Slovencem celjske okolice! Da so Nemci nam Slovencem sovražni, da nas zaničujejo in nara nasprotujejo, kjerkoli da le morejo, in da smo ravno mi Slovenei najpotrpežljivši narod na svetu, to nam pove zgodovina veliko stoletij. Da pa se zamore civilizirani človek, h kateremu se tudi Neraci in njih somišljeniki štejejo, tako daleč spozabiti, da psuje svojega sočloveka, kateri ni druzega zakrivil kakor lo, da je Slovenec, s priimki »Windischer Hund«, windiscbes Gesindel, windische Bagage« itd. lega pa bi človek ne verjel, ako bi sam na svoja ušesa ne slišal. Dne 7. in 8. avgusta pokazali pa so naši velikonemški Celjani svoje pravo lice. Vzeli so si krinko raz obraza in pokazali vse svoje sovraštvo do nas mirnih Slovencev. Zato, ker smo se hoteli mi na svoji lastni zemlji med seboj pošteno veseliti, za svoj lastni denar se kratkočasiti, in zato ker smo k tej veselici povabili svoje brate in prijatelje, zato pa so nas celjski Nemci psovaii in ozmirjali kot svoje sužnje, pse, nas ometavali s smrdljivimi jajci, črnilom in kamenjem! Nam zapirali in nas podili iz krčem in prodajalnic, seveda nemčurskih, in Bog zna, kaj bi še bili ti nemški olikanci vse počenjali, da ni vlada jih zadržavala z oboroženo močjo. Dragi Slovenci! Je-li potreba še večjega zasramovanja, je-li potreba še večjega razžaljenja za nas od strani celjskih Nemcev in njih privržencev, preden da je naše potrpežljivosti konec? Ne, ni nje potreba več! Naše potrpežljivosti je konec, vrč nemčurjev v Celju se je razbil ob njih zaslepljenosti. Do sedaj so delali oni, a od sedaj pa bodemo delali mi. Veter se je obrnil. Zanaprej bodemo pa mi pokazali, da Slovenec v Savinjski doline je mož, da sovraži izzivljajoče celjske Nemce in njih privržence. Dragi rojaki! Ako imamo le Se eno iskro slovenske časli v svojih prsih, ako tli le še ena iskra ljubezni do tlačenega in zaničevanega slovenskega naroda v naših srcih, pokažimo, da smo možje, ne pustirao se zaničevati in psovati, obrnimo hrbel vsem nemškim in nemškomislečem trgovcem, krčmarjem in drugim obrtnikom, zavežimo svcj denarne mošnje pred njimi, kupujmo vse, kar potrebujemo, pri naših trgovcih, pri naših obrtnikih, ne eden naših soldov naj ne preide iz naše roke v roke našib sovražnikov, in ti nesramneži, kateri nas psujejo z »Windischer Hund«, kateri po nas pljuvajo, katcri nas z dna svojega srca sovražijo, li bodo v kratkemu času potihnili in raesto njih se naši bratje in naši sinovi naselili. Mi Slovenci smo olikani in plemeniti narod, mi se s tako na nizki stopinji olike stoječimi nasprotniki ne bodemo pretepali, ker to bi bilo brez vse koristi in bi škodovalo le nam. Ampak rai bodemo naše sovražnike vrgli ob Ua tako hitro, ko njim odtegnemo gmotno podporo. Naše geslo je in bode: »Svoji k svojim!« a ne v besedi nego v dejanju. Tukaj naj gre poziv na vse narodnjake na deželi, da delajo z vso močjo in povsodi v vsaki vasi, pri vsaki hiši nato, da se naše Ijudstvo poduči, da se naj izogiba sovražnikov. V vsaki občini, v vsaki vasi naj se izvoli odbor, kateri bode skrbel za to, da bode naše ljudstvo svoje potrebščine le pri naših obrtnikih kupovalo, in da bode skrbel zato, da bode ljudstvo pošteno z dobrim blagom postreženo. Na naše trgovce in na naše obrtnike pa gre poziv, da naj vso svojo skrb obrnejo nato, da bode naše ljudstvo zadovoljno z blagom in z ceno, in da ne bode nikdo imel opravičenega uzroka iti k nasprotniku po to, kar želi. Dragi rojaki! Zdaj ni več šala. Zdaj se gre za našo čast. Ne pustirao, da bode pljuval na nas oni ošabnež, koiemu smo mi do kruha pomagali! Vrzirao nje gmotno ob tla, in pobrali bodo šila in kopita pa šli v blaženo Nemčijo, k njim ljubljenemu Bismarku, kojemu tako radi kličejo »hoch« »hoch« ! Tamkaj znajo peti z lačnim trebuhom »Wacht am Rhein«, a mi smo pošteni Slovenci in zvesti Avstrijanci, mi smo gošpodarji na naši zemlji, kojo so kupili naši očetje s svojo krvjo, zato pa zaničujmo te ohole nemške Celjane iz globin svojih src. Bratje Slovenci! Ako smo pošteni in nam je kaj za našo čast, prisezimo vsi brez razločka na geslo: »Svoji k svojim!« Na delo, na hrabro delo torej! Kmet iz celjske okolice.