na jetrih, trebušni slinavki -in drugih organih, če neka oseba skozi daljšo dobo uživa takšne količine alkohola. Psihiatri se običajno »držimo« definicije, ki so jo leta 1975 pos- tavili strokovnjaki svetovne zd- ravstvene organizacije. POVEDO NASLEDNJE: TEŽAVA ZA- RADI ALKOHOLA NASTOPI TEDAJ, KO GRE ZA MOTNJO V FIZIČNEM. PSIHIČNEM ALI SOCIALNEM FUNKCIO- NIRANJU IN TO TAKE VRSTE, DA LAHKO Z GOTO- VOSTJO TRDIMO, DA JE AL- KOHOL DELNO ZAKRIVIL TO MOTNJO. VODILNI SIM- PTOM ODVISNOSTI JE POK- VARJENA KONTROLA NAD POPITO PIJACO. Torej, če nekdo ne zna nehati piti in pije vse do pijanosti, če se nekdo ne spominja, kaj je v pija- nosti počenjal, če je imel že hude vedenjske odklone v pijanosti, ne abstinira naprej, če ima okvare na jetrih in podobno; MORA NE- MUDOMA NEHATI - PRE- VOZIL JE ŽE VSE RDECE LUCi - IN IMA ŠE ZELO MALO POSTAJ DO KONCA. ODNOS DRUŽBE DO POJAVA ALKOHOLIZMA Odnos družbe do tega pojava je vehk. Alkoholizem smatramo stalno kot stranski proces druž- benih procesov. Trditev, da če ni alkoholikov, ni alkoholizma, drži samo delno. Kajti, če bi ne imeli alkohola, bi bila prisotna neka druga družbena patologija. Vendar če otrok vidi pri starših vsak dan steklenico na mizi, se mu zdi povsem normalno, da je al- kohol sestavni del prehratie. Ce nas torej okolje vabi in siU, da bomo dnevno omamljeni, je samo vprašanje časa, kdaj nas bo začela pijača vabiti in privlačevati. Vča- sih je to deset mesecev, včasih 10 let, vendar je samo vprašanje časa, zgodilo pa se bo vsakemu. Praznovanje — razne proslave so idealna prilika za pijančevanje. Pri tem moram omeniti globoko zakoreninjena — napačna mne- nja tudi pri nealkoholikih, ne samo pri alkoholikih, na primer, da se ob delu mora piti, kako da alkohol MOČ, da je nekaj dobro popiti za apetit, za zdravje in po- dobno. POUDARJAM — takšna je miselnost tudi pri nealkoholikih. To je tragično. Mislim pa, da gre za subkulturo našega okolja, ki ima SVOJ kodeks obnašanja in ta KODEKS JE: UŽIVANJE AL- KOHOLA IN OPRAVIČILAZA TO. Kako to razbiti? Ne vemo, še posebej ne psihiatri. Gotovo pa za to ni poklicana zdravstvena služ- ba. Dejstva so obratna. Študije narejene za organizaci- je združenega dela povedo, da se v finančno dobro stoječih orga- nizacijah ne popiva. Vehko večje alkoholikov v organizacijah, kjer poslujejo slabo. Pri nas opažamo že pri mladini, da celo popiva pri športu. Enkrat pijejo od veselja, ker so zmagali, drugič pa od jeze, ker so izgubili. Izgovori so stalno prisotni, obnašanje pa stalno enako. Ljudje so nepoučeni o nevar- nostih pretiranega in prepogoste- ga pitja alkoho nih pijač. To se opaža pri mladini, celo pri taki dejavnosti kot je šport — nato pa se ta POZITIVNI ODNOS DO ALKOHOLIZMA — vleče tudi v dobo odraslega — v privatno življenje in na delovno mesto. Tak odnos do alkoholizma potem po- gojuje naraščanje števila alkoho- likov. kar omogoča naravno re- produkcijo alkoholikov. KAKO BOMO REŠEVAU PROBLBVI ALKOHOUZMA? Pijančevanje in alkohohzem že dolgo nista več problema zdrav- stvene službe, ampak postajata vse bolj pereč družbeni problem, pred katerim pa radi zatiskamo oči in ušesa. Zdravstvo je samo eno od področij, ki vključuje obravnavo alkoholizma oziroma alkohoHka. Popolnoma razumemo OZD, ki imajo danes mnogo drugih po- membnih skrbi, kot pa je denimo reševanje problematike alkoho- Uzma; vendar tako zapostavljanje socialnega raka, ko iščemo novih poti za reševanje gospodarske stiske, ni na mestu. Nasprotno: vsi podatki kažejo, da je prav uživanje alkoholnih pijač in alkoholizma med po- membnimi dejavniki, ki so krivi za sedanjo ekonomsko zagato. Alkoholikov je bojda 15 odstot- kov odrasle moške populacije. Precej je prekomernih pivcev, še več pa akutnih zastrupitev z al- koholom — to je pijanosti in stan mačka po uživanju alkohola. V isti .sapi pa trdimo, da je IZHOD IZ GOSPODARSKIH TEŽAV TUDI V IZBOLJŠEVANJU DELOVNE UČINKOVITOSTI, POVEČANJU PRODUKTIV- NOSTI, KI JE POGOJENA Z VEČJO PRIPRAVLJENOSTJO ZA DELO IN PA ZA NJEGOVE REZULTATE, VEČJO DISCIP- LINO, DOBRIM PROIZVOD- NIM PROGRAMOM, USKLA- JENOSTJO DELOVNIH PRO- CESOV IN PODOBNO. Te trditve se razhajajo z dejstvi, da je za alkoholika značilna manjša delovna storilnost, slabša zbranost, nezainteresiranost za delo, odpor do dela nasploh, po- manjkanje volje, vztrajnosti in podobno. Nikjer nisem zasledil, da bi BILA PROTIALKOHOL- NA DEJAVNOST INTEGRAL- NI DEL DRUGIH UKREPOV ZA BOLJŠE GOSPODARJE- NJE. POUDARJANJE POTREB PO TREZNEM DELOVNEM ČLOVEKU BI VENDARLE MORAL BITI DEL STABI- LIZACIJSKEGA TREZNJE- NJA. Rešitve so podobne rešitvam za ekonomsko zdravje našega gos- podarstva in družbe. Treznenje je kontinuiran proces, ki mora po- tekati celo leto, prav tako ga ne more uresničevati zgolj ena oseba. Tako kot gospodarjenje ne moremo gledati abstraktno, tako tudi antialkoholne borbe ne mo- remo reševati forumsko — odtr- gano (k1 ljudi. Zdravstvo pa je namenjeno pomoči tistemu alko- holiku. ki se zaradi svoje odvis- nosti želi zdraviti. KAKO PRIPRAVITI ALKO- HOLIKA ZA ZDRAVLJENJE? To je ponovno vprašanje delov- nega mesta in pa njegove družine. Zdravstvo pa nima niti pravice vtikati se v te pojave. Ljudje kljub programom ne poznajo okvirnih problemov okrog alkoholizma. Tragično je tudi. da ne čutijo potrebe po tovrstnem znanju. Najhuje pa je. da ljudje mislijo, da obvladajo problem alkoholizma, če so bili nekajkrat v življenju pijani. ZNANJE O ALKOHOLIZ MU bi ljudje morali imeti. V šolah je še nekako, kar pa je naprej — pa za ljudi ni več sprejemljivo. Niti ne kupujejo tovrstne literature, razen seveda, ko sojo »prisiljeni« imeti. Ptujskemu gospodarstvu po- nujam sledeče: znotraj delovne organizacije naj se dogovorijo, ali hočejo imeti treznenje (antialko- holno). Če se bodo odločili zanj, naj pošljejo svoje predstavnike, v bolnišnici smo jim pripravljeni pomagati — za začetek organizi- rati tridnevni seminar,« je zak- ljučil magister Marijan Pregl. V nadaljevanju okrogle mize je z razpravo sodelovala Jožica Korpar, predstavnica srednješol- skega centra, ki je povedala, da v centru nimajo pregleda nad pit- jem mladih. Ob tem pa je načela problem,-kako naj mladi poma- gajo staršem, ki so alkoholiki in da se le-ti odločijo za zdravljenje. Poudarila pa je tudi, da se pros- vetni delavci trudijo, da mladim predstavijo problem alkoholiz- ma. »Mladostnik bo morda za od- ločno zahtevo (zahtevo po zdrav- ljenju) v nekem trenutku resnično zadel v partnerske odnose (družinske odnose), lahko bo vz- budil tudi občutek krivde pri starših; vendar bo tako zadevo težko saniral. Resnično pa bo lahko dosegel vsaj to, da v člo- veškem pogovoru z materjo poiš- četa pot do strokovnjaka, ki bo mater prepričal o potrebi zdrav- ljenja moža od alkoholne odvis- nosti.« Dr. Srečko Vogrin s Pohorske- ga dvora je povedal, da je alko- holizem med ženskami v velikem porastu. Povedalje tudi, daje med zdravljenci na njihovem oddelku okrog 7 do 8 odstotkov prosvetnih delavcev. Vendar ta odstotek ne odstopa od drugih dejavnosti. Prosvetni poklic je poklic žensk. Ob tem je postavil dve vprašanji: Kako naj nekdo prosvetljuje, ka- dar ima sam probleme s pitjem alkohola, ah pa je alkoholnik in pa, da prosvetni delavci nimajo predstave o tem, kaj je alkoho- lizem, da problema ne poznajo v pravi luči in zaradi tega tudi ne morejo prosvetljevati. »Mislim, da je tudi res, da se neradi lotevajo tega problema. Vsi otroci se šolajo in dober prosvetni delavec bo vtkal v iz- boraževanje, ob vsaki priložnosti (ob nesreči, ob nekem tekstu) neko informacijo, kaj to je — namreč problem alkoholizma. Rekel bo bobu — bob. Primer: šola ima naravoslovni dan. To je torej priložnost, ko nas običajno pokličejo, da bi šolarjem nekaj povedali o tem problemu. Mi pa ob takih priložnosti vedno rečemo, da bi radi tudi njim nekaj povedali. Tu pa nastane odpor, prosvetni delavci niso na to pri- pravljeni. Imam vtis, da si operejo roke m rečejo v mesecu boja proti alkoholizmu smo opravili vse, ko smo poklicali nekoga, ki ta prob- lem pozna in ki je tudi o problemu predaval. Da pa bi znali spoznati drame in tragedije otrok, ki imajo doma probleme zaradi pitja staršev, je treba o tem nekaj vedeti. Lahko bomo ukrepali le, če bomo nekaj vedeli. Toje moja izkušnja, je sicer pikra, je pa resnična,« je zaključil dr. Srečko Vogrin. V nadaljevanju okrogle mize so sodelovaU še dr. Rajko Brglez, ki je govoril o izkušnjah obratnega zdravnika pri zdravljenju alko- holizma, dalje Marija Tominc, socialna delavka iz TOZD Grad- nje in dr. Zlata Ivetič, terapevt TS ZA Ptuj ter Filip Matko, pred- sednik koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu in nar komaniji pri OK SZDL Murska Sobota. Govorili so o znanih profelemih, na katere smo na straneh Tednika že večkrat opozorili; nanje, pa bomo prilož- nostno opozarjan tudi v bodoče. Udeleženci okrogle mize so zaključili, da do preprečevanja alkoholizma ne more priti dokler ne bomo vsi enotno sodelovali, vsak na svojem področju. Svojo vlogo pri tem ima tudi medicina; istočasno pa tudi tisti, ki usmer- jajo naš razvoj. Pripravila: MG Bojan Šinko, vodja okrogle mize Udeleženci okrogle mize; malo jih je bilo ... Na sliki sta magister Preg! in dr. Srečko Vogrin (od leve proti desni v prvi vrsti) Še bežen pogled na razstavo, ki je spremljala okroglo mizo vse foto: MS DANJUV Spelje leto naokrog in praznujemodanJLA. Na ta dan obujamo spomine na velike bitke naSih borcev, ki so se pred 43 leti — 22. decembra — v mestecu Rudu združili v eno samo vojsko, v eno samo srce, kije hrabro bilo za samo eno stvar — za domovino — za svolwdo. Naša armada je nastala v najtežjih dneh naše zgodo- vine. Nastala je iz preprostih ljudi, delavcev in kmetov, ki so $li z golimi rokami v boj proti večkrat močnejšemu sov- ražniku pod geslom: »Tujega nočemo, svojega ne damo!« Tako govori tudi odlomek iz letaka Druge grupe od- redov: »Kdo smo partizani in kaj hočemo«, ki gaje izdal naš slovenski legendarni Pohorski bataljon: »In res, vstali smo mi. partizani, v najtežji uri. kar jih poznaš. Huje kot nekoč Turek, je vdrl v deželo Nemec in si zapisal na zastavo: »Uničiti je treba slovenski narod, iztrebiti njegov jezik, postreliti njegove ljudi, razgnati jih na vse vetrove, izostahh pa narediti nemške sužnje. S svo)o krvavo roko je začel širiti smrt in razdejanje po naši lepi domovini. K.ot v starih časih za Matije Gubca. je šel krik od vasi do vasi: »Le vkup. le vkup uboga gmajna!« Naše gibanje smo imenovali OF in vojsko, partizanske čete.« Zgodovina marsikaterih uspeš- nih in slavnih partizanskih enot prehaja polagoma v pozabo. Kmalu bodo ohranjena samo še v pričevanju borcev in v dokumentarnih gradivih, ki so pa marsikdaj zelo skopa. Bil je čas skrajnosti in dokončnih odločitev, bil je trd čas. kije zahteval pogumne ljudi. Okupatorje preplavil slo- vensko zemljo z namenom, da si jo pridobi za vse večne čase To mu seveda ni uspelo, ker je bila ljubezen naših ljudi močnejša do domovine, od vsega sovražnikovega orožja. Takoje takrat naša armada še praznih rok pribojcvala s tovarišem Titom na čelu. leD^maiimo.a vfiidar srečno, neodvisno državo Jugoslavijo. Danes je drugače. Naša ar- mada je sodobno opremljena z orožjem in je vsak trenutek pripravljena, če bi hotel zopet kakšen nepridiprav zasužnjiti nitšo domovino. Vsak mlad fant mora odsluži .i za določen čas kad- rovski rok. Tam se uri v spretnosti, vzdržljivosti m še mnogih drugih dejavnostih. Uči braniti našo neodvis- nost. ki so nam jo priborili naši predniki. V državi imamo organizirano tudi civilno ^aičito, ki ie tudi v našem krJ»vu. Armada pa ne čuva samo meja naše domovine, ampak je pri roki ob vsakem delu. Pomaga kmetiiskim kombina- tom pri spravljanju sladkorne pese in drugih pridelkov, pokrajinam, ogroženim pred poplavami, pomaga graditi nasipe ob rekah, ceste, železnice, in pomaga pri elemen- tarnih nesrečah. Tako je naša armada zelo delovna. V državi vlada solidarnost med liudmi. Tako bi Uhko bilo po vsem svetu. Na celem našem planetu bi lahko vladal mir, če ne bi bili nekateri tako sebični in pohlepni. V svetu vlada znano nerešeno vprašanje: »Zakai toliko orožja, tekmovanja med velesilami, zakaj ne bi denarja uporabili raje za uboge ljudi, ki so deležni še hujšega trpljenja, kot je vojna, ki trpijo v siromaštvu in lakoti?« Vsega lega pri nas ni. Naloga JLA pa je čuvati naše meje. mi pajim moramo pri lem pomagati. Saj smo armada vsi! VESNA KLINC i h OS Maksa Bračiča Cirkulane 6 ~ IZ naSih krajev 20. december 1984 - TEDNIK Dober den! Sedin duma 7a krušno pečjo no razmiSlan. Leto se je obrnolo naokoli kak. da mi mačok skozi okno skoča. Lasje sivijo, pleča se vpogibljejo, moči pešajo. Tak van je to na toten puklasten sveti. Iz roda v rod se tak godi. Za deijon posije sunce, za rojstvon pride smrt. Pa, ke ne bi slučajno kdo misla, da mi ie smrt po glovi roji. To pa še ne. Toti hec bon si čista za kunec svojega iivleja špara. Pred seboj man pismo, ki mi ga je napisa moj letošnji najbolj zvesti dopisnik Franca izpod suhega haloškega klanca. Med drugin tak piše no jaz se strinjan z njim: ,, Veš, delegat Lujzek, tebi no vsen tvojin delegatskin sotrpinom priporočam, da se v storen leti fejst naspite, ke nete drugo leto na sejah zehali no samo z rokami telovadil pri najrazličnejših glasovanjih, imenovanjih, spoznanjih no sraaa . . . , {sraka ima dolgi rep. . .) Predsednikom SZDL no drugih druibenopolitičnih organizacij želim, da bi uspeli uresničiti vse tisto kaj od njih zahtevle delegatska baza. Cestne- mi podjetji voščin krotko zimo no dosti soli, ribičon dosti rib no malo vo- de v grli, gasilcom malo požarov no dosti špricarov, brezposelnim — delo, aelafcon vejkše ploče. osamljenim ženskam dosti trde tolažbe . . , moškin pa mehkega zadoščenja . . . Želin si, da bi Rusi no Amerikanci enkrat k pameti prišli no tiste milijarde dolarov, ki grejo zdaj za oboročitev, — lačnim po sveti raztolali. Vsen pa želin srečno 1985! Franca. " Franca, pridružujem se k tvojin željan no želin. da bi tudi toto leto, kije pred nami nekak pregurali. Če bomo zdravi, bomo ze nekak prenesli tole stabilizacijske križe no težove. Samo pridno no pošteno delo nas lehko reši vejkih pufof, malih ploč, raztrganih hloč no vsega hujdega — amen! Tej ko za gnes. Srečno. Pozdrovlja vas Lujzek Nam zvezda je rdeča Nam zvezda že rdeča. Igra vojaška godba, na kapah vseh žari, mi vsi koraJtaj i Cri Zadravec. V na lažji kategoriji do 57 kg je Crt Zadi avec zmagaf v pcifir.ilu. prav tako pa tudi Vlado ' xupaj sti. se tako pomerila v finalu. Zmagal je Zadravec z rezultatom 10:8 ter tako osvojil prvo mesto. Milan Korotaj je v polfinalu izgubil in osvojil 3. mesto. Alojz Vidovič je tudi na tem prvenstvu do- kazal. daje brez dvoma eden najboljših kara- teistov. saj je premagal vse tri nasprotnike in v finalnem dvoboju, še Križana iz Zagreba z rezultatom 6:2 in tako stopil na zmagovalno stitpnico. Poročali smo že. da je Vidovič na nedavnem svetovnem prvenstvu v Koblenzu v ZR Nemčiji v kategoriji do 65 kg z zelenimi pa.sovi zasedel prvo mesto in postal prvak sveta. Gorazd Stumberger se je pr^d kratkim vrnil iz JLA. Takoj na prvem tekmovanju je dokazal, daje še v dokaj dobri formi, s^ je premagal dva nasprotnika. Klonil je šele v fi^nalu in osvojil 2. mesto. Martin Golob, sicer vice prvak sveta, je v kategoriji nad 75 kg v finalnem dvoboju premočno premagal svojega nasprotnika Ba- šelja iz Zagorja z rezultatom 8:4. Borbe .so bile zanimive. To pomeni, da so tekmovalci vse bolje pripravljeni, kar brez dvoma velja tudi za Ptujčane in Ormožane. Prvouvr.ščeni so dobili pt)ziačene kipce, drugo m tretjeuvrščeni pa medalje. franjo hovnik DRUGO KOLO OBČINSKE LIGE v petek, 7. decembra je bilo na strelišču OSZ Ptuj drugo kolo občinske lige v streljanju s serijsko zračno puško. Drugega kola se je udeležilo prek 70 strelcev iz strelskih družin občine Ptuj. Vrstni red po končanem tekmovanju v ekipni konkurenci je nas- lednji: Turnišče-1 1048, Agis—1 1047, Kidričevo—I 1035, MIP 1022, Turnišče—11 1020. Gradnje—I 1007,JožeLacko995, Kidričevo—II993, Železničar 984, Draženci 982, sledijo: Agis—II, Opekar—I, Perutnina, Emona—KK, Trnovska vas, Opekar—II, Vitomarci, Gradnje—II. Najboljši posamezniki v tem kolu: Franc Simonič (Agis) 272, Ludvik Pšajd 268, Branko Zupanič 267 (oba J. Lacko), Zvonko Hajduk (Agis) 266 in Jurij Lamut (Kidričevo) z 265 krogli. Vrstni red po obeh kolih: Ekipno: Turni,šče-1 2096, Kidričevo-I 2076, Agis-I 2070, MIP 2029, Jože Lacko 1992, Turnišče—II 1991, Draženci 1980, Železničar 1972. Gradnje-I 1971, J. L. Emona-KK 1873, Perutnina 1847, Ope- kar—1 1836, Trnovska vas 1748, Vitomarci 1731, Agis—II 1693, Ope- kar-ll 1682. Gradnje-II 771, in Videm 725. Posamezniki: Ludvik Pšajd (J. L.) 541, Franc Simonič (Agis) 537, Tonči Planine (Turnišče) 536, David Ribič (Turnišče) 534, Zvonko Hajduk (Agis) 531, Vih Kramberger (Mip) 529, Zdenka Matjašič (Turnišče) 528, Miran Ivanuša (Gradnje) 527 itd. ZB Pridružite se nam AEROKLUB Ptuj sprejme več mladincev in mladink v tečaj za jadralne pilote, padalce in motorne pilote. Pogoji za sprejem so, da kandidati: — niso mlajši od 16 let — da imajo končano osemletko — da niso odslužili vojaškega roka (fantje) — da imajo kandidati za motorne pilote veljavno dovoljenje jadralnega pilota — da so zdravstveno sposobni, kar bo ugotovila posebna zdravniška komisija. Šolanje bo v Ptuju in na letališču v Moškanjcih v popoldanskem času. Po uspešno opravljenih izpitih vam bo omogočeno nadaljnje šolanje in dosedanje športnih rezultatov v vseh aeroklubih in v enotah našega vojnega letalstva. Prijave sprejemamo do 11. januarja 1985 v pisarni Aerokluba Ptuj v Jadranski ulici (/1, vsak dan od 8. do 15. ure. Pridite čimprej! 10 - ZA RAZVEDRILO 20. december 1984 - TEDNIK TEDNIK december 1984 OGLASI IN OBJAVE - 11 15-letnica Metalke v Ptuju 35-članski kolektiv prodajnega skladišča Metalke v Ptuju je minulo soboto proslavil 15-letnico in tako obeležil pomemben delovnijubilej, po letih sicer skromen, po uspehih in razvoju pa zelo uspešen. Na sloves- nosti. ki je bila v Podlehniku, so bili delavci ptujske poslovne enote sicer skromni v ocenah svojega dela, ko so pred 15 leti začeh kot 12-članski ko- lektiv in že prvo leto ustvarili milijardo dinarjev prometa. Ni pa mogel mimo pohval direktor TOZD Trgovina Jože Požar, kije za ptujski kolektiv dejal, da O 15-letnem razvoju Metalke v Ptuiu je govorila pred.sednica OO sindikata Milena Galun. Foto: mš le-ta pred petnajstimi leti gotovo ni računal na tolikšno število sodelavcev. »Vsak kolektiv, kije znal vtkati v svoje delo take vezi, kije znal te vezi vtkati v poslovne in prijateljske odnose z več ali manj z vsemi enotami v okviru te- meljne organizacije in z ostalimi, ki ima tako vizijo svoje prihodnosti — mora biti uspešen. Menim, daje ravno vaš kolektiv vse lo dosegel. Po eni strani ste se vedno čutili pripadniki lega lepega dela vaše Štajerske, po drugi pa sle znali delček lega svojega življenja in načina svojega dela pre- našati na druge kolektive. Krasita vas vedrina in samozavest, pa tudi trma, ki pa se vedno zgladi in ostaja tisto kleno med vami. za kar samo želim, da bi ostalo .. .«je dejal Jože Požar in izročil kolektivu Metalke v Ptuju plaketo s spt)minskim darilom, dvema delavce- ma pa za lO-letno zvestobo kolektivu pismeni priznanji: Matiji Ljubecu in Josipu Benceku. Za goste in člane ptujskega kolekti- va Metalke so pripravili tudi pester kulturni program v katerem so na- vdušili člani ptujskega noneta in tam- buraškega orkestra, pa tudi Oto Me- sarič s Partljičevo mnodramo Atova domača naloga. Objubileju tudi naše čestitke! mš OB PRAZNIKU NAŠE ARMADE Vrhunska izurjenost - najboljši prispevek k stabilizaciji Tudi za pripadnike JLA v ljubljanskem armadnem območju (LJAO) je bilo istekajoče delovno leto 1984 precej naporno in uspešno. Naporno je bilo zato, ker so svojo stalno nalogo — nenehno zagotavljanje borbene pripravljenosti naše armade in njene moralno politične enotnosti, uspešno uresničevali v pogojih težke ekonomske situacije v naši družbi in z manjšimi materialnimi in finančnimi sredstvi kot v preteklih letih. Uspešno pa je bilo, ker ocenjujejo, da je tako planirani obseg nalog vzgoje in izobraževanja pripadnikov JLA zagotovil potreben nivo borbene usposobljenosti, da lahko ob vsakem času uspešno izvršuje vse vojaške naloge, ki jih pred njih postavlja družba, ali trenutna politična situacija. Takšne rezul- tate so dosegli z izrednimi prizadevanji vseh pripad- nikov naših oboroženih enot in ustanov, še posebej pa starešin. Vsi napori, ki jih premagujejo brez težav, temeljijo na njihovi odločnosti, da ohranijo nadaljnji razvoj temeljnih vrednot naše revolucije in njenih strateških opredelitev. Takšne so bile uvodne ugotovitve načelnika štaba poveljstva LJAO, Svetozara Višnjiča, na tradicional- nem sprejemu za predstavnike sredstev javnega obve- ščanja pred dnevom JLA, ki je bil v petek, 14. decembra v Ljubljani. Poleg novinarjev iz večine slovenskih redakcij so bili na sprejemu tudi predstav- niki republiške konference SZDL, republiškega štaba teritorialne obrambe in starešine LJAO. Med drugim je bilo tudi povedano, da doseženi rezuhati v tem letu potrjujejo ugotovitev, da so enote in ustanove JLA skupaj z enotami teritorialne obrambe in ostalimi nosilci koncepta SLO in DS v celoti usposobljene za učinkovito odvračanje agresije na Jugoslavijo in da lahko — če do tega pride — tudi učinkovito nanjo odgovorijo. Posebej pomemben je tudi prispevek pripadnikov LJAO k uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v naši družbi. Kljub temu, da breme ekonomske stabilizacije nenehno krči raz- položljiv obseg sredstev namenjen tudi za potrebe JLA, je in bo težišče vseh prizadevanj stalna krepitev borbene pripravljenosti naših enot. Vsi načrti so usmerjeni k temu, da bi s čim manj sredstvi dosegli kar se da boljše rezultate. V tem trenutku je osnovna naloga JLA posodobitev oboroženih sil; v težnji k varčevanju in racionalizaciji pa se že nekaj let uspešno zatekajo k proizvodnji hrane in kurjave za lastne potrebe, delu v lastni režiji, kolikor je v njiho- vih močeh pa sodelujejo tudi z družbenopolitičnimi skupnostmi pri graditvi raznih objektov in pomagajo prebivalstvu ogroženemu zaradi elementarnih in dru- gih nesreč. Osnovno izhodišče uresničevanja pro- grama ekonomske stabilizacije v JLA pa je pre- pričanje, da pomeni vrhunska izurjenost in usposobljenost slehernega pripadnika Armade naj- večji prispevek k stabilizaciji. — OM ZK O DELOVANJU DELEGATSKEGA SISTEMA Bistvo je vsebina dela ,,Delegatski sistem ni v krizi, temveč je kriza v izvajanju sistema, sistem pa izvajajo ljudje, torej imamo opravka s krizo ljudi . . ." Te misli najbolj zgovorno kažejo zapletenost vprašanja o katerem je tekla razprava na problemski konferenci ZK o delo- vanju delegatskega sistema in nalogah subjektivnih sil pri njegovem utrjevanju, ki je bila v ponedeljek, 17. decembra v delavskem domu v Ptuju. Zaradi tega je tudi razumljivo, da po 3 in pol urni razpravi, v njej je sodelovalo 15 delegatov, niso mogli priti do konkret- nih stališč, kako delegatski sistem razvijati naprej, da bo odločanje boljše, resnično v interesu delovnih lju- di in občanov. Po razpravi so pooblastili predsedstvo v sestavi: Stanko Lepej, Anton Zoreč in Edi Kupčič, da s povzetkom razprave seznani predsedstvo OK ZKS in programsko konferenco OK SZDL Pttij ter skupno s komisijo, ki je bila imenovana na eni od prejšnjih sej občinskega komiteja ZKS, pripravi ustrezna stališča, usmeritve in sklepe za delovanje subjektivnih sil v de- legatskem sistemu in njegovem nadaljnjem razvija- nju. Pri tem je treba ravnati premišljeno, preučeno, v skladu z našo ustavno opredelitvijo, ne pa nasedati raznim predlogom, ki niso v skladu z našo samoupravno potjo kot obliko odločanja. Več o tej zanimivi in polemični razpravi bomo spregovorili prihodnjič. FF DANES JUBILEJNA PREMIERA Drevi ob 19. uri in 30 minut bo v ptujskem gleda- lišču jubilejna premiera dramatiziranega Knitlovega romana Via Mala. Jubilejna v polnem pomenu bese- de, saj bo z njo proslavil režiser Peter Malec svoj 75- letni življenjski jubilej in 55-letnico gledališkega ustvarjanja, številni igralci in igralke pa prav tako vi- soke jubileje gledališkega dela. Ob tej priložnosti jim bo Zveza kulturnih organizacij Slovenije podelila ju- bilejne Linhartove značke, primerno pa se jim bo od- dolžil tudi kolektiv ptujskega gledališča. Režiser Peter Malec se je ptujskemu gledališkemu občinstvu razdajal 17 let in v tem času zrežiral ogromno število odrskih del na ptujskem odru in na odrih širom Slovenskih goric, Haloz ter Ptujskega in Dravskega polja. Za njegov delež k bogati in pestri gledališki dejavnosti, ki je prav po njegovi zaslugi dobila posebno mesto v slovenskem prostoru — mu še enkrat iskreno čestitamo. Čestitamo pa tudi vsem njegovim prijateljem — igralcem, ki so mu še enkrat nesebično pomagali in ponovno dokazali, da je ven- darle oder tisti, ki je tako neločljivo povezan z nji- hovim življenjem in človekom kot je njihov prijatelj in režiser Peter Malec. mš Prodaja novoletnih jelk od sobote naprej Okrašena izložbena okna in vse večja gneča v trgovinah dajejo slu- titi, da se novoletni prazniki vse- bolj približujejo. Vsi vemo, da si prizadevanja skorajda ni mogoče zamišljati brez novoletnih drevesc, oziroma smrekic. Čeprav v ptujski občini že nekaj let nazaj skrbimo za organizirano prodajo teh dreves, pa je še zmeraj precej po- sameznikov, ki samovoljno in brez nadzora pustošijo naše — že tako z iglavci slabo zasedene gozdove. V temeljni organizaciji Trgovina Les Ptuj so nam povedali da bodo tudi letos organizirali prodajo no- voletnih jelk različnih velikosti. Tokrat jih bodo prodajali že od sobote, 22. decembra naprej na ptujski tržnici v okviru novoletne- ga obrtnega sejma. Za posamezno smreko bo treba odšteti od 180 do 1600 dinarjev, odvisno pač od veli- kosti drevesa. V temeljni organizaciji koope- rantov Ptuj, v okviru Gozdnega gospodarstva Maribor so nam po- vedali, da so za nedovoljeno se- čnjo dreves tudi ustrezne sankcije Kdor seka v tujem ali svojem goz- du drevesa — med katerimi so tudi novoletne jelke — brez dokazila o dovoljenju, stori prekršek za kate- rega je po z^akonu lahko kaznovan z od 500 do 10.000 dinarji, odvi- sno pač od ugotovljene škode. Za- radi tega pozivajo občane, da naj ne sekajo drevesc sami brez dovo- ljenja, ampak jih kupijo na tržnici. Sicer pa so v trgovinah na voljo tudi plastične smreke, ki so povrhu tega še primernejše in imajo trajno vrednost. —OM UMRLA DEKLICA Do zelo hude prometne nesreče na območju ormoške občine je prišlovpetek. 14.decembrazvečer in sicer na regionalni cesti zunaj naselja Mihalovci pri Ormožu. Voznik osebnega avtomobila Branko Pintarič iz Ormoža je pe- ljal v smeri proti- Ljutomeru. Iz nepojasnjenih vzrokov je zapeljal na desno bankino, nato pa na sredino cestišča. Pri tem je trčil v nasproti vozeči avtomobil, ki gaje vozil Zeljko Zaplatič iz Varaždi- na. Prišlo je do hudega trčenja, pri VtednuodlO. do vključno 18. decembra so miličniki postaje milice Ftuj in odelkov posredovali v petih prometnih nesrečah, v katerih so bile tri osebe lažje telesno poškodovane. Težjih poškodb tokrat na našem območju niso zabeležili. Vzroki nesreč so bili: neprevidna vzvratna vožnja, pretesno prehitevanje in neprimerna hitrost. V enem primeru je voznik — povzro- čitelj nesreče odpeljal s kraja in so ga kmalu izsledili. Materialno škodo na vozilih ocenjujejo tokrat na okoli 850 tisočakov. -OM čemer je triletna Ines Zaplatic dobila tako hude poškodbe, daje umrla na kraju nesreče. Lažje poškodbe pa so utrpeli Verica in Zeljko Zaplatič ter Branko Pin- tarič. Škodo na obeh vozilih oce- njujejo na okoli 350 tisočakov. ^ ^ -OM Kako s premogom in drvmi? Pri Slovenijalesu — LIK Savinja TOZD trgovina LES Ptuj so se tu- di letos v polni meri angažirali pri nabavi prepotrebnih energetskih virov — kot sta premog in drva, pravi Jože Magdič — vodja ko- merciale pri Lesu v Ptuju. Premog dobivajo iz slovenskih premogov- nikov — Velenje, Trbovlje, Seno- vo in Kanižarica ter iz dveh rudni- kov v SR Bosni in Hercegovini. Od začetka leta pa do prve polovice so bile dobave dokaj dobre saj so rudniki v glavnem izpolnjevali svoje pogodbe, zastoji pa so nasta- li po prvem polletju, zlasti iz ve- lenjskega rudnika, ki to opravičuje zaradi nekaterih tehnoloških težav in pomanjkanja vagonov. Tako bo velenjski rudnik dobavil 4—5 tisoč manj premoga kot v enakem ob- dobju preteklega leta. Zatrjujejo pa, da nas to zimo vendarle ne bi smelo zebsti, ker so se močno angažirali pri uvozu briketov iz NDR in Sovjetske zveze. Cena je sicer nekoliko višja, imajo pa tudi večjo kalorično vrednost, kar pri- bližno izenači nakup drugih vrst premoga. Premogovniki iz Bosne pa pogo- jujejo dobavo premoga s sovlaga- nji, ki pa so na eno tono večja kot je zaslužek. Vendar pri Lesu pravi- jo, da brez tega ne gre, saj so ti rudniki tehnološko zastareli in ce- na premoga, ki jo imajo odobre- no, ne dosega stroškov poslovanja. To pomeni, da brikete lahko ob- čani kupite takoj, saj jih nekaj še imajo v zalogi, lignit dobavljajo po naročilih iz mesecev junija in julija, podobno pa je še pri rjavem premogu. Družbeni sektor pa je oskrbovan brez zastojev, da ne bi prihajalo do težav v proizvodnji. Letos pa kot kaže težav s plinom ne bo, saj ga je zaenkrat dovolj, le z drvmi je precej težav. Pričakuje- jo pa večjo pošiljko iz Madžarske, ker pač domači drvarji nimajo do- volj stimulativnih cen za sečnjo. M Srečanje borcev za severno mejo 1918/1919 23. novembra so se ob 66. obletnici razorožitve nemške ,,bele-zelene garde" zbrali v Mariboru člani Zveze prostovoljcev-»^orcev za severno mejo. Po položitvi venca k spomeniku Maistrgvih borcev je predsednik v svojem pozdravnem govoru poudaril odločilen pomen in vloge borcev za severno mejo, da sta Maribor in njegova širša okolica ostala slovenska. Iz Ptuja sta se slavnosti udeležila odbornika Alojz Vidmar in Janez Pukšič. Po slavnosti so bili vsi udeleženci povabljeni na tovariSko srečanje v Gostinski šolski center v Mariboru. Mnogi so prišli v spremstvu sorodnikov. Najstarejši je star 92 let. Borci iz ptujske občine želimo vsem borcem za severno mejo srečno in zdravo novo leto 1985! A. V. Zlati par a Rotmana Na matičnem uradu v Ptuju je bila v soboto, 15. decembra slovesnost ob razglasitvi za zlatoporočenca JANEZA in JULIJANE KUKOVEC iz Rotmana 28, KS Juršinci. Zlatoporočenca sta kmetovalca, Janez je letos dopolnil 74 let, Julijana pa 75 let starosti. V zakonu so se jima rodili 3 otroci, danes pa sta ponosna na že II vnukov. Janez in Julijana Kukovec ob razglasitvi za zlatoporočenca. Foto Langerholc. Rodile so: Silva Prejac, Ivanjkovci II — Andreja; Nada Rožman, Her- manci 13 — Jožico; Valerija Hva- la, Arbeiterjeva 3 — Uroša; Liljana Belovič, Dobrovčak 2 — Leona; Zinka Prelog, Zagojiči 30 — dečka; Jožica Svenšek, Ložina 5 — deklico; Sonja Podgorelec, Ormož, Ptujska c. I3/a — Roka; Ivana Božičko, Stojnci 52 — Ne- venko; Cvetka Muzek, Kraigher- jeva 35 — dečka; Marjana Sitar, Tržeč 49 — dečka; Marija Habja- nič, Čarmanova 12 — Karolino; Andreja Stalcer, Tomšičeva 22 — dečka; Marija Bogatinovska, Ziherlova pl. 10— deklico; Marija ^ienar, Lancova vas 89 — dečka; Jožica Caf, Grajenščak 18 — Tatjano; Slavka Krajnc, Slatina 33/a deklico; Ivanka Kokot, Korenjak 16 — deklico; Slavica Kolarič, Spuhlia lOO/b — Marka; Nada: Fideršek, Tržeč 34 — Tomaža. Poroke: Branko Fakin, Sp. Sveča 2 in Darinka Pislak, Lešje 22; Stanko Rodošek, Drstelja 10 in Rozalija Pušaver, Cirkovce 30; Janez Lor- ber, Ldje 30 in Ida Tacinger, Lešje 30. Umrli so: Marija Cuček, Vitomarci 18, roj. 1929, umrla 10. decembra 1984; Martin Trofenik, Ob Dravi 3, , roj.1967, umrl 7. decembra 1984; Iv^na Bezjak^ Mestni vrh 100, roj. 1920, umrli II. decembra 1984; Franc Suen, Brezovci 6, roj. 1904, umrl 15. decembra 1984; Anton Ivančič, Ciril-Metodov dr. 9, roj. 1922, umrl 14. decembra 1984. TEDNIK izdaja zavod za časbpisno in radi sko dejavnost RADIO—TEDNIK 62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, novi- narji: Jože Bračič, Nevenka Dob- ljekar, Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjan šneber- ger. Uredništvo in uprava Radio — Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 750 dinarjev, za tujino 1.36C dinarjev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Tiska ČGF Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.