& 44.
PoStnina plačana v sotovlnl
V Ljubljani,
22. avgusta 1923.
Tj-	l' .ui.. .


vsako sredo	LeftO V.
Trimri
r-

Glasilo »Samostojne W kmetijske stranke za Slovenijo
Naročnina:
......f............D|n 20*-
0 . 0 :!. m 0 '») 0^0 ' 0 0 0 0 0 0 0 0 0 m 0	Din 10*-
letno . W ...............Din 5--
'osamezna Številka..............Din 1*-
■ ž
Kmet pomagaj si sam, in svoje stalile v državi uravnaj si sam I
Inserati:
mali oglasi do 9 petit vrst ............ Din 150
večji inserati od 10 petit vrst naprej . . i'' .	i Din
notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta ....	k Din 3'—
Uredništvo in upravništvo lista je y Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, v hiši ,.Ekonoma".
Kmetski praznik na Bledu.
Tovariši I Na Kmetski praznik na Bled pridejo letos v velikem številu tudi kmetje Hrvati, Srbi, Čehi in Poljaki! Zato na delo za sijajen potek Kmetskega praznika I
Iz Gorenjskega nam javljajo, da bo letošnji sprevod narodnih noš zlasti skrbno sestavljen. Dolenjci ne zaostanite za Gorenjci I Narodne noše na plan T	_
Tovariši in tovariŠicef Vsi na delo, da bo ma-manifestacija naše misli čim veličastnejša!
V. katoliški shod.
V času, ko so vojne grozovitosti popolnoma omajale nravstvene temelje človeštva, je delo za povzdigo ljudske nravnosti nujna dolžnost vseh, ki ljubijo svoj rod in ki še niso pozabili na vzvišene ideale človeštva.
Nobenega dvoma ni, da se more izvršiti orjaško delo nravne povzdi-ge ljudstva v zadovoljivi meri le s pomočjo vere. Kajti vera v živega Boga je ona nadnaravna sila, ki premika gore, ki je v stanu preroditi vse človeštvo v zmislu onih idej, za katere le živel in umrl On, ki je nam vsem nedosegljiv vzor.
Temu vzvišenemu cilju so posvečeni katoliški shodi — in temu splošnemu idealu nas vseh naj bi veljal tudi letošnji V. katoliški shod v Ljubljani. Čisto naravno bi bilo zato, da bi bili na tem shodu vsi, ki jim je Kristova beseda vtisnjena v srce in da bi moral V. katoliški shod združiti skoraj vse Slovence v eni misli, v misli nravstvenosti.
Zalibog pa se to ne bo zgodilo, temveč velik del slovenskega naroda ne bo na V. katoliškem shodu soudeležen in nikakor ne neznaten del našega naroda mu bo celo nasproten.
Zakaj to?
Kadar se širi kaka vsenarodna stvar, politična, gospodarska ali kulturna, se dogovarjajo zastopniki vseh strank, kako bi se vsem omogočila udeležba in vso prireditev se vedno odene v kolikor mogoče nepristransko obleko.
Na V. katoliškem shodu pa gre, ali bi vsaj moralo iti, še za višje cilje. In vendar se ni storilo niti enega koraka, da bi bili med prireditelji tudi katoliki, ki niso pristaši SLS, in vendar se je opustilo vse, kar bi moglo združiti vse Slovence V eni misli.
Zopet vprašamo: zakaj to?
In tu se nam vsiljuje misel, ki postaja vedno jasnejša, vedno določnejša, pa naj jo odklanjamo kakor hočemo, da se je namreč nalašč odrinilo od V. katoliškega shoda vse, ki ne trobijo v rog SLS, da je bila tudi naša soudeležba, ki smo vedno in ob vsaki priliki zagovarjali katoliška načela in ki smo se borili samo proti političnemu zlorabljanju vere — nezaželjena.
Kako pa se naj vendar predstavlja SLS kot edina zaščitnica vere, če pa prirejajo katoliški shod tudi druge stranke? Kako pa naj velja SLS kot oni politični Izrael, kateremu je edino dano, da čuva sv. vero in skrbi za zfnago njenih naukov, če pa vidi vse katoliško ljudstvo, da je katoliški shod tudi delo pristašev Srugih strank?
SLS mora biti ohranjen monopol verske stranke in zato so bili odrinjeni vsi drugi, zato je naša ude-
ležba pripuščena samo s ponižanjem.
S tem pa je bil pogažen osnovni nauk Kristusa, zakaj ni ljubezni do bližnjega tam, kjer se zahteva ponižanje bližnjega.
Kljub temu pa bi iskreno pozdravljali V. katoliški shod v prepričanju, da je pač vsak uspeh, ki je dosežen za nravno povzdigo ljudstva koristen in da bi zato z ozirom na namen, ki bi ga moral imeti katoliški shod, pozabili na morebitne napake, saj je nepopolnost človeška lastnost.
Toda mi v uspeh V. katoliškega shoda ne moremo verovati.
Isti ljudje, ki vodijo klerikalno politiko, isti ljudje so tudi prireditelji V. katoliškega shoda.
Isti ljudje, ki bodo na V. katoliškem shodu govorili o krščanskih načelih, isti ljudje se niti za hip ne obotavljajo obrekovati naše tovariše iz političnih ciljev z najpodlejšimi klevetami.
V isti številki, ko vabi »Slovenski Gospodar« svoje bralce na V. katoliški shod, v isti številki tudi ponavlja svoje že stokrat ovržene laži o tovarišu Puclju.
In isti ljudje, ki bodo imeli prvo besedo na V. katoliškem shodu, isti ljudje nočejo dati obrekovanim zadoščenja in tovariš Pucelj zaman išče tistega, ki bi imel poguma pred sodiščem prevzeti odgovornost za klevetniško brošuro: »Po delih sodite«!
In to brošuro je izdala Jugoslovanska tiskarna, Id je last Katoliškega tiskovnega društva!
Kako naj po vsem tem verujemo v iskrenost krščanskega prepričanja prirediteljev V. katoliškega shoda?
Kako pa naj bo dosežen uspeh, če ni iskrenosti pri onih, ki ga prirejajo? Mrtvo je vse, če ni v srcu žive vere.
In ker ni žive vere, zato tudi ni mesta za tiho pobožnost in z zunanjim sijajem V. katoliškega shoda se naj prikrije pomanjkanje notranje moralne sile njegovih prirediteljev. Da je zunanji blesk za SLS ugodnejši, ne dvomimo, tembolj pa dvomimo, če bo ugodnejši za vero!
Kadar pade ljudska morala tako, kakor se je to zgodilo med in po vojni, tedaj je ozdravljenje ljudske nravstvenosti mogoče le po kardi-nalnem čiščenju. Dejstva, ki smo jih preje omenili, pa dokazujejo, da prireditelji V. katoliškega shoda čiščenja ne marajo in da se bo v Sloveniji vršil političen boj na isti ogaben način ko pred V. katoliškim shodom.
Prireditelji V. katoliškega shoda povdarjajo velik socijalen pomen naše vere in napovedujejo, da bo v tem oziru V. katoliški shod naravnost epohalen. Tudi v to, žal, ne moremo verovati. Socijalna zla se da odpraviti samo s tem, da posta-
nejo socijalno čuteči ljudje oni, ki kaj imajo. Bogatini morajo postati skromni in takoj bo pomagano prav vsem revežem.
Kako pa naj verujemo, da bo V. katoliški shod prinesel revežem srečo, če pa ves svet ve, da se je pred agrarno reformo ustavilo socijalno pojmovanje tudi najvišjih prirediteljev katoliškega shoda.
Med glavnimi cilji kmetske misli je tudi moralna obnova podeželja, je naš cilj, da s svežimi in še nepokvarjenimi silami dežele dvignemo moralo mest, da osvežimo vse človeštvo.
Radi tega je delo za nravstveno povzdigo ljudstva eno prvih del, ki jih zahteva kmetska misel od svojih pristašev.
To delo pa se na V. katoliškem shodu ne bo izvršilo in iz shoda se
bo povrnila okrepljena samo SLS, ne pa tudi ljudska nravnost, ki jo bo še nadalje zastrupljevalo huj-skaštvo in ki jo bo še v naprej uničevala nestrpnost.
Toda tovariši, če ne bo dosegel V. katoliški shod svojega etičnega cilja, s tem še nikakor ni rečeno, da bi smeli popustiti v svojem boju za zmago vzvišenih Kristusovih načel. Nasprotno! Po V. katoliškem shodu moramo še stopnjevati svoje delo za pravo krščansko življenje in za vpostavitev onega starega slovenskega poštenja, ki je naša najlepša dedščina.
Brez hrupnih slovesnosti delajmo za tem in s tem smo na najlepši način delali za one cilje, ki bi jih V. katoliški shod moral imeti, ki jih pa — žal — nima.
Da se končalo zversfva.
Z neverjetnim nasiljem in z nepopisnim nasiljem skuša bolgarska vlada uničiti kmetsko misel med Bolgari.
Vsi verni pristaši Stambolijskega se najkrutejše mučijo in bolgarska vas ječi danes od vnebovpijočega nasilja. In pomoči ni, ker bolgarski kmet je brez orožja.
Da reši svoj narod pred zverstvom pobesnelih makedonskih četašev, je poslal Daskalov, naslednik Stambolijskega vsem vladam velike in male an-tante okrožnico, ki je ne sme prezreti niti en človekoljub. Da pomagamo svojim preganjanim tovarišem jo priobču-jemo tudi mi in obenem zahtevamo, da naša vlada ukrene energične korake, da se zverstva makedonstvujuščih tolovajev nehajo!
Okrožnica se glasi: Gospod predsednik!
Kritični in skoraj tragični trenutki, ki jih sedaj preživlja moja domovina, silijo me, da kljub moji najglobokejši in najiskrenejši želji, da ne donc-sem nobene škode njenemu ugledu, sporočam Vaši Ekscelenci sledeča dejstva, potrjena od najbolj avtentičnih poročil, ki jih dnevno dobivam iz Bolgarske.
Moj veliki in nepozabni šef in prijatelj, Stambolijski, je bil ubit na naj-
bolj tragičen način. Njegovi ubijalci so oskrunili njegovo truplo potem, ko so ga mučili z mukami, ki se jih more vzporediti samo z mukami prvih kristjanov.
Mnogi poslanci, časnikarji, profesorji, oficirji, ki so bili hrabri in ostali verni spominu svojega šefa, so doživeli isto usodo.
Teror, ki se sedaj vrši nad pristaši Stambolijskega, vrženimi v ječo, prekaša vsako možnost. Po odredbi vlade se puščajo ti aretiranci, in zlasti oni, ki so igrali v prejšnji vladi očitno vlogo, na svobodo, da padejo takoj potem v roke macedonskih četašev, ki jih ubijajo brez vsake sodbe in na najbolj grozovit način.
V ime človeštva in pravice imam čast se obračati na Vašo Ekscelenco, kot uglednemu zastopniku velikega in plemenitega naroda in Vas zaprositi, da posredujete pri bolgarski vladi, da bi taka dejanja, ki morajo škodovati časti bolgarskega naroda, takoj prenehala.
Prepričan, da ne more biti plemenito srce Vaše Ekscelence brez občutka do takih dogodkov, Vas prosim, gospod predsednik, da sprejmete izraze mojega globokega spoštovanja.
Pariz, dne 8. avgusta 1923.
Generalni štrajk na luini železnici.
V javnosti, zlasti med uslužbenci južne železnice se raznašajo vesti, da se pripravljajo uslužbenci južne železnice ponovno na generalni štrajk, ki da ga je pričakovati v 8 do 14 dneh.
S temi vestmi utemeljuje oblast potrebo, da ostanejo uslužbenci južne železnice do nadaljnega militarizirani.
Podpisane organizacije ugotavljajo:
1.	Izvršena 24 urna protestna ob-ustava dela ni obsegala le južne železnice, temveč deloma tudi državno železnico, poštne in druge državne urade.
2.	Obustava dela je imela izključno značajkrušneborbe in se je vršila v znak protesta, ker so vse vlade v zadnjih 18 mesecih vse upravičene prošnje in skromne želje železničarjev, državnih nameščencev in upokojencev po primernem zboljšanju gmotnega položaja ignorirale.
3.	Da je imela protestna obustava dela izključno le ta značaj, sledi že iz tega, da je bila vnaprej časovno omejena na 24 ur. Po preteku tega časa so vsi uslužbenci vršili zopet redno svojo službo.
4.	Zaradi že izvršene protestne obustave dela je potemtakem militari-zacija uslužbencev južne železnice povsem nepotrebna in brezpredmetna.
5.	Po okolščinah sodeč širijo vesti o ponovnem generalnem štrajku na južni železnici od izvestnih strani naročeni elementi s prozornim namenom, da bi se uslužbenci teh vesti oprijeli, s čimer naj bi bilo dano oblasti opravičilo za odrejeno militarizacijo v splošnem in
posebej še za to, da militarizacija ni posledica že izvršene protestne obustave dela, temveč da je potrebna zategadelj, ker da se uslužbenci južne železnice pripravljajo zopet na generalni štrajk.
6.	Omenjene vesti o ponovnem generalnem štrajku na južni železnici so izmišljene.
7.	Potemtakem odpade tudi s tega vidika potrebnost militarizacije.
8.	Militarizacija južne železnice kvari ugled vladi in državi in je tudi službi sami v veliki meri škodljiva; razen tega po nepotrebnem omejuje uslužbence v njihovi osebni svobodi.
9.	Iz teh razlogov podpisane organizacije proti militarizaciji, odrejeni šele
po izvršeni protestni obustavi dela, odločno protestirajo in svare vlado, naj zaradi bede itak že obstoječega razburjenja med uslužbenci ne veča še s tar-kimi nepotrebnimi ukrepi, kot je militarizacija; dalje opozarjajo vse uslužbence, naj bodo disciplinirani, naj se ne dajo begati po neodgovornih in naročenih provokaterjih, naj poslušajo in verjamejo le navodilom, ki jih izdajo organizacije in naj točno vrše svojo službo, da oblast ne bo imela nikakršnega povoda za zakonite ali nezakonite repre-salije; končno apelirajo na gospodarske in druge kroge in korporacije, delavske zbornice, vodstva onih političnih strank, ki tega še niso storila, pa tudi na vso javnost, da zavzamejo napram militarizaciji na merodajnih mestih svoje stališče.
Ljubljana, dne 15. avgusta 1923. Zveza jugoslovanskih železničarjev. — Udruženje železniških činovnika kraljevine SHS. — Neodvisna strokovna že-lezničarska organizacija. — Društvo strojevodij kraljevine SHS. — Prometna Zveza. — Organizacija državnih nameščencev. — Organizacije poštnih uslužbencev.
Pripominjamo, da je proti popolno-noma neutemeljeni militarizaciji Južne železnice interveniral tudi tov. Pucelj in se bo o stvari obravnavalo tudi v skupščini, če ne bo militarizacija takoj ukinjena. Zapravljati z militarizacijo državen denar in pri tem doseči samo to, da se povsodi ustvarja nezadovoljstvo, je pač mojstrska poteza ministra Jan-koviča, ki je vredna smrtnosti. (Op. urednika.)	______
Znižanje izvozne carine.
O pravem času je izvršil finančni minister znižanje izvozne carine za kmetijske pridelke. Napake, ki jo je^ lani zagrešil iinančni minister dr. Ku-manudi, da je namreč urejal carino le s stališča konsumentov, smo torej letos rešeni. Hvalevredno je tudi to, da je bilo znižanje carine javljeno pravočasno in ne tako ko lani, ko so izvedeli pridobitni sloji za povišek carine Sele tedaj, ko je bilo že prekasno.
Istočasno z znižanjem carine za izvoz kmetijskih pridelkov, pa je finančni minister dr. Stojadinovič znižal deloma tudi carino na izvoz živine. V vprašanju izvoza svinj se je finančni minister zelo približal našemu stališču, dasi je ostal glede izvoza debelih svinj nepopustljiv. Obveljalo je v tem pogledu celotno stališče Vojvodincev in na posebne prilike v Sloveniji se ni oziralo-
Popolnoma nezadovoljni pa moramo biti, ker je pustil finančni minister izvozno carino za konje in govejo živino popolnoma neizpremenjeno.
Iz tega se vidi, da se je finančni minister oziral le na potrebe Srbije in tudi Vojvodine, kjer živinoreja še ni popolnoma obnovljena.
Neodpustijiva krivda naših klerikalnih poslancev je, da niso znali finančnega ministra zainteresirati za slo-
Vsem krajevnim odborom in vsem pristašem!
Polovična vožnja ija Bled ]e dovoljena!
Vse krajevne odbore opozarjamo, da nam
takoj naroče izkaznice za polovično vožnjo, da jih moremo vsem pravočasno razposlati.
Izkaznica velja 1 Din. Denar je poslati obenem z naročilom.__
Plakate s sporedi smo razposlali na vse organizacije. Tovariši skrbite, da bobo vidno nabiti I
-
vensko stališče. Brez dvoma je namreč, da bi finančni minister, ki je pokazal dosti dobro volje, pa tudi dovolj razumevanja, ugodil slovenskim potrebam, če bi ga klerikalna gospoda samo nanje opozorila. Toda ta škar,-dalna klerikalna reprezentanca slovenskega naroda menda sploh zrnisla nima več za potrebe ljudstva in tako je mogoče, da je ostala izvozna carina za govejo živino neizpremenjena.
Je v resnici obupno žalostno, da doživlja slovenski kmet na vseh poljih same udarce in to samo vsled neverjetne nezmožnosti in nemarnosti klerikalne gospode.
Skrajni čas je že, da slovensko ljudstvo konča z onimi, ki mu nosijo take »darove«, kakor pa mu jih donaša klerikalna gospoda.
Blagoslova 1&. marca mora biti tudi enkrat konec!
Pokraiinske vesti.
(Mariborsko tajništvo SKS.) se preseli s 1. septembrom v Narodni dom.
(Vse zaupnike SKS,) ki so prejeli plakate za blejski praznik prosimo, da iste lepo in na vidna mesta nalepijo.
(Za pogorelce v Št Jurju pri Mirni peči) je posredoval tov. Pucelj in mu je bilo obljubljeno, da bo pokrajinska vlada nakazala podporo pogorelcem. Intervencija posl. Kulovica pa je prišla prekasno, tedaj ko je govoril za podporo pogorelcem že tov. Pucelj.
(Shod v Mirni peči) je priredil tov. Pucelj preteklo nedeljo. Shod je potekel izvrstno iir dokazal, da ljudstvo spregleduje ter da se narod v masah vrača k Samostojni stranki. Kljub silnemu nalivu so prišli na shod tovariši tudi iz oddaljenejših krajev in se je shoda udeležilo nad 150 ljudi. V eno-urnem govoru je tov. Pucelj jedrnato in temperamentno pojasnil naše zahteve in obenem uničujoče razkril proti-Ijudsko politiko naših nasprotnikov. — Shod je končal brez najmanjšega ugovora. Obžalujemo, da se ni udeležil shoda tudi kak klerikalec. Bi mu bilo presneto vroče, ko bi moral poslušati porazno obsodbo svoje stranke in — kar je najhuje — pritrditi! Tovariši pa, ki ste poslušali tov. Puclja in spoznali resnico, razširjajte jo, da se nikdar in nikoli več ne zgodi, da bo slovensko ljudstvo še enkrat šlo na led ljudskim sleparjem in da bi bilo zopet deležno blagoslova kakega novega 18. marca.
(Kongres Jugoslovenskega šumarskega udruženja) je bil te dni v Ljubljani. Jugoslovensko šumarsko udru-ženje je ena menda najbolj plodonosnih in najbolj zaslužnih strokovnih organizacij v Jugoslaviji, pa čeprav je delo šumarjev javnosti skrito in čeprav ni od države tako podprto, kakor bi zaslužilo. Kako zdrav duh veje v organizaciji naših šumarjev se vidi tudi iz tega, da ne pozna šutnarsko udruženje prav nobenih političnih prepirov ali težav, temveč samo resno, požrtvovalno in vestno delo. Vso skrb je posvetilo šumarsko udruženje ohranitvi naših gozdov, dvigu njihove rentabilnosti in pospeševanju gozdarstva. Povsod je doseglo udruženje častne uspehe. Neprecenljive važnosti je pomoč, ki jo je šumarsko udruženje nudilo državi pri sestavi gozdarskih zakonov in smelo
moremo reči, da so vse dobre strani
teh zakonov skoraj izključna zasluga šumarskega udruženja. Bodi pa tudi pribito na tem mestu, da kljub temu ni našlo šumarsko udruženje pri državi one podpore, ki bi jo zaslužilo. Delo šumarskega udruženja je največje važnosti za vso državo, vsaj zavzemajo gozdovi nad 40 odstot. površine naše zemlje. Zato je nujno, da vse naše gozdarje podpira in sicer država prav tako ko posamezniki. — Kongresa se je udeležilo nad 300 gozdarjev iz vse države. Da je bil njegov potek častno izpričevalo za gozdarje ni treba še posebej povdarjati. — Tovariši! Podpirajte Udruženje jugoslovenskih šumarjev, postajajte njegovi člani!
(Da reduciramo) prazen slavospev o najboljšem dnevniku, kakor piše o sebi »Jutro«, na pravo višino, konsta-tiramo samo, da ni »Jutro« na naš članek »Opozicija in država« niti reagiralo. Nismo mislili, da bodo vrgli gospodje puško tako temeljito v koruzo.
(Pomagalo je.) Naša beseda vendarle nekaj zaleže. Tako je vsled naše kritike preklical posl. Hohnjec svojo prvo naivno interpelacijo radi izvoza vina in poučen po interpelaciji tov. Puclja vložil novo, ki vsaj vsebinsko odgovarja interesom vinogradarjev, dasi je sicer bila vložena prekasno. Naše nauke pa si je vzel k srcu celo »Slov. gospodar« in v zadnji številki že ne objavlja shodov poslanec SLS pod naslovom »Naši poslanci na delu«, temveč pod naslovom »Naši poslanci med ljudstvom«. Pa za farbarije klerikalnih poslancev je celo ta naslov prelep!
(Poslanec, ki ima dopadajenje nad samim seboj,) je poslanec Škulj. In po vsej pravici, zakaj takih farbarij, kakor si jih dovoljuje poslanec Škulj, si jih ne ne more privoščiti vsak. Tako pritiska v Beogradu poslanec Škulj kljuke, da se agrarna reforma ne bi izvedla in da bo Stiški samostan neomejen gospodar zemlje. V »Slovencu« pa piše isti poslanec Škulj, kako se v Ljubljani bori za agroreformne upravičence. Kljub tej farbariji pa še vedno verujejo klerikalni volilci poslancu Škulju. Ali je potem čudno, če poslancu Škulju kar žari obraz, kadar kakor kak velik državnik razklada svojim vernim, kako ves Beograd samo čaka, da sliši vele-imenitno mnenje parlamentarca poslanca Škulja.
(»Jutranjim Novostim«.) V resnici nimamo prostora, da bi odgovarjali na neslanosti, ki jih pogrunta kak novope-čen radikal.
(Kongres socialistične stranke) je bil dne 12. avgusta v Celju. Kongresa so se udeležili tudi socialisti iz Hrvatske, Vojvodine in Srbije, med drugimi tudi posl. Divac. Na kongresu je bil dosežen sporazum in so se razven Peričevcev in Bernotovcev vsi socialisti ujedinili. Peričevci se niso, dasi so bili po 2 delegatih zastopani, ker obsojajo socialisti zvezo Peričevcev s klerikalci v ljubljanskem občinskem svetu. Bernotovci pa se niso udeležili ponajveč vsled strast-nosti Bernota, ki noče od svojega pojmovanja socializma niti najmanje popustiti. — Zdi se nam, da je prišlo do uje-dinjenja socialistov prepozno, ker so komunisti krepko izrabili medsebojne prepire socialistov.
(Odkritje spominske plošče pesniku S. Jenku.) Dne 2. septembra bo t Kranju slavnostno odkritje spominske plošče slovenskemu pesniku, pevcu Sor-škega polja, S. J e n k u. Opozarjamo na to slavnost tudi naše tovariše, saj je Jenko zrastel iz kmetskega ljudstva.
(Prostovoljno gasilno društvo na Logu pri Ljubljani) priredi dne 26. avgusta, v slučaju slabega vremena pa dne 2. septembra veliko vrtno veselico z godbo, srečolovom in drugim sporedom. Ker je čisti dobiček namenjen nabavi nove brizgalne, se vsi prijatelfi gasilstva vabijo k mnogobrojni udeležbi.
(Iz Vrhnike.) Dne 15. t m. se je vršil na Vrhniki protestni shod obrtnikov in trgovcev iz celega sodnega okraja proti neznosnemu obdačenju. Shod je bil nepričakovano obiskan in je potekel v najboljšem redu. Padale so na račun pretiranega obdačenja ostre sodbe in zlasti, ker je ravno ljubljanska okolica, osobito pa Vrhnika neprimerno kruto obdačena. Bilo bi dobro, da bi shodu prisostvoval tudi kak gospod vladajočega režima, da bi spoznal, kako sodi narod. Soglasno se je izvolil odbor, da donese pismene in ustmene pritožbe na najvišje pristojno mesto. Obrtniki in trgovci, posnemajte Vrhni-čane in prirejajte protestne shode!
(Podružnica »Jugoslovenske Matice« na Vrhniki) priredi na Mali Šmaren, dne 8. septembra, na Križpotu »Tombo-1 o« s številnimi in lepimi dobitki, ki se jih od 28. avgusta naprej lahko vsakdo ogleda v trgovskih izložbah na Vrhniki. Ker je čisti dobiček namenjen našim ne-odrešenim bratom v Primorju in Koro-tanu, sezite po tombolskih kartah, ki so v predprodaji v gostilni Franca Koče-varja in M. Jerine (Rokodelski dom).
(Sokol Sv. Križ pri Kostanjevici) priredi dne 2. septembra t 1. ob 14. uri javno telovadbo s krajevnim razmeram primernim sporedom. Po telovadbi velika ljudska veselica. Prijatelji so-kolstva! Sv. Križ je važna postojanka. Zato pridite navedenega dne polnošte-vilno na našo prireditev, da nas boste podprli gmotno in moralno!
(Mala nedelja.) Narodno kulturno društvo priredi v nedeljo, dne 2. septembra o priliki otvoritve električne razsvetljave v društvenem domu pri Mali Nedelji veliko ljudsko slavnost. Na sporedu je krasna narodna igra »Domen«, tamburanje, petje, ribolov na suhem, prosta zabava s plesom, pri kateri sodeluje godba na pihala. Za okrepčila je preskrbljeno. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Vse prijatelje in podpornike našega narodno-pro-svetnega delovanja od blizu in daleč, vabimo, da se naše prireditve v obilnem številu udeležijo. — Odbor.
(Posestniku Francu Kraliču iz Iga) je bila ukradena 3500 kron vredna konjska oprema. Pred njenim nakupom svarimo.
VELIKE KONJSKE DIRKE NA BLEDU, ki bodo dne 8. septembra 1923, se udeleže letos poleg Gorenjcev tudi Dolenjci In Štajerci.
Spored dirke in častnih nagrad bomo objavili v prihodnji številki »Kmetijskega lista«.
IZKAZNICE za polovično vožnjo po železnici na Bled ob priliki kmetskega praznika, živinorejske razstave, konjske dirke itsL, ki bo na dan malega Šmarna, t. j. 8. sept. 1923, se dobe pri vseh krajevnih in okrajnih odborih SKS. Kjer ni še krajevnega odbora, pa naj zahtevajo izkaznice direktno od tajništva SKS, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. Za kritje tiskarnišklh stroškov se plača za izkaznico 1 Din.____
Politične vesti.
(Občinske volitve po Srbiji ln CmJ gori) so končane. V Beogradu so zmagali radikali nad meščanskim blokom, ki so ga stvorili demokrati proti radikalom. Značilno je, da so bili demokrati močnejši v središču mesta, kjer stanujejo bogataši, da pa so bili radikali močnejši na periferiji, kjer je večina prebivalstva bolj revna. Volilni boj je bil zelo hud, volitve v Beogradu pa so se izvršile v miru in redu. Beograjske volitve dokazujejo, da je demokratska stranka v Srbiji na upadanju in da je s svojim kolebanjem zaigrala simpatije. — Na deželi, kjer se volitve niso vršile tako v redu, so enako zmagali radikali. Demokrati so siltio nazadovali povsod razven v Mačvi in nekaterih krajih južne Srbije. — Zemljoradniki so se z ozirom na volilni teror dobro držali in si osvojili do 70 občin. Popolnoma propadli pa so socijalisti. Komunisti tudi niso dosegli posebnih rezultatov, toda nekaj občin so vendarle osvojili. — V južni Srbiji je prišlo do hudih spopadov med Srbi in Turki, zlasti v Kosovski Mitrovici, kjer je bilo več mrtvih. — Občinske volitve v Srbiji pomenijo znatno okrepitev radikalov in zato moremo s skorajšnjimi volitvami v oblastne skupščine računati.
(Radičev odhod na Angleško.) Ra-dičevi listi niso mogli dalje tajiti Radi-čevega odhoda v tujino in končno so morali priznati, da je Radič v resnici odšel, Če ne pobegnil. Seveda olepšu-jejo Radičev odhod z vse mogočimi pripovedkami, od katerih je pač najlepša ta, da je bil Radič povabljen od angleške vlade. To je seveda popolnoma izključeno in nič drugo, ko prazna bajka. Pač pa je zelo verjetno, da hoče Angleška s pomočjo Radiča vplivati na našo državo, da bi mi slepo ubogali Angleže. Ti hočejo Radiča čisto navadno izigrati in nič drugo. Jasno je, da bo Radič v Londonu dosti govoril in zlasti v Balkanskem odboru, ki pa nosi ta naslov čisto po krivici. Balkanski odbor je namreč popolnoma bolgarsko orientiran in podpira izključno samo bolgarsko politiko. Vodita ga brata Buxton, ki sta Srbom prav tako neprijazna, kakor Nemci med in pred vojno. — Ker so Radičevi listi tako dolgo tajili Radičev odhod v tujino, se iz tega najlepše vidi, da so se sami resno bali, da ne bo imel Radič uspeha. To potrjujejo tudi s tem, ko naglašajo, da ne bo Radič ničesar proti naši državi ukrenil, temveč da bo lojalen državljan. Grožnja ministra Vujičiča je torej popolnoma zalegla.
(O Radičevem begu) piše beograjska »Republika«, da postoji med Pašičem in
Radičem tiha pogodba in da je prejel Radič iz dispozicijskega fonda kilome-* tražo in dnevnice za ves čas bivanja y tujini. Kako dolgo sme biti Radič odso* ten je v naprej določeno, na vsak način pa ne sme priti Radič preje, dokler niso radikali izvršili svojih namer. — Prav čedno mnenje imajo torej o Radiču srbski republikanci, ki ga sigurno dobro poznajo.
(Raca.) Demokratski listi javljajo, da misli Pašič izstopiti iz vlade. Ni treba še posebej povdarjati, da je vest popolnoma neosnovana in samo dokaz o vročem hrepenenju demokratov, da bi prišli zopet do vlade. Pa z željami se danes ne dela politike.
(Značilno.) Pri nas se silno rado pretirava, kako da je vse slabo in da ni za živeti Če se pa komu reče, da naj gre v svojo ljubo Avstrijo, pa nihče o tem noče slišati niti besede. Pa ne samo Jugosloveni tudi Madžari in Nemci nočejo iz Jugoslavije. Tako bo še v spominu naših bralcev, da so Madžari sami protestirali proti temu, da bi naša vojska zapustila Baranjo. Sedaj se ponavlja isti slučaj. Po dogovoru z rumunsko vlado bi se izvršila med nami in Rumuni korektura meje, in sicer tako, da bi Rumuni dobili mesto Som-bolj (Hatzfeld), mi pa več vasi. V Som-bolju so Nemci v veliki večini in ti so sedaj v Beogradu ogorčeno protestirali proti temu, da bi prišli pod Rumunijo. Ker podpirajo Nemci vlado, je verjetno, da bo njih protest uspešen in da bo Nemcem izpolnjena vroča želja, da ostanejo jugoslovenski državljani
(Reško vprašanje.) Časopisi poročajo, da je prišlo v reškem vprašanju vendarle do začasnega sporazuma med našo vlado in Italijo. Po tem sporazumu naj bi za leto dni upravljala Reko paritetna komisija, ki vodi sedaj pogajanja med Italijo in Jugoslavijo. Šel jugoslovanske delegacije v paritetni komisiji je dr. Rybaf. Kakor izgleda, pa bo dr. Rybaf v kratkem odpoklican.
(Nemčija.) Katastrofalen padec marke je silno udaril ravno najbolj revne sloje, ki so prišli v naravnost obupen položaj. Vsled tega silno naraslo nezadovoljstvo so hoteli izrabiti komunisti in z revolucijo vreči vlado. Proklami-rali so splošen štrajk in uprizorili krvave nemire. Splošen štrajk pa se je ponesrečil in tudi nemiri so bili uduše-ni, čeprav ponekod le s težkimi žrtvami. Vladajoči krogi pa so izprevidell, da morajo vendarle nekaj storiti za izboljšanje gospodarskega stanja Nemčije. V ta namen je bila izpremenjena vlada in ministrski predsednik je postal socijalni demokrat dr. Stresemann. Ta je v svojem govoru povdaril, da bo Nemčija vztrajala pri pasivnem odporu proti Franciji, čeprav ne odklanja razgovorov s Francijo. Pasivni odpor v Poruhrju pa onemogoča vsako rešitev za izboljšanje gospodarskega stanja Nemčije, ki pada vedno bolj in bolj pod oblast velikih kapitalistov, ki žanjejo od padca marke milijardne dobičke, dočim vse ljudstvo strada. Samo pri premogu so zaslužili ti kapitalisti v enem letu tisoč milijonov zlatih mark. — V zvezi z odredbami nove vlade glede vprašanja vojne odškodnine, je Nemčija ustavila vse dobave zavezniškim državam, tako tudi naši. Edino
Karel Pribil:
Letošnje da potonil! absolventov uiMe vinarske ie sadi A Šole.
Spominjam se, da smo se v ljudski šoli učili pesemeo, ki je na vse pretege hvalila koristi potovanja. — Ali ni dejal tudi naš Levstik, da »ta ni možak, ta ni za rabo, kdor tujih videl ni ljudi«? Kar človek gleda na svoje oči, kar sam poskusi in doživi zunaj v belem svetu^ se mu vtisne neizbrisno v dušo in ne gre več iz spomina do pozne starosti.
Koristi šolskih naučnih potovanj pravzaprav ni treba dokazovati, saj smo danes vsi prepričani, da v stvarnem in vzgojnem pogledu hasne dobro zamišljena in smotrno izvedena šolska na-učna ekskurzija več kakor bogve koliko dolgočasnih učnih ur v zaduhli šolski sobi. Pouk se zunaj šole postavi na praktični temelj; učenec spozna, čemu si je učiteljeve nauke vhijaJ v glavo in začne znanje in znanost ceniti. Naučno potovanje mu odpre okence v resnično življenje: »Lej, za to in za ono te je hotela šola pripraviti!« — Blagor ti, če je v svojih namerah uspela!
Zlasti strokovne šole nikakor ne morejo zdelovati in uspevati brez naučnih potovanj; vsaj je občna naobrazba v takih zavodih lc postranska stvar in priprava za poklic, za izvrševanje neke posebne naloge v družbenem življenju, je njih glavni smoter.
Ako je res kmetijstvo našemu narodu glavni izvor blagostanja, potem so kmetijske šole za naše narodno gospodarstvo brez vsakega dvoma temeljne važnosti Agrarna država, kakršna je naša (čez ose '. ■■•■' ~'Mntkov naših
državljanov obdeluje zemljo), bi morala vso skrb posvetiti razvoju poljedelskih šol, da se povzpne naše kmetijstvo v vseh svojih panogah do one višine, do katere so svojo ekonomijo dvignili prvi kulturni narodi sveta.
V	svrho dobre priprave za prakso so tudi kmetijskim šolam naučna potovanja neobhodno potrebna. Praktična je sicer vsa vzgoja v takih zavodih, a vsega, česar jim jc za življenje treba, učenci v domačem zavodu le ne utegnejo videti. Vsak kmetovalec po svoje obdeluje svoje polje, vsak vinograd nudi posebno sliko; in če pri prvem gospodarju marsikaj najdeš, kar bi bilo treba posnemati, vidiš pri drugem kmetu stvari, ki jih ne moreš odobravati in ki se jih bo treba v praksi ogibati.
V	Mariboru imamo vinarsko in sadjarsko šolo ki je letos končala svoje 51. učno leto. Kako važen je ta zavod za kulturni razvoj naše ožje domovine med Muro in Savo, tega mi ni treba posebno poudarjati Kadarkoli te vodi spomladi pot po naših zelenih ravninah in dolinah in se ti oko ne more nagledati ponosnega sadnega drevja v cvetnem svojem lišpu, kadarkoli hodiš jeseni po naših solnčnih goricah in občuduješ zlati plod naših vinogradnih nasadov — tedaj se spomni, da je velik del te krasote pomagal ustvarjati skromni zavod v se~ verozapadnem kotičku našega Maribora.
Mariborska vinarska šola je ostala svojim tradicijam zvesta; njeno geslo je še vedno »naprej in navzgor«. Od leta do leta se tudi v narodnih rokah lepše razvija in se že lahko kosa s prvimi vrstnicami v tujini. Saj delujejo na njem možje, ki so kaj videli in izkusili po svetu. In zvesta svojim tradicijam mariborska vinarska in sadjarska šola
kljubuje tudi sedaj težkim gmotnim prilikam in vodi svoje učence vsako leto na daljše naučno potovanje. Učenci naj pred vstopom v življenje vidijo, kaj strokovno naobražen ekonom v praksi lahko doseže. Vzorna gospodarstva naj mičejo mlade duhove na pragu v samo-stalnost in naj jim kalijo (utrjajo) voljo: življenje ti bodi — delaven dan!
• « ♦
Vodstvo mariborske vinarske in sadjarske šole je sestavilo za štiridnevno naučno potovanje letošnjih absolventov nastopni načrt: Maribor — Gornja Radgona — Ljutomer — čez Jeruzalem v Središče — Čakovec — Zagreb — Brezovica — Šentjur — Maribor.
Dne 16. julija ob 6. uri zjutraj smo se sestali pred mariborskim kolodvorom; našteli smo 34 učencev in 5 spremljevalcev. Pred odhodom zadani iz krepkih mladih grl slavjanska himna »Od Urala do Triglava« — potem za-krožimo nekoliko koroških narodnih in kmalu nato nas odnaša hlapon proti severni meji. Ob 9. uri zjutraj smo v Gornji Radgoni. Pri vlaku nas čaka gosp. Bouvier, posestnik vinogradov in tvor-nice šampanjca, in nas povede takoj v svoje kulture. — Vinograd za vinogradom si ogledujemo. Tu vidijo mladeniči nov način vzgajanja podlog, tam zopet občudujejo uspehe smotrnega izbora trte; ponekod je trta na nov način napeljana po žicah, drugod se drugače kakor po navadi obrezana vzpenja ob visokem kol ju. In pa različne vrste! Mladi enologi ugibajo, kakšna je ta loža, kakšna ona, g. Bouvier in njegov stric razkazujeta in tolmačita* g. ravnatelj poučuje — zares, kakor da je roj čebe) v trsju!
Sredi vinogradov ima g. Bouvier lepo klet in v njej dobro kapljico. Kako
se prilega čašica 1922. s slatino po napornem potu v hudi soparici! Ali samo čašica! Potem gre pot dalje čez vinograde, ki niso več tako obdelani, kakor Bouvierjevi. Tuintam zmajajo učenci z glavo — hud oidij, peronospora, pikec — pri nekaterih gospodarjih tudi zani-krnost, lenoba, neznanje kukajo izmed borih loz in svarijo mladino: nikar tako, ko boš sebi sadil in sebi mastil.
V	Gornji Radgoni nas vodi g. Bouvier iz kleti v klet in nam kaže svoje tekoče zlato. In kakšno zlato! Pri marsikaterem bi dejal človek: »Ali je mogoče, da to rodi naša slovenska žemljica? Ali se ti ne smehlja iz kristala pozdrav iz raja?« — Končno poskušamo še domačo posebnost: vino od Bou-vierjeve trte. Mila in ugodna pijača je plod jako občutljivega grozda, ki ga druge gorice ne gleštajo. Tuintam učenci zapojo. Kmalu se nabere okoli nas majhen avditorij — naši mladeniči ima-ja uglajena grla in so navdušeni za slovensko narodno pesem. In tam zunaj na deželi ušesa niso tako razvajena kakor v naši dravski metropoli
V	kleti, kjer izdelujejo šampanjec^ poslušamo z dehtivo dušo dolgo gospodarjevo predavanje. — Saj je v njegovi rodbini šampanjec (Bouvierji so se prir selili iz Champagne) tudi — tradicija. In učenci strmijo: polica za polico se vrsti, preobložena s steklenicami; polne so vihrave tekočine, iz katere, tudi če se umiri, kipi biser za biserom.
G. Bouvier je danes izredno ljubezniv jn gostoljuben. Učence čaka tečen obed. Učiteljstvo je povabljeno h gostitelju. — Le prekmalu zaropočejo pred hišo vozovi. Napotili smo se k drugim vinogradarjem. Ali jedva pridemo pod gorice, nas nevihta in hud naliv pože-neta v zavetje. Čez poldrugo uro dež
nekoliko poneha — ali po blatu in rosi ni moči do Kleinoscheggovih vinogradov, ki so nam bili cilj. Zatorej le kratek odmor v vinogradu grofa Traut* mannsdorfa, potem pa nazaj v Gornjo Radgono. Poslovimo se od svojega prijaznega gostitelja, ki nas ie tako požrtvovalno spremljal tudi po dežju ta vetru, potem pa hajdi na vlak in naprej v Ljutoaner. Tam se po kratkem sestanku z nekaterimi vinarji odpravimo spat. Drugo jutro se nam zopet smehlja solnčece na jutranjem nebu, ko Jo v dolgi vrsti krepko mahamo proti Jeruzalemu. Le-tu si ogledamo prvovrstne vinograde gg. Petovarja, Rajha, Zabavnika, Zemljiča in drugih znanih vinarjev in po okusnem mesnem zajtrku, ld nam ga je pripravila ljubezniva Ljuto-merčanka, smo ubrali pot proti »Temnem« — vinogradu velifconedeljske graščine. V stari gotski, izvrstno urejeni kleti smo se namerili na g. Valjaka iz Maribora, ki je baš pretakal kupljeno žlahtno kapljico. In kakšno vino so nam zopet nudili hrastovi trebušasti orjaki pod visokim črnim obokom, ki ga pre-preda »rhacodium cellare« — kletna plesen. Ne veš, katero bi bodj pohvalil, ali graševino ali žlahtnino ali burgun-dec ali tebe, ti zavratni traminec, ki polziš po grlu kakor nektar in potem pod-kašaš človeku noge, kakor bi v svoji preveliki gostoljubnosti hotel svojega častilca za večno prikovati nase! — Ljur tomerčani se res lahko ponašajo, da gleštajo v svoji »literaturi« taka po vsem svetu znana dela! Takšne kapljice zaman iščeš po vsej vinorodni Jugoslaviji. Moč in sladkost izvabi solnce tudi dalmatinskemu kršu; tako milino^ tako ubranost, tako »rožico« rodi le gruda jeruzalemska.
(Konec prihodnjič)
Državo reši edino le kmetska vlada, ker samo ona bo ubila korupcijo.
Italiji se bo ie naprej dobavljal premog. _Na vprašanju nemške vojne odškodnine smo torej mi zelo zainteresirani in zato je naravnost izdajstvo, če brani kak Jugosloven nemško stališče. Pripominjamo samo še, da so najboljši Nemci, kakor veliki pesnik Heinrich Mann, odločno proti sedanji nemški politiki, ki jo označujejo kot pogubo Nemčije.
(Angleška) se trudi na vse načine* da bi pripravila Francosko do tega, da popusti Francija pa tega ne more storiti, ker bi drugače bila gospodarsko popolnoma uničena. Da ni francosko stališče tako napačno, se vidi najbolj Iz tega, da je novi ameriški predsednik Coolidge (izgovori Kulidž) popolnoma odklonil angleško stališče.
immmmmmmtmmmmmma^^mmmmamKmmmmam^mmmmmmmmmmmmmmmmmamm-
Zahteve gorenjskih planšarjev.
V četrtek, dne 16. avgusta je bila v Lescah važna seja planinskega odbora za radovljiški okraj, ki jo je sklical in vodil tov. Ažman. Na zborovanju so bili častno zastopani vsi uradi, ki imajo posla s planinami. Zelo slaba pa je bila udeležba interesiranih posestnikov, kar je tov. Ažman po pravici grajal. Seja je bila nad vse plodna, kar je v veliki meri zasluga kmetijskih strokovnjakov. Ker smo prejeli poročilo kasno in pa vsled pomanjkanja prostora, priobčimo poročilo o poteku seje prihodnjič, za danes pa objavljamo samo sprejete resolucije, ki se glase:
Planinski odbor za radovljiški okraj poživlja vlado, da osvoji sledeče predloge odbora-
1.	Da se takoj in brez odlašanja prične z intenzivnim delom za ureditev služnostnih pašnih pravic in da se k temu pritegne planinski odbor;
2.	da se v ta namen takoj nastavijo za reševanje planinskih in servitutnlh vprašanj en pravnik, ki mora biti domačin in dva izvedenca, ki se morajo stalno pečati s tem vprašanjem. Spioh se naj izpopolnijo oblasti za agrarne operacije in sicer tako glede uradni-štva, ko tudi glede potrebnih kreditov. Tozadevno se opozarja na podrobno utemeljene predloge, ki jih je stavila komisija za agrarne operacije poljedelskemu ministrstvu ob priliki sestave proračuna za 1923/24.
3.	Centralna oblast naj naroči svojim organom, da gredo prizadetim na roke.
4.	Verski zaklad ln erar naj tako gospodarita, da ne bo v škodo živinorejcem in lastnikom servitutnih pravic.
5.	Takoj se naj izdela zakonski načrt, po katerem bi se popravile planincem krivice, ki so se jim zgodile pred 70 leti s takratno ureditvijo zemljiških bremen. Tak načrt naj se potem takoj predloži skupščini.
6.	Ustanove se naj posebni melioracijski fondi za zboljšanje planin.
7.	Osnuje naj se takoj planinski svet, kakor je predviden v zakonu (§ 10 dež. zak. z dne 16. maja 1909, štev. 18).
8.	Pri planinskih odborih se naj takoj osnujejo permanentni odseki, ki naj rešujejo tekoče posle.
9.	V Bohinju pričeto delo za otvoritev sirarske Šole se naj dovrši in šola čimprej odpre.
Bivši poslanec Grafenauer je predlagal, da bi se tudi popravila pota po planinah. Ta predlog je bil sprejet.
Te resolucije se predlože: ministrstvu za kmetijstvo, ministrstvu za šume in rude, predsedstvu pokrajinske uprave, šumski direkciji, komisiji za agrarne operacije, Kmetijski družbi za Slovenijo in vsem parlamentarnim klubom, da se z vso avtoriteto zavzamejo za pravične zahteve naših gorenjskih planšarjev.
Upamo, da bo imel apel naših Gorenjcev popolen uspeh, vsaj je plan-šarstvo nad vse važna panoga našega narodnega gospodarstva.
Drobne vesti.
(Narodni poslanec) župnik Ivo Cvetovič, Id Je pripadal bunjevački stranki, Je umrl. Na njegovo mesto pride kmet Franjo Ješ-njak.
(Izlete na Triglav) Je prepovedala vlada »Oriimk.
(Uradniški zakon) bo objavljen dne 1. septembra in stopi potem takoj v veljavo.
(Za narodne manjšine.) Medparlamentar-na konferenca za narodne manjšine je zborovala v Kopenhagenu na Danskem in sklenila med drugim, da vse države zajamčljo manjšinam svobodo vere in narodnosti. — Bojimo se, da bo ta sklep postal obvezen te za našo državo, da pa naši bratje pod Italijo od tega ne bodo imele nobenega dobička.
(Zveza narodov) bo zborovala od 31. avgusta do 3. septembra in sicer pod predsedstvom Japonca Išija. — Našo državo bodo zastopali dr. Ninčič, dr. Laza Markovič in MUJntin Jovanovič, naš švicarski poslanik. Na dnevnem redu zborovanja je razorože-yanje in pa garancijska pogodba, ki bo to razoroževanje omogočila.
(Splošen štrajk vseh rudarjev) je sklenila fca Češkem konferenca rudarskih zastopnikov.
(15.000 izseljencev) čaka pred vrati Zje-dlnjenih držav, da bi jih pustili v Ameriko. Mnogi so potrošili že ves svoj denar, toda dovoljenja niso dočakali in sedaj se morajo yrnitl domov.	■*"
(Katastrofalen požar na Madžarskem) je tnstai na nekem žitnem polju in v kratkem
času uničil pridelek 250 oralov polja. Samo živino so s težavo rešili. Požar Je potem preskočil na Rumtinsfco.
(Kraljevo cerkev na Oplencu) so hoteli oropati štirje lopovi. Domenili so se, da najprej ubijejo ekonoma na kraljevem posestvu, potem pa da izropajo cerkev. Slučajno pa je slišala njih pogovor neka ženska, ki je vse prijavila orožnikom. Ti so prišli ob 8. zvečer k cerkvi ln se poskrilL Ob desetih pridejo topovi in prično s sekiro razbijati vrata. V posebnem prizidku pa je spal ču-vaT, ki so ga hoteli ubltL 2e so se približali razbojniki nič hudega slutečemu čuvaju, ko planejo na nje orožniki. V prvem strahu so razbojniki izgubili zavest, skoraj pa so prišli k sebi in razvil se je boj. Kmalu so bili vsi razbojniki povezani, razven enega, kateremu je uspelo, da je v temi pobegnil, pa čeprav ranjen. Orožniki so ga nato zasledovali in ga tudi ujeli.
Kmetijsko šolstvo.
(Srednja kmetijska šola v Mariboru)
otvori svoj 1. in II. letnik s 1. oktobrom t. L V interesu našega kmetijstva bi bilo želeti, da se posveti večje število naših, v prvi vrsti kmetijskih mla-deničev strokovnemu poljedelskemu študiju. Osobito bi lahko podeželne meščanske šole dajale izvrsten materijal za ta zavod, deloma take kmetske sinove, ki ostanejo po izvršenih študijah doma, deloma take, ki bi imeli dovolj veselja, da se posvetijo delovanju za napredek našega kmetijstva v privatni oz. državni službi. Šola je triletna,, četrto leto je določeno za praktično izpopolnitev. Absolventi, ki bi imeli veselje za nadaljni šudij, pa lahko vstopijo na poljedelsko visoko šolo. Dijaki so eksternisti, tudi ni predvidenih drž. štipendij. Zakoniti predpisi sprejema so: a) starost vsaj 15 let in ne nad 19 let, vendar morejo vsopiti tudi 14 letni, ako so telesno dovolj razviti, kar potrdi šolski zdravnik; b) dovršena nižja realka, gimnazija oz. popolna meščanska šola z vsaj dobrim uspehom, vendar pa slab red iz kakega tujega jezika ne ovira sprejema. Absolventi samo 3-letnih meščanskih šol ter dvoletnih kmetijskih šol morajo polagati ob vstopu sprejemni izpit iz srbohrvaščine oz. slovenščine, matematike, geometrije, fizike in zemljepisa (program se dobi pri direkciji za 1 dinar); c) absolventi 6. razreda realke oz. gimnazije lahko izjemoma vstopijo takoj v II. letnik pod pogojem, da polože izpit črez I. letnik; č) lepo vedenje; d) državljanstvo SHS; e) telesno in duševno zdravje. Prošnje, kolko-vane s 13 dinarji, je poslati do 15. septembra t 1. direkciji srednje kmetijske šole v Mariboru. Prošnji je priložiti: 1. krstni list; 2. domovnico; 3. zadnje šolsko izpričevalo; 4. zdravniško izpričevalo; 5. izpričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne prestopijo neposredno ii kake druge šole. Obvestilo o rešitvi prošnje se dostavi po pošti vsakemu prosilcu.
(Na zimski kmetljsko-gospodlnjskl šoli v Repnjah) (p. Vodice na Gorenjskem) se prične novo šolsko leto s 15.
oktobrom t. 1. Šola traja 6 mesecev, od 15. oktobra t. 1. do 15. aprila 1924. V
zavod, ki je v rokah šolskih sester iz reda sv. Frančiška, se sprejme 12 gojenk z vso potrebno oskrbo. Oskrboval-nina znaša 400 Din na mesec. Prošnja za sprejem gojenk, ki morajo biti najmanj 15 let stare, je vlagati do 15. septembra t. 1. pri vodstvu kmetijsko- gospodinjske šole v Repnjah, p. Vodice, Gorenjsko.
(Polletni podkovskl tečaj na drž. podkovskj šoli v Ljubljani) se prične dne 1. oktobra t. 1. Za vstop je vložiti do 15. septembra na ravnateljstvo drž. podkovske šole v Ljubljani s kolkom za 13 Din kolkovano prošnjo ter ji priložiti: 1. rojstni in krstni list; 2. domovinski list; 3. zadnje šolsko izpričevalo; 4. učno izpričevalo; 5. nravstveno izpričevalo in 6. ubožni list. — Vsako prilogo, če še ni kolkovana, je opremiti s kolkom za 1 Din. Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redno drž. podporo ter imajo prosto stanovanje; skrbeti pa morajo sami za hrano in učne knjige.
Gospodarstvo.
(Finančni minister Stojadinovič) je
podal te dni važno in zanimivo izjavo, od katere podajamo glavne točke. Letošnja žetev je zelo dobra in sicer tako glede kakovosti ko količine. Pridelek pšenice se ceni na 170.000 vagonov, od katerih se bo moglo izvoziti 30.000 vagonov, kar bo dalo eno milijardo dinarjev. Tudi žetev sliv je dobra in bo mogoče izvoziti 5.000 vagonov sliv, kar predstavlja vrednost od 175 milijonov dinarjev. — Da se pospeši izvoz, je finančni minister zmanjšal izvozne pristojbine za kmetijske pridelke, o čemur poročamo na drugem mestu. — Za padec dinarja ni nobenega pravega vzroka, ker so se v splošnem vse razmere zboljšale. V primeri s francoskim frankom je dinar ne samo ne nazadoval temveč celo napredoval. — Okupacija Poruhrja ima za posledico, da je Nemčija odpovedala nadaljno izvrševanje vojno-odškodninskih dobav tudi naši državi. — Končno je napovedal finančni minister, da bo predložil skupščini
nov davčen načrt, da tako doseže dejansko ravnovesje v proračunu.
(Izvozna carina za žito) je znižana sledeče: za pšenico od 60 na 30, rž od 60 na 30, koruzo od 40 na 20, ječmen od 40 na 20, kašo od 40 na 20, moko od 60 na 25, za fižol od 200 na 50, za oves na 10 in za otrobe na 15 dinarjev za 100 kilogramov,
(Davek na vozila) so povišali ljubljanski mestni očetje. Od enovprežnih konjskih ekvipaž v zasebni posesti, se bo plačevalo letno 250 Din, od dvo-vprežnih 400, od osebnih avtomobilov od 1500 do 2250 ln od tovornih po 1000 do 1500 dinarjev. Naredba se ne tiče vozil, ki se uporabljajo za izvrševanje obrta.
(Vrednost denarja.) Ameriški dolar 93.50 do 94, angleški funt od 433 do 435, italijanska lira od 4.08 do 4.10, češka krona od 2.79 do 2.81 in francoski frank od 5.22 do 5.27 dinarja; 100 avstrijskih kron 13 par, 100 madžarskih kron 52 par in 1000 nemških mark 2 in pol pare.
(Tržne cene v Mariboru.) Od tržnega nadzorstva novo izdani tržni cenik vsebuje nasproti zadnjemu ceniku zopet več podraženja nego padanja cen. Podražile so se konjske kože od 175 na 150—225. Podražila so se jajca od 1.25 do 1.50 na 1.50 do 1.75. V špecerijskem blagu se je podražila I. kava od 60 na 70 Din. Ječmen je poskočil od 3.25—3.50, ajda od 4 na 4.50, nasprotno je cena ovsu padla od 5.75 na 3.50, prosu 4.50 na 4, fižolu od 6 na 5. V mlevskih izdelkih (moka) se je cena znižala na Din 25. Krma je zgubila najnižjo ceno in je ostala pri najvišji ceni na Din 112. Pri sladkorju je cena padla od 27 na 25. Drugih posebnih sprememb pri cenah ni opaziti.
(Svinjski semenj v Mariboru.) Na svinjskem sejmu dne 17. avgusta se je pripeljalo 111 svinj. Cene v kronski veljavi: mladi prešiči 5 do 6 tednov stari 900 do 1000, 7 do 9 tednov 1200 do 1100, 3 do 4 mesece 3000 do 3400, 5 do 7 mesecev 4800 do 5300, 8 do 10 mesecev stari 5800 do 6000, 1 leto stari 7500 do 9400, 1 kg žive teže 90 do 100, 1 kg mrtve teže 110 do 120. V primeri z zadnjim sejmom so se cene za mlade prešiče nekoleko znižale, za starejše pa zvišale.
(Zagrebški žitni trg) z dne 17. 8. — Postavno vojvodinska postaja so veljale v Zagrebu sledeče cene za 100 kil: pšenica (79/80 kg) 340, žolta koruza od 275 do 280, ječmen za pivovarne 287.50, ječmen za krmo 275, oves 265 do 280, moka pšenična št. 0 575 do 600, št. 2 od 550 do 575, št. 6 od 525 do 550, za krmo od 225 do 250, drobni otrobi po 140—150, debeli pa od 175 do 200 dinarjev.
(Trgovina z iajcL) Vsled velikega povpraševanja Švice po naših jajcih, so cene jajcem poskočile na 1.75 do
1.87 dinarjev.
(Tržni dan v Sežani) z dne 13. t. m.
Na trg je bilo prignanih 879 glav živine in sicer 560 glav goveje živine, 247 konj in 72 prašičev. Kupčija je bila v splošnem dobra. Goveja živina se je plačevala od 400 do 450 lir za kvintal (100 kil). — Boljši konji so se prodajali do 4000 lir, slabši pa po 800 do 2500 lir. Zelo veliko je bilo povpraševanje po svinjah, katerih je zelo primanjkovalo. Pripominjamo, da je Sežana za sejme zelo dobro urejena in menda glavni trg za živino, ki se prigoni iz Jugoslavije v Italijo.
(Dunajski trg.) Živina : voli 11 do 16 tisoč, biki 11.600—15.500, krave 10.800—15.000, teleta 18—26.000, mesne svinje 25—30.000, pitane svinje 23 do 26 tisoč, ovce 6—10.000, jagnjeta 12 do 15 tisoč, koze 5—6000 K za kg žive teže. Meso: goveje 14—42.000, telečje 24 do 37.000, zrezek 38—60.000, svinjsko 30—48.000, kozje 12—16.000, konjsko 11—12.000, povojeno 28—46.000, slanina 25—28.000, maslo 22—24.000 K za kg. Jajce 1120—1350 K komad. Sirovo maslo 44—52.000, skuta 16—24.000 kron za kg. Sadje: češnje 8—14.000, marelice 8—20.000, breskve 12—16.000, slive 4—8000, češplje 8—12.000, jabolka 4—8000, hruške 3000 do 10.000, grozdje 18—26.000, kosmulje 8000 do 12.000, ribez 8600—10.000, črnice 6—8000, mali-nje 15—18.000 K za kg. Z e 1 e n j a v a : krompir 1200—1700, špinača 2—4000, zelen fižol 4—6000, zelen grah 4—6000, čebula 1800 do 3000, hren 11—15.000 K za kg. Kumare en komad 1500—5000 K. Krma: seno 110.000 do 160.000, detelja 90—180.000, slama 140—160.000 K za 100 kg.
(Transportne olajšave udeležencem Praškega velesejma v Češkoslovaški in Jugoslaviji.) Prometno ministrstvo Kralj. SHS. in ravnateljstvo Južne železnice v Ljubljani je dovolilo udeležencem Praškega vslesemnja, ki se izkažejo z legitimacijo (iste izdajajo konzularni uradi Češkoslovaške republike) 50 odstoten popust na železnicah brez prekinjenja vožnje tja in nazaj. Popust je veljaven za vse osebne in brzo-vla-ke št. 4—5. — Ministrstvo železnic C, S. R. je tudi odobrilo 33% popust
na vseh državnih progah brez razlike vlakov tja in nazaj.
(Popust pri vidiranju potnih listov udeležencem praškega velesemnja.)—
Ministrstvo zunanjih zadev je ugodilo prošnji uprave praških velesejmov in določilo, da se udeležencem velesemnja iz Kralj. SHS. dovoli 75% popust. Vizumi se bodo izdajali za cene.
Književnost.
(Gozdarstvo v Sloveniji) je naslov knjigi, ki Jo Je pravkar Izdala ljubljanska podružnica Jugoslov. šumarskega udruženja v spomin na kongres, ki se vrši v sredi avgusta t 1. v Ljubljani. Ta spominska knjiga, ki jo Je uredil ing. Anton Sivic, vsebuje sledeče aktuelne članke: Geografski in geološki opis Slovenije, napisal ing. V. Putick. — Gozdarstvo v Sloveniji, napisal ing. A Sivic. — Lesna industrija v Sloveniji, napisal D. Go-rjUp. — Razvoj domače lesne obrti, napisal E. Hieng. — Možnosti nadaljnega tehničnega razvoja gozdarstva z ozirom na izrabo vodnih sil v okviru elektrifikacije dežel, napisal dr. ing. A. Kr&l. — Agrarna politika in agrarne operacije v Sloveniji, napisal dr. Spiller-Muys. — Zagradba hudournikov v Sloveniji, napisal ing. V. Fasan. — Gozdi verskega zaklada v okolišu blejske gozdne uprave. Izlet na Pokljuko, napisal ing. Z. Ziernfeld. — Planine v Bohinju in okolici Bleda, napisal O. Detela. — Razvoj Trboveljske premogokopne družbe. — Lovstvo v Sloveniji, napisal ing. A. Sivic. — Ribarstvo v Sloveniji, napisal S. Plemelj. — Poleg teh strokovnih razprav so v knjigi opisi onih krajev, kjer se vrše zborovanja in izleti, torej Ljubljane, Bleda in Bohinja. Ti prispevki so iz peresa dr. R. Andrejke. Knjiga ima okrog 200 strani ter je opremljena z 42 slikami, ki predočujejo gozdarske, lesnoindustrijske, lovske, planšarske, rudokopne in pokrajinske prizore. Med slikami je 16 po Jugoslovanski tiskarni krasno Izdelanih prilog. Knjigo vsled mnogovrstne in poučne vsebine vsestransko priporočamo vsem prijateljem gozdarstva in kmetijstva, ljubiteljem lova ln prirode ter vsem, ki se zanimajo za gospodarski razvoj Slovenije. Nabavlja se pri Podružnici Jug. šum. udruženja v Ljubljani, Križanke št. 1, katera jo oddaja nečlanom društva po lastni režijski ceni 45 Din.
(Josip Jurčič, Spisi), VIII. zvezek. — Uredil dr. Ivan Grafenauer. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena vezani knjigi 30, broširani 20 dinarjev. — Vrednosti Jurčičevih del ni treba še posebej povdarjati, saj si je Jurčič s svojimi deli zaslužil častni naslov narodnega pisatelja, ko malokaterL Prijetna vrednost Jurčičevih del leži tudi v tem, da jih z veseljem bere staro in mlado. Pričujoči zvezek vsebuje daljšo povest Erazem Tatenbach, ki izhaja ravno sedaj v zagrebškem listu »Der Morgen« kot podlistek; daljšo povest »Spomini starega Slovenca«, ki jih je slovensko ljudstvo, ko so izhajali v Večernicah, zlasti rado bralo ter več podlistkov. Ti slednji nimajo posebne vrednosti, toda kot Jurčičevi spisi, bodo vendar vedno imeli svoj pomen. — Povesti o grofu Tatenbachu je napisal lep uvod dr. Grafenauer, ki je tudi ostalim delom napisal potrebne pripombe. Mimogrede bodi pripomnjeno, da ni »diplomat« istoveten z državnikom, dasi bi bilo v interesu ljudstva, če bi bil vsak diplomat tudi v resnici državnik. Za besedo diplomat slovenščina nima izraza; sicer pa tudi slovenščina nič ne izgubi, če si ohrani to mednarodno besedo.
(Zgodovinske anekdote.) II. zvezek. Spisal dr. Vinko Šarabon. Založila Jugoslovanska tiskarna. Cena 16 Din. — Napake, ki jih je imel prvi zvezek anekdot, jih ima še v večji meri drugi in tozadevno je bilo naše opozorilo očividno brezuspešno. Vseeno navajamo še par opominov. Smatramo za napako, da so vse anekdote črpane izključno iz nemških knjig in da se pri nekaterih navaja celo iiemško besedilo. Dosti anekdot je brez estetičnega okusa. Razne besedne igre z osli nikakor niso vsled svoje pogoste rabe knjigi v čast. Poučne pripombe so nepopolne in postavljajo avtorja v ne najboljšo luč. Izgovarjavo imen je navesti pri vseh, ne pa samo pri nekaterih. Da tudi germanizmi kažejo, kje da je avtor nabiral anekdote, je več kot odveč. — Sicer pa so anekdote bolj lahko in deloma tudi prijetno čtivo in to je edina vrednost knjige.
(14 številka »Meje«) lista za kmetijstvo, industrijo in trgovino, ima sledečo vsebino: Prvo polletje »Meje«. — Oskar Ivan: Bolezni in napake vina. Ilija Bošnjak: Kmetijska kemija. — A. Hribar: Učinek umetnih gnojil. — Josip Bukža: Zadružništvo v Rusiji. — Beležke. — Razne vesti. — Književnost.
Raznoterosti.
(Evharistični kongres v Zagrebu) se
je izvršil z velikim sijajem. V slavnostnem sprevodu je bilo do 40.000 ljudi. Kongresa so se udeležili tudi skoraj vsi jugoslovanski škofje. S posebno slovesnostjo je bil sprejet papežev nuncij monsignor Pelegrinetti, ki je v latinskem govoru pozdravil navzoče ter poudarjal zasluge Hrvatov za krščanstvo. Vlado je zastopal na kongresu minister ver, dr. Janjič.
(V Ameriki) je 408.973 Jugoslovenov in sicer 208.552 Slovencev in 200.421 Srbohrvatov. Od teh je 140.559 Hrvatov, 3119 Dalmatincev, 52.208 Srbov in 4535 Črnogorcev. Od Slovencev je bilo 102.744 rojenih v Sloveniji, 105.808 pa v Ameriki.
(Silen narastek zločinov.) Po vojni je po vseh državah silno naraslo število zločinov, najbolj pa v Ameriki, kjer je samo v New Yorku 10 ljudi dnevno ubitih. Dočim je bilo v Londonu, največjem mestu sveta v letih 1921—1922 samo 900 umorov in ubojev, jih je b.!lo istočasno v New Yorku 2226, v Chica-gu pa celo 3360. Pa ne samo poboji, tudi vsi drugi zločini so v Ameriki neverjetno narasli. Tako je bilo v letu 1922 ukradeno 525 milijonov dolarjev,]
za 25 milijonov pa je bilo vtihotapljenlh v promet ponarejenih bankovcev. 100 milijonov dolarjev je bilo dalje ukradenih s ponarejenimi čeki, 100 milijonov z raznimi sleparskimi bankroti in 125 milijonov dolarjev so ukradli razni bančni uradniku — Z velikim uspehom pa so kradli njujorški lopovi tudi avtomobile in sicer v New Yorku samem nič manj ko 6800 avtomobilov, od katerih so našli samo 3357. — Mnogi trde, da se je zločinstvo tako razmnožilo vsled alkoholne prepovedi
(Stolpi, ki love lopove.) Vedno rastoči promet v njujorških ulicah je prizadejal ulični policiji težke skrbi. Težavno nalogo ureditve prometa je prevzel dr. Harris, nad vse energičen Amerikanec. Po šestih letih trudapol-nega dela je končno dosegel, da v New-Yorku vse hodi in se vozi po desni strani, s čemer je znatno padla nevarnost nesreč. Pri tem so Harrisu mnogo pomagali stolpi, ki jih je dal zgraditi po ulicah. Ti stolpi so s pomočjo zrcal in raznih luči avtomatično urejevali promet. Sedaj so postali stražniki, ki so sredi ulic stoječi, urejevali promet, odveč. Ti stolpi pa so izkazali policiji še drugo uslugo. Če so n. pr. vdrli v kako trgovino ali banko lopovi in potem skušali pobegniti z avtomobilom, se je takoj pojavila na teh stolpih rdeča luč in takoj so se morali ustaviti po vsem New Yorku vsa vozila. Vlomilcem torej ni preostalo drugo, da so ali zapustili avtomobil in bežali peš, kar je bilo takoj sumljivo in bi jih zato sigurno prijeli, ali pa so morali čakati v avtomobilu, da jih poišče policija. Ko je policija izvršila svoj posel, naznanijo sirene, da smejo vozila nadaljevati svojo pot.
(Izplačal Jo je.) Slavni umetnik Pa-derewski, bivši predsednik Poljske, je priredil po Ameriki več koncertov, ki so sijajno uspeli. Neka navdušena poslušalka je nato Paderewskega zaprosila, da jej da za spomin en las. Ker je Paderewski že star in mu že itak lasje zadosti izpadajo, seveda navdušeni dami ni mogel pomagati Zato ji je preko svojega tajnika odgovoril, da ji pošilja las svojega kuharja, sluge, psa in še žimo iz žimnice, na kateri spava. — Osmešena dama ni mogla storiti drugo, ko da je »dragocen« dar sprejela.
(Kobilice so uničile poljske pridelke.) Iz Mrkopolja v Gorskem Kotaru na Hrvaškem poročajo, da so se tam pojavile v velikanskem številu kobilice, ki so poplavile par kilometrov daleč vse polje. V kratkem trenotku so bila vsa polja popolnoma opustošena. K sreči so se istočasno s kobilicami pojavile velike jate galebov, ki so požrli ogromne količine kobilic. Kljub temu pa je bilo 37 oralov poljske zemlje tako opusto-šene, da ni ostala niti bilka. — Slične vesti o celih oblakih kobilic prihajajo tudi iz Rumunije in Amerike.
(Statistika knjig.) Od izuma tiskarskega stroja, od leta 1436 pa do leta 1500 je izšlo v Franciji, Italiji, Holandiji in Nemčiji, kjer so se skoraj edino tiskale knjige v vsem okoli 25.000 priprosto izdelanih knjig. Potem je pričela produkcija knjig počasi rasti in od 1500 do 1536 je že izšlo po 1250 knjig letno. To število raste polagoma in doseže številko 17.000. Šele v 19. stoletju pa prične produkcija knjig silno rasti in leta 1887. je izšlo že 100.000 knjig. Tekom zadnjih let pa se je to število povzpelo na 174.375. Do danes je izšlo na vsem svetu okoli 13 milijonov knjig.
(Ameriški pacifizem.) Te dni so Izvršili
v Washingtonu poizkuse z največjo bombo, ki se meče iz letal. Ta gigantska bomba ie tehtala preko 2000 kg ln je imela v sebi preko 1000 kg razstrelilnih snovi. Vržena je bila iz aeroplana iz višine 1200 metrov. Njen učinek je bil naravnost strahovit. Izdolbla je krater, ki je bil 21 metrov širok in 8 metrov globok. Čeprav je bil aeroplan 1200 metrov nad zemljo, se je od silnega zračnega pritiska ves stresel in le z največjo težavo obdržal ravnovesje. S takšnimi bombami se pripravlja miroljubna Amerika na mir.
(Žena brez občutka.) Na Angleškem biva neka Američanka, ki je pravi čudež ker nima nobenega čuta. Tako so se dotaknili njenega čela z razbeljenim železom, pa ni ničesar čutila. Nikakega učinka tudi ne naredi na njo najmočnejši električni tok. Pa tudi strupi so za njo brez učinka. Tako je brez škode pojedla velike množine arze-nika ln ciankalija. Ta žena pa je tudi nedostopna za vse učinke bakterij. Tako so jI vbrizgali bakterije tifusa, kolere in tuberkuloze, pa brez vsake posledice. Zdravniki se mnogo pečajo s to žensko, pa nikakor ne morejo razumeti njene brezčutnosti.
(Mala kronika.) Žile si Je p r e r e -
zal mizarski mojster S. na Pobrežju pri Mariboru in sicer vsled rodbinskih prepirov. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico. Upanje je, da okreva. — Kolesa kradejo zadnji čas tatovi s posebno vnemo. Tako je bilo samo en dan ukradeno troje koles. Nobenega tatu niso izsledili. Pazite na kolesa! — Utonil je v Bohinjskem jezeru ljubljanski trgovec Jos. Sterle. Kopal se je y bližini Pirčeve vile, pa ga je nenadoma pri-
Iel srčni krč, da je bil takoj mrtev in Srb, ;i le skoči za njim, je potegnil z veliko težavo iz Jezera samo mrtvo truplo. — Zlata poroka brata ln sestre. Dne 24. junija I. 1873 sta se poročila iz Kališkove hiše na Slavini brat ln sestra, ki sta sedaj oba praznovala zlato poroko. Pač redek jubilej. — Slepec Je umoril slepca. 70 letni slepi berač Mihajlo Božo Je obljubil svojemu mlajšemu tovarišu Andreiu Pance-lu, da mu bo zapustil svojo hišico. Žena Pan-cela pa je bila nejevoljna, ker ni Božo umrl in je pregovorila moža, da Je ubil Boža. S petnajstimi udarci s sekiro Je Izvršil slepec to grozno dejanje, nakar Je ukazal svojemu sinčku, da ga Je odpeljal na policijo. NJega ln njegovo ženo so nato zaprli.
innBmimnintinRiuuininiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitii!
. Obrtnik. I
mRninHmniiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii
Obrtniške zahteve
Resolucije, sprejete na obrtnem shodu v Novem mestu, dne 5. avgusta 1923.
1. Ministrstvo za socijalno politiko se naproša, da ukine centralizacijo bolniških blagajn, ker je neumestna in ker le ovira zdrav soci-jalen razvoj. Slovenci zahtevamo, da se uspostavi isti način zavarovanja, kakor je bil pred letom 1918. ■Ker je bilo zavarovanje, kakor je bilo upeljano takrat, koristno za delojemalca, medtem ko mora po sedanjem zakonu plačevati samo visoke pristojbine, v slučaju bolezni pa dobi razmeroma veliko manj, kakor preje.
Centralistična uprava stane pač ogromne vsote denarja, ki je izmoz-gan iz delavskih žuljev in malih obrtnikov, med tem ko se je po starem sistemu vse to delo opravilo z malimi stroški. Dokaz temu razni rezervni fondi prejšnjih bolniških blagajn, ki jih je zaplenila centralna uprava, da sedaj ž njimi poljubno razpolaga brez vsake odgovornosti onim, ki so te fonde skupaj spravili in to so delavci in mali obrtniki. Ker se obrtniki z delavstvom vred zavedamo, da imamo pravico do teh fondov, ki so naša lastnina, si pridržujemo tudi pravico do soodloče-vanja njihove uporabe. Ker si vlada lasti pravico do imenovanja posameznih članov v te korporacije, ne da bi upoštevala proteste in želje
onih, ki imajo dolžnost in pravico soodločevati a so danes brezpravni, ker se ne razpišejo volitve in tako tudi ne da prilike, da bi delavec in obrtnik sama odločevala in to tako kakor bi bilo njima primerno ne pa takim, ki nimajo nobene plačilne dolžnosti, še manj pa pravice urejevati socijalno zavarovanje.
2.	Odločno protestiramo proti povišanju davkov ker so obrtniki, posebno v Sloveniji, že do sedaj do skrajnosti preobdačeni, z novim 30 odstotnim povišanjem pa bodo edino še sužnji davčnega sistema, nikakor pa ne več svobodni državljani. Naj se davek pravično porazdeli na vso državo, tako da bodo za vse enake dolžnosti In enake pravice!
3.	Najodločnejše pa protestiramo proti upeljavi tlake ali kuluka. Ako se ta upeljava zdi merodajnim osebam primerna za Srbijo, Macedonijo in Črno goro, ne vidimo zanjo nobene potrebe v Sloveniji. Plačujemo pri direktnih davkih doklade za vzdrževanje cest in obrtniki, ki smo najbolj obdavčeni, plačamo tudi višje prispevke za vzdrževanje cest, četudi jih obrtniki najmanj uporabljamo. Čemu se je upeljal davek na vozila, ali ne zato, da se bodo z njim vzdrževale ceste in gradile nove? Ako pa to ne zadostuje, naj da vojno ministrstvo vojaštvo na razpolago in namesto, da se isto kliče na orožne vaje, naj se ga uporabi za vzdrževanje cest tam, kjer je potreba in kjer je nazadnjaški »kuluk« na mestu. V Sloveniji pa nimamo te potrebe, ker si znamo na drug, bolj modern način odpomoči.
4.	Glede obrtno nadaljevalnih šol opozarjamo vlado oziroma ministr-
stvo za trgovino in obrt z vso resnostjo, da iste čimpreje podržavi, sicer pade nanj odgovornost, če bo obrtni naraščaj vsled pomanjkanja šol nenaobražen. Če se najdejo fondi za vse druge šole, zahtevamo obrtniki kot močno prizadeti davkoplačevalci, da se najde v državni blagajni kritje tudi za obrtno nadaljevalne šole.
Prosimo in zahtevamo, da p. n. vlada te naše zahteve upošteva, kajti če imamo dolžnosti, zahtevamo tudi pravic!
Obrtna društva in zadruge cele Slovenije, v kolikor niso bila na omenjenem shodu zastopana, naprošamo, da se pridružijo gorenjim resolucijam ter iste na velikem obrtnem shodu v Ljubljani podpirajo.
Obrtno društvo za Novo mesto in okolico.
Obrtna organizacija za Slovenijo v Novem mestu.
(Obrtniški shod) bo v Ljubljani dne 8. septembra ob priliki ljubljanskega ve-lesejma. Shod sklicuje »Deželna zveza obrtnih zadrug«. Na dnevnem redu so med drugim tudi sledeča vprašanja: izenačenje davkov, preosnova zakona o zavarovanju delavcev, o prisilnem zavarovanju obrtnikov in njih rodbinskih članov zoper bolezen in za starost in obligatorična uvfedba mojstrske preizkušnje. Opozarjamo obrtnike, da se na shod pripravijo, da bo shod v resnici obrtnikom v korist.
Podpirajte Jugoslovensko Matico I
Turški Pavliha.
Nasradin-hodža sese petelina k urarjn.
Neko noč ukrade Nasradin-hodža petelina, ga stlači pod plašč in hiti proti domu. Spotoma ga sreča straža in ga ustavi:
»Ej, hodža, kam ob tej uri in kaj nosiš pod plaščem?«
»Nič takega, zakasnil sem se,« odvrne Nasradin-hodža in hoče dalje. A straža ga zgrabi, mu razgrne plašč Jn ko vidi petelina ga vpraša:
»Ej, hodža, odkod pa to in kam neseš petelina?«
»Ze teden dni je, kar ne kliče več dneva, pa ga nesem k urarju, da ga na vije!«
Nasradin-hodža in žabe.
Nasradin-hodža je potoval od nekod z natovorjenim oslom. Osel je bil silno žejen in je hotel k mlaki, ki je imela zelo strm pristop. Nasradin-hodža se je bal, da bi se zakotalil tovor in je z vsemi močmi zadrževal osla, a ga ni mogel ustaviti. Ko se je pa osel približal mlaki, zaregljajo žabe v mogočnem zboru, osel se prestraši in zbeži nazaj.
Nato reče Nasradin-hodža:
»Hvala vam, predragi moji škrjančki, to naj vam bo v zahvalo, da si kupite slaščice!« in vrže nekaj grošev v vodo.
Nasradia-hodža ustreli mačko. ^
Nekega dne se vrača Nasradin-hodža silno žejen od dolgega pota in stopi v go-stilnico. Bilo je že ob trdem mraku ln gostilničar natoči v naglici Nasradinu-hodži prepovedano pijačo v neki vrč, kjer je imel shranjene šibre. Nasradin-hodža hlastno izpile in se odpravi domov.
Cez nekoliko časa zapazi gostilničar, kaj se je zgodilo, se prestraši, teče k Nasradinu-hodži in ga vpraša:
»Človek božji, kaj }e s teboj?«
»Kaj naj bi bilo?« odvrne Nasradin-hodža.
»Ne zameri,« reče gostiničar, »v mraku in v naglici sem Ti natočil v vrč, kjer so bile šibre!«
»Šibre?!« odvrne Nasradin-hodža, »zdal razumem, ko sem se pravkar onemaril, sem ustrelil mačko, ki je stala za mano!« Nasradin-hodža ribari v sosedovem ribniku.
Nekoč je ribaril Nasradin-hodža v sosedovem ribniku. Sosed ga zagleda in mu za-kliče:
»Ej, hodža, čigava je voda in čigave so ribe?«
Nasradin-hodža mu odvrne:
»Ni sicer voda moja in tudi ne ribe, a če si žejen in lačen, pridi, napij se in se nasiti!«
Nasradin-hodža ne posodi svojega konja.
Nasradin-hodža je živel s sodnikom v prijateljstvu in je zahajal pogostoma k njemu na razgovor. Nekega dne prijaha na konju, ga prlveže pri sodniji in gre k sodniku.
Ko sta sedela s sodnikom in se razgo-varjala, pripeljejo nekega dne človeka, o katerem je dognala preiskava, da je krivo pričal. V oni dobi so kaznovali take ljudi tako, da so jih posadili ritensko na konja in so jih peljali skozi mesto. Ker se je nahajal konj Nasradina-hodže baš pri sodniji, se je izvršila kazen na njem.
Cez nekoliko dni so zalotili Istega človeka, da je krivo pričal in zopet so ga morali prepeljavati na konju po mestu. A ker niso imeli na sodniji konja pri roki, so poslali k Nasradinu-hodži, naj Jim posodi svojega.
A Nasradin-hodža jim odvrne:
»Konja ne dam! Recite onemu lopovi , naj se okani teh poslov, ali pa naj si sam kupi konja, na katerem bo jahal, kadar bo krivo pričal.«
Opozarjamo na
novo lekarno v Cerknici
moderno urejeno in oskrbljeno z vsemi domačimi in tujimi spcci-Jalltetami. — Zdravila se dobe proti novim in starim receptom za ljudi in živino. — Sprejemajo se tudi naročila po pošt! in izvrše z obratno pošto.
Se priporoča
Ph. Mr. Ivan Karnelutii, Cerknica pri Rakeku.
Ne zamudite obiskati
kokoši, piščance, race kupuje po najvišjih dnevnih cenah vsako sredo in soboto I. Slamič, Glince štev. 213.
Proda se
4 okna, močno omrežena, macesnov les, ter lepa okovana vrata pripravna za kako skladišče. Naslov »Kavarna Prešeren", Ljubljana.
„Gazela-milo"
je najboljši domači izdelek. Dobi se v vsaki trgovini.
Jeziki!
Cenjenim naročnikom „Kmetijskega lista", zlasti onim, ki imajo svojce in znanee v Ameriki, najvljudneje naznanjam, da sem otvoril oblastveno odobreno pisarno za prestavljanje spisov lz tujih Jezikov v slovenščino in obratno. Jamčim za pravilnost prestave. Cene zmerne.
Vljudno se priporočam za obila naročila
Hinko Prfvšek
Ljubljana, Miklošičeva e. 18/L poleg aotflMa
V najem se vzame
trgovina ali hiša
kjer bi se dala upeljad trgovina a mešanim blagom.
Ponudbe pod „TRGO VINA 215" na upravo kmetijskega lista".
Čebelarji
ponudite rumeni vosek v vsaki množini H. Benlgar, agen-tura komisija, Beograd, Grob-ljanska
i i i i i M i i i i i i M
iiiiiiiiiliiMi
oddelek, št. 154
na Liublia^ike^ veieseimu.
Najboljši materijal za pokrivanje streh. Prevzamem tudi žrno-pokrivaška dela, strehe Iz lesne Sa cementa ln strešne lepenke.
Skladišče:
Maks Ussar
Maribor Gregorčičeva nI. št. 17
Trgovina z leleznino
Breznik & Fritsch
se je z dnem 25. Julija preselila v lastno hišo
• a •
(prejini lokal A. Schuster).
W T#-1 *I^-I* iTfrlfr frfti*
Jadranska banka a. t Beograd
Dionička glavnica: Din 60,000.000. Rezerva: Din 32,515.000.
Podružnice:
Bled
Cavtat
Celje
Dubrovnik Ercegnovi
Jelša Jesenice Korčula Kotor
Kranj LJubljana Maribor Metkovič
Prevalje
Sarajevo
Split
Šibenlk
Zagreb
— Amerlkanski odlo. —
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Afiliiranl zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City.
Veza za Južnu Amerika: BANCO YUGO SLAVO DE CMILE, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir.
111! 111111111 N
! M! I i! f N! i l M
VIKA BANKA D. D,
PODRUŽNICE:
Maribor ICovo mesto Rakek
Slovenjgradee Slovenska Bistrica
Selenburgova ulica Stev. 1
(PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) KAPITAL Ia REZERVE Din 17,500.000.
Izvršuje vse bančne posle najfo
najkutantneje.
Brzo javit Trg<
Telefoni: 189, 146, 458

LJUBLJANA
[""EKSPOZITURE: | Konjice
Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Koto* dvorski ulici)_
Nattsoii* >Zvezga	l