NUMATi Leto III. Ravne na Koroškem, avgust 1966 Izdaja upravni odbor 2elezarne Ravne Ureja uredniški odbor Alojz Breznikar. Jože Dela-lut, Franc Golob, Ivo Koh-lenbrand, Marjan Kolar, Dušan Miler, Peter Orožen, Jože Sater, Inž. Mitja Sipek Odgovorni urednik: Marjan Kolar Tel. Int. 304 . Tisk: CP Mariborski tisk, Maribor Izvrševanje gospodarskega načrta v I. polletju 1966 29. julija je bila konferenca strokovno vodstvenega kadra železarne Ravne, na kateri je imel direktor Gregor Klančnik naslednji govor. Točno tri mesece je minilo, odkar smo se na tem mestu sestali strokovno vodstveni delavci, da 'bi z anatomijo poslovanja v 1. četrtletju odkrili slabosti našega dela in na podlagi diagnoze začeli zdraviti bolne sestavine naše proizvodne dejavnosti. Sedaj je za nami že 1. polletje letošnjega leta, pred nekaj dnevi pa smo vstopili že v drugo leto gospodarske reforme, pa se na žalost še ne moremo pohvaliti, da že resno skrbimo za krepost našega podjetja. Kot da nismo zadosti Občutljivi za poslovne bolečine, se tudi v 2. četrtletju nismo dosledno borili z ,važiči‘ in drugimi virusi, ki nas zadržujejo, da bi v pogojih gospodarske reforme uspešno poslovali. Aspirini nam verjetno ne bodo več zadostovali in že kaže, da bodo le operacijski posegi lahko še privedli do skladnega delovanja organizma podjetja. Nočem, da bi se kdo zlasti med vodilnimi delavci lahko delal nevednega Tomaža in očital, zakaj pa nam tega prej niste povedali; zato je najbolje, da si odkrito pogledamo v oči in razgrnemo slabosti našega dela, da bi pravočasno začutili, kaj nas boli. Gospodarska reforma vedno bolj dobiva svojo zasnovano obliko, zato postopoma vse bolj stopajo v ospredje njeni ekonomski refleksi. V prizadevanju za večjo rentabilnost delovne skupnosti urejajo svoja sredstva, zmanjšujejo zaloge surovin ter drugih materialov, zato kljub temu, da je proizvodnja še vedno v porastu, pada odvzem naših izdelkov, kvalitetne zahteve pa rastejo. Liberalizacija uvoza, članstvo GATT in spro- ščenejša zunanja trgovina bodo še bolj pritiskali na vsa, pa tudi na naše podjetje. Na žalost pa smo v 2. četrtletju ponavljali še vse, kar smo na koncu 1. četrtletja obsodili. Predvsem to velja za izvrševanje pogodbenih obveznosti, kvaliteto izdelkov, gibanje zalog in ne nazadnje za izvoz. Ureditev naših notranjih odnosov je vedno pogojena z urejenimi samoupravnimi akti. Zato smo v železarni po sprejetju pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih pričeli dopolnjevati sedaj veljavni statut. Pri sestavljanju predloga pa se odpira v sedanjem statutu še vrsta ne v celoti ali zadovoljivo rešenih odnosov. Temeljni zakon o podjetjih nam nalaga, da moramo poleg notranje organizacije podjetja v statutu določiti osnovna načela Realizacija V 1. polletju letos smo izdelali in prodali za 146,837.734 N din naših izdelkov. To je proti polovici letne kvote za 2,8 odst. več. S tem, saj moramo upoštevati, da plan ni napet, ne moremo biti zadovoljni. To nam pokaže tudi dejstvo, da smo od 1. četrtletja napredovali le od 73,12 na 73,72 milijona din ali le za 1 odst. Tudi proti povprečju zadnjih petih mesecev lanskega leta, fco je povprečna mesečna realizacija znašala 23,23 milij. N din, v 1. polletju letos pa (Nadaljevanje na 3. strani) delitve dohodka in osebnega dohodka ter skladov podjetja in njihovo uporabo. Določiti moramo postopek za sprejemanje naših poslovnih in gospodarskih načrtov podjetja, način obveščanja članov delovne skupnosti in postopek za sprejemanje ter spremembo statuta ter drugih samoupravnih aktov. Točno moramo imeti določene naše organe upravljanja, njihovo sestavo, pravice, delovno področje, odgovornost in nji-(Nadaljevanje na 2. strani) gjj§»' ’ V y|- Ivarčko jezero — biser pod Uršljo goro O naših samoupravnih aktih IZ VSEBINE I. posvetovanje o uporabi ultra zvoka — Sklepi upravnega odbora — Kadri v železarni iin gospodarska reforma — Kako nastane naš list — Ali bo drugo leto bolje — Kako štipendiramo — Začnimo ,pri glavi — Beseda mimogrede — Skromnost, odlika dobrega športnika — Za vroče dni Analiza osebnih dohodkov za JUNIJ 1966 Povpr. osebni doh. OBRAC. ENOTA r . število zaposl. opravi j. ur Od tega nadur Izplačani OD enotah in ceniku del Dodatek za stalnost 1VVU1U XIX ki. redni dopusti in ostalo Ostanek OD junij 1965 junij 1966 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Topilnica 260 39.123 10 239.670,45 150.253,62 9.809,05 39.077,01 40.530,77 705,14 921,81 Livarna 472 86.210 1.107 420.167,82 284.348,60 19.043,07 52.769,94 64.006,21 650,55 890,19 Valjarna 294 52.237 252 248.664,22 173.106,87 11.512,79 31.862,78 32.181,78 652,47 845,80 Kovačnica 234 40.608 37 215.450,82 141.827,69 9.452,16 32.068,25 32.102,72 662,65 920,73 Term. obdel. 64 10.945 4 57.064,80 37.478,59 1.834,52 9.363,90 8.387,78 630,68 891,64 Meh. obd§l. 584 105.157 1.259 489.710,78 324.957,40 21.631,27 64.618,36 78.503,75 591,44 838,55 Vzmetarna 81 14.659 72 66.496,45 48.501,05 2.768,88 7.255,53 7.970,99 613,70 820,94 Jeklovlek 45 8.344 8 33.246,29 23.621,82 1.083,19 2.404,10 6.137,18 504,73 738,81 Energ. obrat 108 19.129 5 91.236,20 60.000,16 3.163,72 10.884,02 17.188,30 646,68 844,78 Strojni rem. 187 35.952 174 171.203,99 113.908,51 7.133,03 18.364,45 31.798,00 659,34 915,52 Elektro rem .* 104 19.527 56 103.826,06 77.069,10 3.759,16 10.638,41 12.359,39 654,65 998,33 Gradb. rem. 67 11.323 113 54.706,64 37.344,89 2.568,90 10.161,62 4.631,23 592,11 816,52 Promet 107 19.290 462 89.745,52 61.685,81 4.053,49 10.653,71 13.352,51 601,10 838,74 OTKR 207 37.652 204 177.983,19 120.216,77 8.017,50 21.436,54 28.312,38 610,45 859,82 Uprava 374 67.253 260 306.095,33 206.789,85 15.177,76 40.997,44 43.130,28 615,01 818,44 SKUPNO 3.188 567.409 4.023 2,765.268,56 1,861.110,73 121.008,50 362.556,06 420.593,27 632,56 867,40 Elektro remont — povprečni osebni dohodek brez OD po akordnih pogodbah junija 1966 912,11. O naših samoupravnih aktih (Nadaljevanje s 1. strani) hova medsebojna razmerja, skratka — določiti je položaj, ipravice in dolžnosti delov podjetja — delovnih enot, njihove organe upravljanja in njihova medsebojna razmerja. Ne bi mogli trditi, da del tega tudi sedaj nimamo urejenega v statutu, vendar smo pri sedanjih določbah preveč pogosto uporabili besedo »razpravljajo«, »predlagajo«, premalokrat pa »odločajo«. Ob razpravah o delu naših organov samoupravljanja pogosto slišimo pripombe, da pravice, predvsem pa dolžnosti niso v popolnosti razdeljene in da so postopki za sprejemanje raznih samoupravnih aktov in drugih predlogov zaradi tega pogosto predolgi. To pa nam narekuje, da se bomo morali še pred sprejetjem dopolnitev statuta jasneje dogovoriti, (katere organe upravljanja bomo poleg delavskega sveta podjetja in upravnega odbora ter njunih komisij še nadalje obdržali v železarni. Po sedanjih določbah imamo poleg centralnih organov upravljanja še delavske svete delovnih enot in njihove komisije, v obratih pa svete obračunskih enot. Dosedanja praksa in izkušnje pa kažejo, da v taki organizaciji organov upravljanja obstaja vrzel. Vse predloge posameznih elementov našega poslovnega plana ter dopolnitve ali predloge novih samoupravnih aktov, razen delavskim svetom delovnih enot, dostavljamo tudi svetom obračunskih enot. Pripombe in predloge na dostavljene predloge planov ali samoupravnih aktov bi morali pravilno izoblikovati DS DE in jih posredovati ustreznim strokovnim službam ali organom. Dogaja pa se prav nasprotno. Namesto da bi obrati svoje pripombe in predloge zaradi uskladitve v okviru delavne enote posredovali delavskemu svetu svoje delovne enote, so jih brez predhodne uskladitve dostavljali posameznim službam, zaradi česar je često prihajalo do nepotrebnih nespora- zumov ali razprav, pogosto tudi do mnenja, da za njihove želje in potrebe ini zadosti razumevanja. Da tudi v bodoče ne bi prihajalo do obravnav na različnih organih in tirih in da bi delo v interesu podjetja tudi na tem področju bilo usklajeno, se moramo predhodno dogovoriti o več stvareh. — Katere organe upravljanja naj poleg delavskega sveta in upravnega odbora še nadalje obdržimo v železarni? Ali naj bodo to delavski sveti delovnih enot ali pa samo sveti obračunskih enot? Res je najbrž, in dosedanja praksa to kaže, da nam eden izmed teh organov ni potreben, ugotoviti in dogovoriti pa se moramo, katerega naj bi ukinili. — Točneje je določiti položaj organov upravljanja v delovnih ali obračunskih enotah, pravice in dolžnosti ter njihova medsebojna razmerja. — Določiti, o katerih zadevah bodo ti samostojno odločali in o katerih naj bi še nadalje posredovali samo svoja mnenja in predloge. Za dostavljena mnenja in predloge bo treba določiti tudi način nadaljnje obravnave in sprejema. Pri naših razpravah in dogovorih pa ne smemo pozabiti naših neposrednih oblik samoupravljanja. Sedaj poleg referenduma poznamo zbor obračunske enote, ki bi se moral Sklicevati ob razpravah o našem poslovnem planu in ostalih zadevah, ki se nanašajo na važnejša vprašanja nadaljnjega razvoja naše železarne, in o nalogah, ki jih mora izvršiti obračunska enota po letno sprejetem planu proizvodnje in prodaje. Vemo, da zborov obračunskih enot vedno ni bilo mogoče sklicevati in da tudi udeležba ni bila vedno zadovoljiva. Zaradi tega s to obliko našega neposrednega upravljanja nismo dosegli tistega, kar smo sicer pričakovali. Oblike neposrednega upravljanja pa tudi vnaprej ne borno mogli opustiti, zato bo treba najti način in metodo, da bo bolj uspešna. Naštetih je samo nekaj vprašanj in problemov, na katere smo pred [Obravnavo dopolnjenega predloga statuta želeli opozoriti z željo, da bi o tem tudi ostali povedali svoje mnenje in predloge. Zavedamo se, da bomo le s skupnim sodelovanjem lahko našli take rešitve, ki bodo ustrezale našim zahtevam, bodo pa, kar je osnovno, v interesu podjetja. To pa naj bi foiil tudi naš namen. -et Oj, ta ljuba teleks zveza Človek si je izmislil izredno moderne zveze, vse za dobrobit človeštva. Tako so so razvili pošta, telegraf, telefon, radio, televizija, teleks in satelitski prenosi glasu in slik. Na Ravnah imamo vse, le satelitskega prenosa še ne. V železarni je naj zanimivejši teleks. Pa ni tako zanimiv zaradi svoje konstrukcije — kot stroj, temveč je bolj zanimiv za naše poslovne ljudi, ki imajo z njegovimi prenosi opravka. Ce se zlomi tujemu podjetju na primer os nekega stroja, potem to podjetje po teleksu vpraša, če mu lahko damo material. Mi mu tudi odgovorimo po teleksu takoj in po možnosti pozitivno. To je tudi pravilno. Ce pa kdo vpraša, ali so njegovi noži iz leta 1965 že gotovi in če pri nas vidimo, da jih bo dobil na primer šele čez šest mesecev, potem popolnoma zadostuje, da mu napišemo pismo. Pošta deluje tako dobro, da v enem dnevu prispe pismo z Raven v Beograd. Takšna brzina našega odjemalca povsem zadovolji, posebno če izve, da smo mu rok dobave skrajšali. Isto velja seveda za vse naše valjane in kovane proizvode, za pnevmatsko orodje, peresa itd. Torej, potrebno je ločiti, kdaj je uporaba teleksa primerna in kdaj ne. Teleks je namreč pri nas že tako obremenjen, da tuje firme ne morejo dobiti zveze z železarno Ravne pri zelo nujnih poslih. Imamo primere, ko smo primorani odgovoriti v roku nekaj ur, če hočemo posel dobiti. Za take informativni fužinar Izvrševanje gospodarskega načrta v I. polletju 1966 (Nadaljevanje s 1. strani) 24,46, smo napredovali le za 5,3 odst. Posebno nas mora pri realizaciji skrbeti nihanje odpreme. Medtem ko smo aprila izvršili 121 odst. mesečne polletne povprečne realizacije, je junija ta odnos padel na 91 odstotkov. Mesečno nihanje je torej znašalo do 30 odst., nihanje pa je tudi med mesecem. Zgodil se je primer, da so obrati zadnja dva dni dostavili 25 odst. celomesečne odpreme. Bolj jasno sliko dela železarne in posameznih obratov pa nam kaže gibanje skupne proizvodnje. Te smo v 1. polletju letos dosegli 115.232 ton, kar je le 1,7 odst. nad Polovico letne kvote, proti 1. polletju lanskega leta pa je zabeležen napredek le 4 odstotke. Boljši rezultat nam kaže blagovna proizvodnja, kar pa je v glavnem posledica prehoda na manj predelane izdelke. V 1. pollettju smo izdelali 31.382 ton gotovega blaga, kar je proti planu 2,6 odst. več, Proti istemu obdobju lanskega leta pa napredek za 16,9 odst. Na videz bi bili lahko s temi rezulltati zadovoljni, delajlnejši vpogled pa naim ibo le pokazal, da bi morali doseči znatno več. Izvoz, glavna sestavina prodaje naših izdelkov, je prva slabost našega poslovanja. V 1. polletju smo izvozili v skupni vrednosti za 987.368 dolarjev naših izdelkov, kar je le 87,8 odst. polletnega plana. Kar nas mora še posebno zaskrbeti, pa je dejstvo, da smo v primeri z enakim obdobjem lanskega leta nazadovali za 14,8 odst. Posebno kritičen pri izvozu je plasma na konvertibilna Področja. Z Jugoslovansko banko za zunanjo trgovino -imamo v Sklopu 'ZJ2 sklenjeno pogodbo, s katero je oskrbovanje z devizami za nabavo potrebnega uvoznega reprodukcijskega materiala vezano z izvrševanjem naših izvoznih zadolžitev na konvertibilna tržišča. Od predvidenih 400.000 dolarjev pa smo v 1. polletju realizirali le 328.095 dolarjev ali 82 odst. Izvoz predvsem na zahtevnejša tržišča je še vedno slrah in trepet naših obratovodij in drugih obratnih vodstvenih delavcev. To nam dokazuje dejstvo, da smo pri treh firmah od Povpraševanja za 25.484 ton sprejeli le 2.062 ton naročil ali 8 odst. 2. polletje, ko borno brezpogojno morali izvršiti izvoz na konvertibilno področje v skupni letni kvoti 300.000 dolarjev, bo za nas zaradi zaostanka 72.000 dolarjev iz 1. polletja posebno trdo. Poleg pogodbenih obveznosti do banke in skrbi za oskrbovanje z uvoznimi surovinami naj bi nas težave, ki so pri prodaji ^• našimi izdelki nastale na domačem tržišču, k-om-čno le privedle do tega, da borno v izvozu začutili našo življenjsko potrebo. Gibanje zalog tako nedovršene proizvodnje kot polizdelkov in reprodukcijskega materiala je dodaten dokaz, da se gospodarska miselnost tudi v drugi polovici leta gospodarske reforme pri nas še ni razvila, so se v celoti od začetka leta, to je od januarja 1966, pa do konca polletja, to je Posle je iteleks nujen. Treba je vedno premisliti, kdaj -bomo uporabili PTT zveze in katere, da bi -posli potekali čim hitreje in v zadovoljstvo naših kupcev. F. B. do 30. junija 1966, povzpele od 108,35 na 123,55 milij. N din ali za 15,2 -milij. N din. Če se pri tem -prvo dotaknemo zalog razreda 3, ugotovimo, da so porastle od 41,454.303 na 46,255.107 N din -ali za 11.6 odstotka. Analiza kaže, da so te zaloge vsaj za 10 milij. nad normalo, zato bomo mo-rali najti sredstva, ki bodo zaloge reprodukcijskega materiala znižala na poslovanju ustrezno višino. Še -bolj kritično pa so narasti e zaloge nedovršene proizvodnje in polizdelkov. Medtem ko so te znašale v začetku leta 61,925.900 N din, se je njihova vrednost do konca polletja povzpela na 73,354.906 N din ali za 18,4 odst. Še potem, ko smo ta problem -pred tremi meseci kritično -ocenili, so se zaloge dvignile za 3,540.000 N din; ves porast v prvem polletju pa z-naša 11,430.000 N -din. Za več ‘kot 2 milijardi starih -din se v železarni torej nahaja materiala, za katerega moramo angažirati drage kratkoročne kredite, plačevati o-bresti od osnovnih sredstev, ker ležijo, se zmanjšu-je njihova vrednost in s tem dodatno zmanjšuje naš dohodek, kar pa je še posebno kritično, namesto -da sm-o ga -do ko-nca izdelali ter po pogodbenih obveznostih poslali odjemalcem, zmanjšuje operativni prostor naših obratov. Analiza je pokazala, da imamo na zalogi vrsto materialov, ki jih že leta ne uporabljamo, pa vendar jih mehansko vsako leto dodatno naročamo, da naročamo stvari v prevelikih količinah, včasih pa tudi materiale, ki jih po prihodu v podjetje ne smatramo več za potrebne. V 1. polletju je bilo nabavljenih surovin in ostalega materiala za 93,6 milij. N din, potrošnja -pa je pri tem znašala 88,8 milij. novih dinarjev, iz -česar se ponovno vidi, da je visoka začetna zaloga še dodatno porasla. Res je, da na gibanje zalog vplivajo tudi objektivni vzroki p.red-vsem na področju kampanjskih dobav surovin, na katere mi nimamo vpliva, kot so -staro železo, surovo železo in ruda. To pa nas niti malo ne opravičuje za nenormalno stanje zalog drugih materialov, ki nam vežejo obratna sredstva, zmanjšujejo skladiščni prostor in vežejo dodatno -delovno silo. Visoke zaloge nedovršene proizvodnje in polizdelkov kakor tudi ugodna izvršitev planskih nalog nam kažejo, da oskrbovanje s surovinami in drugim materialom ni bilo vzrok, da nismo dosegli večjih proizvodnih rezultatov. Tudi z uvoznimi surovinami smo bili v glavnem v redu oskrbovani. Skupno smo uvozili za 12,900.000 N din raznih surovin in drugega materiala, in to iz konvertibilnega področja 92,3 odst. i-n samo 7,7 odst. iz klirinškega področja. To nam mora biti v opozorilo, zakaj moramo usmerjati naš izvoz na konvertibilna -področja. Prodaja naših izdelkov postaja ne samo na inozemskih, temveč tudi na domačem tržišču ena od najtežjih nalog poslovne dejavnosti. Reno-mirana podjetja, ki redno in to s kvalitetnim blagom oskrbujejo svoje potrošnike, tudi v sedanjih pogojih še nimajo težav s plasmajem svojih izdelkov. Naše podjetje zaradi neresnosti pri izvrševanju pogodbenih obveznosti sigurno ni -več med priznanimi proizvajalci. Ob koncu 1. polletja -smo, kljub temu, da se je že začela razvijati skrb zaradi pomanjkanja naročil, ostali dolžni prek 6000 t raznega blaga, dodatno pa so potrošniki -stornirali 1290 t raznih izdelkov, za katere so bile sklenjene -prodajne pogodbe. Zaradi take nerodnosti naše železarne so bili -potrošniki primorani potrebo pokriti z uvozom. Uvožene iso bile velike količine valjanega in kovanega blaga, -pa tudi taki izdelki, za katere smo izredno zainteresirani, kot so pilger valji in utopi, ker jih nismo pravočasno dobavili. Tak naš odnos do odjemalcev se odi-aža tudi na gibanju dolžnikov. Ti so se od začetka 1966. leta dvignili od 56,4 na 65,9 milijonov N din ali za 16,7 odstotka. Večino naših kupcev smo -morali iztožiti, kar za gojitev dobrih poslovnih -od- &BP Del nove jeklarne je že pod streho nosov ni priporočljivo, toda to je bil zadnji prijem, da končno pridemo do denarja. Občutljivost odjemalcev pa iz dneva v dan raste, zato bo ile iz dobrim hlagom in rednimi dobavami ne pa z gospodarskimi sodišči treba kropiti inaše poslovne stike. Reklamacije, ki smo jih v 1. polletju letos morali priznati, gotovo niso dokaz ugleda železarne o skrbi za odjemalce. V odnosu na količino odpremljenega blaga so se reklamacije od prvega polletja lani na prvo polletje letošnjega leta dvignile od 0,67 na 1,47 odst.! Več kot za 2 mMij. N din smo jih morali priznati. Za to vsoto se ije neposredno zmanjšal naš dohodek, še večja pa je škoda pri ugledu železarne. Slabo uslugo delamo sami isebi, če izmeček v podjetju pada, pojavljajo pa se reklamacije pri odjemalcih. Proti povprečju lanskega leta je ta namreč v 1. polletju padel od 2,28 na 2,07 ali za 9,2 odst. in to predvsem zaradi znižanega izmečka v topilnici, ki je lansko leto bil nenormalno vi9ok. Produktivnost dela, od katere ;so odvisni povprečni osebni dohodki in postopno prehajanje na skrajšanje delovnega časa, se je v t na zaposlenega mesečno proti planu 1. polletja 1966 in proti dosežku istega obdobja lanskega leta dvignila od 5,81 na 6,31 ali za 4 odst. Navedel sem nekaj podatkov poslovno-proizvodnega značaja cele tovarne. Podobne analize se bodo morale podati na sestankih enakega sestava delavcev v posameznih sklopih obratov oziroma oddelkov, zato bom o posameznih obratih podal le nekaj skopih podatkov o delu preteklega polletnega obdobja. Začel bom s skupno proizvodnjo, ki še najbolj objektivno prikaže dosežke. Proti gospodarskemu načrtu za pol 'leta 1966 so dosegli: — topilnica....................103,1 % — livarna 100,1 % — valjarna 102,8 % — kovačnica 101,1 % — mehanična obdelovalnica 108 % Pod predvideno ikvoto pa sta: — jeklovlek 99,1 °, <> — vzmetarna.....................69,7 % Topilnica je obratovala normalno. Presegla je proizvodnjo istega obdobja lanske ga leta za 2,4 odst., produktivnost za 2,7 odstotka ter proti gospodarskemu načrtu izplen za 0,5 odst. Kljub temu. da srno bili boljše oskrbovani z legurami kot v istem obdobju lani — ferolegur smo dobili letos 223, lani pa 190,2 t —(topilnica vrednostnega obsega proizvodnje ni dosegla. S spremembo tehnologije pa je dosegla napredek v ekonomičnosti proizvodnje surovega jekla. Jeklolivarna se je proti prvemu četrtletju znatno popravila. Svojo predvideno polletno obveznost je dosegla v vseh pokazateljih. V produktivnosti jo je prekoračila za 2.8 odst., v izplenu za 3,8 odst., v izmečku pa je padla na 5,03 odst. Predvsem povečanje izplena je uspeh. Valjarna je v skupni in blagovni proizvodnji napredovala in prekoračila plansko zadolžitev. Tudi pri produktivnosti je za 6.9 odst. nad predvidenim načrtom. V realizaciji je zaradi slabših asortimentov in va- ljanja navadnih kvalitet še vedno ostala za 8 odst. pod gospodarskim načrtom. Kovačnica je obratovala zadovoljivo. Dosegla in presegla je plan skupne in blagovne proizvodnje ter realizacije. V produktivnosti je napredovala za 5,9 odst. in v izplenu za 2 odst. Mehanska obdelovalnica je napravila naj večji proizvodni napredek. V realizaciji je napredovala celo za 11,3 odst., v produktivnosti pa za 7,2 odst. in zmanjšala izmeček; le v izplenu je nazadovala od 60,7 na 59,8 odst. Le jeklovlek in vzmetarna ne dosegata predvidene proizvodnje. Medtem ko se jeklovlek planirani skupni proizvodnji že močno približuje in jo bo v drugem polletju dosegel, tega ni možno zaradi pomanjkanja naročil za kaljene liste pričakovati v vzmetarni. Iz teh nekaj podatkov se na videz kaže zadovoljivo delo naših obratov. Ne odkrivajo namreč finančnega stanja, ki izvira iz proizvodnje. Poznano je že, da je zdravo tisto podjetje, Iki dostikrat obrne svoj kapital. Mi sigurno nismo med temi, saj nas prekomerno bremenijo zaloge, nedosledni poslovni odnosi do odjemalcev ter nepotrebna potrošnja. Naša sredstva zato za dosego mednarodne konkurenčnosti ne obra čamo zadosti. Stalno smo v pomanjkanju denarnega dela obratnih sredstev. Dobaviteljem dolgujemo blizu 21 milij. N din; le rezervni sklad nas rešuje, da še vedno uspevamo redno izplačevati osebne dohodke. Izšli so novi predpisi, ki bodo znatno zožili občasne obratne kredite. Hočemo ali nočemo, tu ni dileme, znižati moramo zaloge in dolžnike, če hočemo, da nam bo še mesto v našem gospodarstvu. S kaznovanjem verjetno ne bi posebno uspeli, uspeli pa bomo, če bodo osebni dohodki vodstvenega- sestava čimbolj vezani z dosežki poslovnosti podjetja. Delitvi dohodka, še posebno pa delitvi osebnega dohodka, posveča naša železarna posebno pozornost. Po našem sistemu delitve, urejenem s pravilniki, se del dohodka za osebne dohodke neto ugotovi tako, da se fakturirano realizacijo izračuna s stopnjo 10,62, k temu pa doda še del OD, ki zajema 50 odst. nadplanskega dohodka. Premalo se zavedamo možnosti, ki nam jih pri povečevanju globalnih in povprečnih OD ta naš sistem nudi. Še vedno so česte zahteve, naj bi po vzoru drugih, nevezano na gospodarnost, povečevali osebne dohodke v breme skladov. Naš sistem delitve omogoča spremembo odnosov med osebnimi dohodki in skladi, vendar pogojeno z boljšim delom in povečevanjem dohodka nad predvidenim v gospodarskem načrtu. V 1. polletju letošnjega leta je znašala realizacija naših izdelkov 146,776.481 N din. K tej moramo za ugotovitev osebnih dohodkov prišteti še realizacijo lastnih uslug, ki znaša 8,714.140 N din. Skupna realizacija torej znaša 155,480.621 N din. Na to realizacijo, obračunano po stopnji 10,62, nam pripada 16,512.040 N din neto osebnih dohodkov. Obračun 1. polletja nam je pokazal, da znaša stvarni nadplanski dohodek 1,532.159 novih dinarjev. Polovica od tega so neto osebni dohodki, kar je 766.079 N din. Skupaj smo tako v 1. polletju zbrali 17,278.119 novih dinarjev neto osebnih dohodkov. Če sedaj za nazaj izračunamo element osebnih dohodkov v naši realizaciji, ugotovimo, da ta znaša 11,2 odst., kar pomeni, da se z nadplanskim dohodkom osebni dohodki povečujejo na račun skladov. To še bolj pride do izraza v deležu osebnih dohodkov v dohodku. Ta po planu znaša 60 odst. bruto. V obračunu 1. polletja pa se je ta delež dvignil na 65 odst. Iz vsega tega je jasno, da nima smisla pritiskati z zahtevami za povečevanje osebnih dohodkov na račun skladov, temveč da je edina realna pot, ki je tudi usklajena z intencijami reforme, začrtana v pravilniku delitve dohodka, po katerem se z nadplanskim dohodkom progresivno dvigujejo naši globali in povprečja osebnih dohodkov. Povprečno mesečno smo v zadnjih petih mesecih leta 1965, to je po vpeljavi gospodarske reforme, realizirali 82.500 st. din osebnih dohodkov. V prvem polletju letos to povprečje znaša 90.500 st. din ali 9,5 odstotka več. Ker plan predvideva za letošnje leto povprečje 79.000 st. din, pomeni, da je realizirano povprečje za 14,5 odst. višje. Pri teh povprečjih je treba upoštevati, da del realiziranih osebnih dohodkov vedno izplačamo šele po zaključenem obračunskem obdobju. Tako smo del osebnih dohodkov, ki je izviral iz poslovanja 1965. leta, izplačali v letošnjem letu, del iz 1. polletja pa bo izplačan v 2. polletju. Prava izplačila so bila zato nekoliko drugačna. Povprečni izplačani neto osebni dohodki so v zadnjih petih mesecih 1965 znašali 79.500 st. din, v 1. polletju letos pa 89.500 starih dinarjev, kar je 12,5 odst. več. Ce k letošnjim neto osebnim dohodkom prištejemo še del, ki za kompenzacijo K-15 bremeni SSP in bo znašal 406.000 N din, se bo povprečje realiziranih osebnih dohodkov dvignilo na 93.200 st. din na zaposlenega mesečno. Iz vsega tega sledi, da je povprečje osebnih dohodkov pri nas rastlo hitreje od dosežene produktivnosti dela. Ta se je namreč dvignila v iSkupni proizvodnji za 4 odst., v doseženi realizaciji na zaposlenega, proti planirani pa za 6,5 odst. Odstopanje nastopa zaradi večjega deleža osebnih dohodkov iz nadplanskega dohodka. Prav tega vira osebnih dohodkov pa se še znatno premalo zavedamo. Spomnimo se samo, da je pravi politični problem nastal v naši delovni skupnosti, ko smo marali izgubo doma že-iezarjev poravnati v breme globala osebnih dohodkov, mirno pa vsak dan prenašamo zaradi izmečka, reklamacij, pokvarjenih strojev in naprav ter drugih nepotrebnih stroškov izgubljene osebne dohodke. Niti strokovno vodstveni kader se ne zaveda, da npr. 200 milijonov starih din v 1. polletju priznanih reklamacij za 100 milij. zmanjša naše skupne neto prejemke. Vedeti namreč moramo, da planski dohodek brez težav dosegamo, zato nam vsak izgubljeni dohodek praktično pomeni zmanjševanje nadplanskega dohodka, katerega bi sicer polovico preliili v global neto osebnih dohodkov. Verjetno bi se šele takrat zbudili, če bi osebne dohodke prvo obračunali brez nepotrebnih stroškov, nato pa od njih v kuvertnem listku odbijali del, ki nam zaradi reklamacij in drugih podobnih stroškov ne pripada. Smatram, ida je naš sistem delitve dohod-(ka pa tudi delitve osebnega dohodka dobro dognan, res pa je, da premalo poznamo njegove prednosti. Prav je, da nismo za- Napis sc še vedno daleč vidi dovolj ni in da iščemo nove izboljšave. Pred leti ismo ugotavljali, da ni zadosti, da so v obliki cenikov stimulirani le neposredni proizvajalci, in želeli, da se v spodbudne elemente vključijo itudi umski delavci. Vpeljan je bil premijski sistem, ki je tej zahtevi delno ugodil. Imeli smo nove pripombe: — da je premijska merila treba bolj konkretizirati ma delovne zadolžitve, — da je s premijami treba zajeti dodatne, za poslovanje podjetja važne elemente, — da je treba izplačevanje premij sprostiti. Potem ko je po dvomesečnem delu in širokem razpravljanju bil sprejet izpopolnjeni premijski pravilnik, ki merila razširja od 4 na 20 in zajema zgornje principe, se čujejo glaisovi, da to ni v redu. Nekateri govorijo, da ibi morali dvigniti tako imenovano osnovo. Verjetno ti sploh ne vedo, da pri nais osnove ni, da so vsi osebni dohodki gibljivi, ker se giblje vrednost enote in presežek osebnih dohodkov v odvisnosti od poslovnega uspeha podjetja. Vračanje na neke fiksne postavke bi pomenilo vračanje na mezdni sistem, ki gotovo ne bi privedel do boljšega poslovnega uspeha. Dolgo časa govorimo že o visokem stanju zalog, povečanje ,fiksnih1 osebnih dohodkov gotovo ne bi tega tako rešilo, kot bo to rešilo na novo vpeljano premijsko merilo. To velja tudi za druge elemente poslovanja, zato bi vsak odstop od že zajetih spodbudnih sestavin bil korak nazaj v našem sistemu delitve, pa tudi v našem poslovnem uspehu. Vsak vodstveni delavec in premijski upravičenec se bo moral zato poglobiti v svoja premijska merila in normative. Ne zato, da bi ugotovil, Ikalko so ti ostri in kako so pri drugih ugodni, temveč zato, da bi se zamislil, Ikalko jih bo z dobrim delom čim bolje dosegal. Zavedamo se, da tudi s to izpopolnitvijo nismo dosegli vsega. Problem delitve je tako kompleksen, da nikoli ni do kraja izpeljan, zato ga bomo morali tudi mi še dalje razvijati. Se bolj bo premijska merila Približati neposrednemu vplivu premijskih upravičencev, pa tudi sprostitev izplačevanja bo morala iti dalje. Med delovno skupnostjo je razširjena miselnost, da je direktor kriv za zadrževanje razponov v naši železarni. Ta očitek som le delno pripravljen sprejeti toliko, ker sem si osebno prizadeval za skladnejše odnose med osebnimi dohodki neposrednih proizvajalcev, strokovnimi sodelavci in drugim sestavom delovne Skupnosti. Sem za večjo diferenciacijo pa tudi za večje razpone, vendar ne samo zaradi spričeval in položajev, temveč skladno z delovnim uspehom. Ugotovitev delovnih dosežkov pa je možna le z nekimi merili. Ta naj bi bila za strokovno vodstveni kader v premijskih normativih. Sproščenost obračuna pa je že povzročila odpor, zato bo tega treba .premagati, da bi strokovno vodstveni sestav imel večji interes za gospodarnost in poslovni uspeh železarne. Ni prav, da iz aspekta nevoščljivosti ocenjujemo nov premijski pravilnik in njegove normative. Prvo naj prične delovati in samo to si naj želimo, da bi vsi tisti, ki imajo teoretično možnost, prišli na 55 odst., saj bi to pomenilo idealno poslovanje in dosego vsega tistega, kar si z reformo želimo: rentabilno proizvodnjo, nizke stroške izdelave, gospodarnost s stroji in napravami, donosno obračanje obratnih sredstev, redno izvrševanje pogodbenih obveznosti doma in na tujem, rast nadplanSkega dohodka in s tem tudi osebnih prejemkov vseh zaposlenih. Smatram, da ni opravičila za nobenega od preddelavcev do obratovodij in oddel-kovodij, če našega sistema delitve ne pozna. Vsi na teh položajih bi morali biti toliko bistri, da bi se lahko samostojno seznanili z vsemi elementi pravilnikov o delitvi dohodka in osebnega dohodka. Kdor tega ne zmore, verjetno ne spada med ta izbrani delovni sestav. Kdo naj razlaga delavcem naše sistemske predpise, če jih niti tisti, ki so za to zadolženi, ne poznajo. Izgovor, da morajo to vršiti izvoljeni člani delavske samouprave, ni na mestu. Tudi zakonov ne tolmačijo poslanci, temveč pravniki in tisti uslužbenci, ki se morajo v službi po njih ravnati. Organi delavske samouprave ob sodelovanju vseh oblikujejo notranjo zakonodajo, naše zadolžitve pa nas vežejo, da se po njih ravnamo. Vsi delavci, predvsem pa mi, moramo vedeti, da se osebni dohodki mimo tistih, ki jih zagotavlja pravilnik, ne morejo povečevati s pogajanji, pritiski ali celo grožnjami, temveč le z izboljšanjem dela. Vsi delavci morajo dalje vedeti, kaj nam zmanjšuje naše prejemke, — da se gubijio v negospodarsko visokih zalogah surovin in pomožnega materiala, — da iztečejo s politimi šaržami, —■ da se .zmanjšujejo s slabo valjanim in kovanim jeklom, —- da padajo z vsakim izmečkom in reklamacijami, — da se za vsako ukradeno stvar zmanjšujejo običajno več, kot je vrednost odnesenega predmeta, — da se izgubijo z vsakim nesmotrnim trošenjem surovin, energije in pomožnih materialov, — da ise zmanjšajo za vsalk požgani elelktro motor, — da se zmanjšajo pri napačno naročenih kokilah ali striper napravah, — da ena tisočinka povečanega izplena da 7 milij. st. din neto OD. Vse ito bo moralo postati problem ne zato, da bi zunaj tovarne pošiljali poročila in zahrbtno tožarili svoje delovne tovariše, temveč zato, da bi javno imed nami edino uspešno odpravljali napake in ukrepali, da se to ne bi ponavljalo. S tem smo že prešli na področje IV. plenuma CK ZKJ, na katerem se je, podprta od vseh ljudi, zmagovito zaključila borba za nadaljevanje razvoja demokratizacije, samoupravljanja in svobode delovno-ustvarjalnega človeka. Na tem plenumu je bila premagana zalega centralizma, .neodkritega in nestrokovnega ocenjevanja, strte so bile prikrite peruti monopolistov socialistične zavesti, delovni človek pa je še bolj svobodno zadihal. Vedno smo govorili, da naše problematike ne bo nihče reševal zunaj podjetja, reševati jo moramo sami. Naš sistem mora bazirati na medsebojnem zaupanju, odkritem in iskrenem medsebojnem sodelovanju. Za intrige ne sme biti imesta med nami, saj je tudi to pogoj, če hočemo s človeškimi medsebojnimi odnosi premagati zahteve gospodarske reforme. Težave s prodajo naših izdelkov, dejstvo, da imamo za nekatere Mehanska obdelovalnica I. posvetovanje o uporabi ultra zvoka pri preiskavi težkih odkovkov - na Ravnah Udeležence posvetovanja je pozdravil direktor Klančnik Pravzaprav smo s to vestjo že pozni in bi jo bilo treba objaviti že v prejšnji številki Informativnega fužinarja. Ker pa taka stvar svoje vrednosti itak ne izgubi, jo bomo pač objavili v tej, ker menimo, da pomeni važen prispevek h kontrolnim postopkom jeklenih odkovkov. Posvet je že dalj časa pripravljalo Društvo za preiskavo materiala brez porušitve, saj je bilo močno čutiti pomanjkanje takega razgovora, kjer naj bi udeleženci na praktičnih primerih videli vrednost ultrazvočnega postopka preiskave materiala ter ob teh primerih tudi razpravljali o svojih izkušnjah. Več kot nujno je bilo sklicati praktike s področja ultrazvočne defekto-skopije, da skušajo najti skupen jezik, kadar govorijo o ultrazvočni kontroli, saj ni bilo malo primerov, da so potrošniki zavračali tudi kvaliteten material prav zato, ker so neprimerno ali prestrogo ocenili rezultate ultrazvočne preiskave. Bili pa so tudi primeri, čeprav redkejši, da so jemali v predelavo defekten material, čeprav je šel skozi ultrazvočno kontrolo, pa ■ kontrolni postopek strokovno ni bil pravilen. Praksa je predvsem terjala enotne predpise postopkov in predpise ;za enotno oceno rezultatov, tako rekoč nekakšen »ultrazvočni atlas«. Tak atlas, kot bi ga uporabniki želeli, kjer bi lahko natančno primerjali dobljeni ehogram z nekim posnetim, ki vsebu- proizvodne naprave le še za 1 mesec naročil, naj nas zresni in združi v eno samo stremljenje kvalitetne in cenene proizvodnje. To je vse, kar sem vam želel povedati danes. Prepričan sem, da ste me razumeli, in da bomo, sposobni kot smo, z enotnimi pogledi složno usmerjali krepitev železarne Ravne za nove poslovne dosežke. je obenem še natančne podatke o defektu, tak atlas je nemogoč, ker je prikazovanje vrste, velikosti in lege defekta posredno, saj geometrija defekta, ki jo otipa ultrazvočni val, posredno izoblikuje napetostni diagram električnega signala, katerega upodobimo na zaslonu katodnega oscilogra-fa. Vendar je iz zbirke ehogramov le mogoče priti do vsaj približnih zaključkov o napakah, ki jih odkrivamo. Tak atlas sestavlja inštitut za metalne raziskave v Zenici. Železarna Ravne je prevzela patronat nad posvetovanjem ter omogočila pripravo vzorcev, dala na razpolago prostore ter omogočila svojim strokovnjakom, da so sodelovali pri posvetu. Posvet je trajal 2 dni, in to 13. in 14. junija 1966. Na kakih 50 pozivov Društva za raziskavo materiala brez porušitve se je prijavilo k udeležbi okrog 60 ljudi, kar dokazuje, kako aktualen je ta problem. Naša železarna je vsekakor zelo zainteresirana, da se problem ultrazvočnih preiskav razjasni, kolikor je le mogoče, saj je to v direktno korist železarni in uporabnikom. Program posveta je 'bil naslednji: uvodnim besedam direktorja železarne Ravne Klančnika, s katerimi je obrazložil pomen posveta in cilje, katere zasleduje tudi naša železarna v tej akciji, je sledil strokovni referat predsednika društva inž. Šipka. V njem je predavatelj skušal opredeliti možnosti in meje kvantitativnega sondiranja z ultrazvočno metodo odmeva. V sledečem referatu je inž. Letonja prikazal nekaj tipičnih primerov defektov na odkovkih, govoril o njihovem izvoru ter o vplivu defektov na uporabnost materiala. Še istega dopoldne so udeleženci imeli priložnosti prisostvovati praktični sondaži na nekaj tipičnih primerih napak na odkovkih. Ta mesta smo obeležili, jih v popoldanskem času iz- rezali ter pripravili za ogled za naslednji dan. Udeleženci so po kosilu obiskali zanimivosti kraja — študijsko knjižnico, tehnični muzej ter dom telesne kulture, zvečer pa smo se sestali pri večerji na Rimskem vrelcu. Tako smo tudi v nevezani besedi vzpostavili tesnejše stike med različnimi strokami, kraji in ljudmi, kar lahko sodelovanju le koristi. Posvet se je nadaljeval drugi dan z referatom inž. Kasumagiča z inštituta v Zenici, ki je v sliki in besedi tolmačil drugi del ultrazvočnega atlasa, ki je pravkar zagledal beli dan. Inž. Šipek je v koreferatu prikazal ddbljene rezultate ultrazvočne preiskave na vzorcih iz prejšnjega dne, pripravljeni so bili izrezani vzorci ter posnetki ehogramov. Vsekakor je bil ta del posveta najbolj zanimiv, saj je marsikdo od prisotnih pričakoval v odkovkih prave krtine, ko je opazoval zaslon defektoskopa, v resnici pa je našel le malenkostne defekte, ki pa so bili različno posejani po preseku odkovka. Priključna diskusija je bila sicer nekoliko toga, vendar koristna; pokazala je, da so naši kadri na področju ultrazvočnih preiskav še dokaj šibki. Posvet je bil obenem nazorno opozorilo, da je treba pri interpretaciji ultrazvočnih rezultatov zelo paziti na vse faktorje, ki izoblikujejo ehogram, da bi dali zares koristne napotke potrošniku pa tudi proizvajalcu odkovkov. Na koncu posveta smo razpravljali še o organizacijskih problemih ultrazvočne sekcije in društva sploh. Zaključkov posveta je bilo več. 1. Organizirati je treba delovne grupe v okviru ultrazvočne sekcije, ki bi se bavile z ožjimi problemi sekcije, npr. preiskava odkovkov, preiskava pločevin, uporaba ultrazvoka v obratih kemijske industrije, uporaba ultrazvoka na železnih materialih, na zvarih itd. 2. Ultrazvočna sekcija predloži predlog standarda in atesta za preiskavo z ultrazvokom v javno diskusijo. 3. Društvo organizira še v letošnjem letu strokovne tečaje za ultrazvočne operaterje in predloži definitiven učni program za tečaj kakor tudi strokovni izpit, ki sledi strdkovnemu tečaju. Kandidati, ki bodo izpit položili, pa dobe uradno pravico za delo pri ultrazvočni kontroli. Program tečaja naj bi bil usklajen s programom tečajev pri firmi »Dr. Krautkramer«, Koln, ki take tečaje že več let organizira in so strokovno priznani tudi od zahodnonemškega združenja defektoSkopikov v Berlinu. 4. Društvo naj najde čimprej možnosti in oblike za izdajanje samostojnega strokovnega časopisa, ki naj bi izšel 4-krat na leto. 5. Vodstvo društva in člani naj organizirajo čimveč propagande za pristop podjetij in posameznikov k društvu. 6. Materiali posvetovanja bodo komple-tirani, tiskani ter razposlani udeležencem posveta in drugim zainteresiranim članom društva. V imenu Jugosl. društva za preiskavo materiala brez porušitve se zahvaljujemo upravi železarne, UO ter vsem predavateljem in ostalim strokovnjakom, ki so pomagali k uspešni izvedbi posveta, saj delo ni bilo nikjer honorirano in pomeni dodatno obremenitev ik vsaikdanjim dolžnostim. Gotovo se bo pokazala potreba po takih in podobnih posvetih v bodoče, kakor jo bodo narekovali problemi v praksi. Eden SKLEPI UPRAVNEGA ODBORA Uipravni odbor je na sejah meseca julija posvetil največ časa razpravam o naši sedanji in nadaljnji kadrovski politiki. Predmet razprav so bili predlogi za odkup stanovanj v študentskem naselju, rezultati testiranja, odobritev štipendij za šolsko leto 1966/67 in še nekatera druga vprašanja naše kadrovske politike. Razen tega je bil predmet razprave še izpopolnjeni premijski pravilnik ABCD sistema za topilce, delovodje in asistente topilnice in normativi za izračun premij, določeni že z dopolnjenim premijskim pravilnikom. Pri predlogu za odkup stanovanj v študentskem naselju je bilo povedano, da je naša železarna sodelovala pri izgradnji stolpnice v študentskem naselju v Ljubljani, ki so jo zgradile združene jugoslovanske železarne, s 30 ležišči, in s tem številom sedaj razpolagamo. Prednost do stanovanja v študentskem naselju na račun našega števila ležišč imajo otroci naših delavcev in ostali naši štipendisti. Število kandidatov za stanovanje v študentskem naselju po teh kriterijih pa se vsako leto veča in število ležišč, s katerimi razpolagamo, ne zadostuje. O predlogu za povečanje števila ležišč smo v železarni razpravljali že lansko leto, vendar do realizacije predloga ni prišlo. Letos pa mas je železarna Skopje obvestila da je v študentskem naselju pripravljena prodati določeno število ležišč. Ker možnost nakupa za nas potrebnih dodatnih ležišč v študentskem naselju sedaj obstaja, je upravni odbor sklenil: — da od železarne Skopje v študentskem naselju v Ljubljani odkupimo petnajst ležišč in tako povečamo število naših ležišč na 45. Za nakup ležišč je z železarno Skopje skleniti pogodbo, v kateri je določiti rok in način plačila. Letos meseca junija je bil v naši železarni opravljen preizkus znanja za delavce s stalno oceno, zaposlene na delovnih mestih obračunarjev, statistikov, evidentičar-jev, obratnih knjigovodij, knjigovodij-sal-dakontistov, komercialistov in delavk, zaposlenih na delovnih mestih tajnic in dak-tilografov. Preizkus znanja ni dosegel predvidenih rezultatov, saj je od 120 delavcev preizkus uspešno opravilo samo 58. Zato je bilo predlagano, da naj se za delavce, ki niso uspešno opravili preizkusa znanja, iz predmetov, iz katerih so bili negativno ocenjeni, organizira dopolnilno izobraževanje, ali pa se od njih zahteva, da si ga sami pridobe. Pri obravnavi tega problema je bilo načeto tudi vprašanje nesorazmerij, ki obstajajo pri precejšnjem številu delavcev, takih posvetov bo še oktobra letos v Tre-binju, kjer bomo razpravljali o magnetnih metodah odkrivanja napak, drugi pa bo spomladi leta 1967, na katerem bomo prikazali moderne postopke magnetne strukturne analize za kontrolo termične obdelave jekel brez porušitve. Na oba posveta bomo povabili tudi strokovnjake iz Zahod-nfe Nemčije in Češke, s katerimi imamo dobre zveze in so nam pomoč ponudili. Upamo, da bomo tako naši industriji prištedili mnogo stroškov in dvignili kvaliteto naših izdelkov. Inž. Mitja Sipek zaposlenih na delovnih mestih s stalno oceno. Nesorazmerja obstajajo med zahtevano in dejansko strokovno izobrazbo za delovna mesta, ki jih zasedajo. Po mnenju nekaterih bi kazalo za določeno število delovnih mest stopnjo strokovne izobrazbe prilagoditi zahtevnosti delovnega mesta, v ostalih primerih pa zasledovati tako politiko, da bomo taka delovna mesta pričeli zasedati z delavci, katerih strokovna izobrazba bo ustrezala zahtevam delovnih mest. Za delavce, ki sedaj niso uspešno opravili preizkusa znanja, pa je prevladalo mnenje, da je tega ponoviti v jesenskih mesecih in tiste, ki tudi tedaj ne bi zadostili pogojem, premestiti na druga ustrezna delovna mesta. Po tako osvojenem mnenju in stališčih je bilo sklenjeno: — za delavce, zaposlene na delovnih mestih s stalno oceno, ki niso uspešno opravili preizkusa znanja, se dopolnilno izobraževanje ne organizira. Ponovni preizkus znanja se ponovi meseca oktobra letos. Če tudi na ponovnem preizkusu ne bodo zadostili pogojem, jih je skladno z določili čl. 28 pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih premestiti na druga ustrezna delovna mesta; — ponovni preizkus znanja se opravi za vse, ki so pri sedanjem preizkusu dobili oceno zadostno ali nezadostno iz vseh ali samo iz posameznih predmetov; — o sklepu upravnega odbora je pravočasno seznaniti vse prizadete, da bi se na ponovni preizkus znanja lahko pravočasno pripravili. Upravni odbor se je seznanil s tem, da smo v železarni pred problemom, kako sprejeti na delo čim več letošnjih absolventov MIŠ in dveletne šole za priučene delavce. Vodstva obratov se branijo sprejemati te ljudi delno zaradi strahu, da bi lahko to pomenilo znižanje osebnih dohodkov in ker ne vidijo zadostne možnosti, da 'bi tako pri- ložnost lahko izkoristili za izboljšanje sestava zaposlenih v svojih obratih. S sprejetjem pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih smo dejansko sprejeli tudi pristop h kadrovski politiki, v kateri se lahko na vseh, tudi na vodstvenih delovnih mestih, izkoristi možnost zamenjave takrat, ko se pokaže, da bi to bilo v interesu boljšega poslovanja podjetja. Prav člen 28 pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih odpira vodjem sklopov, sektorjev in obratov širšo možnost za izločitev iz obratov ali celo iz železarne tistih delavcev, ki po svoji strokovnosti in nezadostni delovni vnemi na delovnih mestih, ki jih zasedajo ali opravljajo delo, ne ustrezajo. Zato bi morala vodstva obratov ali oddelkov imenovati posebne tričlanske komisije, ki naj bi pri zaposlenih, za katere že dalj časa ugotavljamo premajhno strokovnost in nezadostno delovno vnemo, ugotovile dejansko stanje, in brez povečanega števila zaposlenih prek plana izvršile regeneracijo in izboljšavo kvalifikacijskega sestava zaposlenih. Tdk poseg v obravnavo določenih delovnih mest še ne pomeni vedno nujnost zamenjave. Šele če bi komisija ugotovila, da zaposleni na določenih delovnih mestih strokovno ne ustrezajo ali zaradi premajhne delovne vneme ne dosegajo zadovoljivih rezultatov, bi se jih zamenjalo na teh delovnih mestih. Upravni odbor je tako urejanje kadrovske politike v železarni v celoti osvojil. Poleg reelekcije, ki jo že določa naš statut, naj bi se v interesu poslovnega uspeha in zaradi stalnega izboljševanja kadrovske zasedbe, vršile tudi zamenjave na podlagi ugotovitev, ki hi jih opravila za to osnovana strokovna komisija. Poudarjeno je bilo, da bi komisije pri svojem delu lahko odkrivale tudi druge slabosti in tako pomagale pri reševanju širše poslovne problematike. Na podlagi razpisa štipendij, dospelih prijav in predloga komisije za kadre in de- Take cvetnike imamo v nail železarni lovna razmerja, se v šolskem letu 1966/67 dodelijo štipendije: 1. FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO a) oddelek za metalurgijo 1 Ivanu Kraševcu, slušatelju 3. letnika, 2. Jožetu Koželniku, slušatelju 3. letnika, 3 Edvardu Štruclu, slušatelju 4. letnika, 4. Herbertu Sivku, slušatelju 2. letnika pod • pogojem, da izpolni pogoje za vpis v 3. letnik, 5. Maksimiljanu Večku, slušatelju 2. letnika; b) oddelek za kemijo: I. Alfonzu Zafošniku, slušatelju 4. letnika. II. FILOZOFSKA FAKULTETA a) oddelek za matematiko 1. Marti Hribernik, absolventki ravenske gimnazije. III. FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1. Ivanu Korenu, absolventu ravenske gimnazije, 2. Ivanu Globočniku, absolventu ravenske gimnazije, 3. Igorju Ferlugi, absolventu 4. letnika. IV. FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO a) oddelek za jaki tok 1. Emilu Jeromlu, slušatelju 4. letnika, 2. Jožetu Koritniku, slušatelju 4. letnika. b) oddelek za šibki tok 1. Ivanu Cigaletu, slušatelju 1. letnika, 2. Mirku Kristanu, absolventu ravenske gimnazije na račun neoddane štipendije na Višji tehniški šoli v Mariboru, oddelku za šibki tok. . ' 1 Alt V. FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO a) oddelek za gradbeništvo 1. Maksimiljanu Uiranšku, absolventu ravenske gimnazije. VI. EKONOMSKA FAKULTETA 1 Albinu Černeču, slušatelju 4. letnika, 2. Francu Šoparju, slušatelju 2. letnika, 3. Darinki Delal ut, absolventki ravenske gimnazije, 4. Antoniji Bukovec, absolventki ravenske gimnazije. Za vse absolvente gimnazije, ki se bodo letos vpisali v 1. letnik, je bilo odločeno, da se jim dodeli le kredit v višini štipendije. Če bodo naslednje leto izpolnili pogoje za vpis v 2. letnik, se jim kredit spremeni v štipendijo, sicer morajo izplačani znesek kredita vrniti. VII. TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA a) oddelek za metalurgijo 1 Borivoju Šušteršiču, dijaku 4. razreda, 2 Anki Černilec, dijakinji 4. razreda, 3. Berti Jeraj, dijakinji 4. razreda, 4. Milanu Sitarju, dijaku 1. razreda pod pogojem, da se odloči za študij metalurgije; b) oddelek za kemijo 1. Jožetu Knezu, dijaku 3. razreda. 2 Jožefi Šimik, dijakinji 3. razreda, 3 Ivani Mežnerc, dijakinji 1. razreda; c) oddelek za elektrotehniko — jaki tok 1. Danilu Sirniku, dijaku 2. razreda; — šibki tok 1. Milanu Lešu, dijaku 1. razreda, 2. Marjani Alegro, dijakinji 4. razreda; d) oddelek za strojništvo 1. Juriju Marjetiču, dijaku 3. razreda, 2. Jožetu Pečniku, dijaku 1. razreda, 3. Božu Pevcu, dijaku 1. razreda; e) oddelek za gradbeništvo 1. Vladu Branku, pod pogojem, da predloži dokumente, ki so bili zahtevani z razpisom. Kadrovski oddelek je na upravni odbor naslovil vlogo, da naj odloči, ali je bil postopek kadrovskega oddelka pri izdaji odločb o zasedbi nekaterih delovnih mest v VEO pravilen. Otvoritev in ocenitev spornih delovnih mest je delavski svet potrdil na zasedanju 8. junija 1.1. z veljavnostjo od 1. julija 1966 dalje. Za zasedbo delovnih mest je komisija za kadre in delovna razmerja izvršila razglas. Rok za prijave je potekel 27. junija 1966, komisija pa je o prijavah razpravljala na seji 6. julija 1966. Za kandidate, ki jih je komisija potrdila, da zasedejo delovna mesta, je kadrovski oddelek izdal odločbe z veljavnostjo od 1. avgusta 1966 dalje. Upravni odbor je po ugotovitvi, kako je potekal postopek za zasedbo teh delovnih mest in na podlagi dejstva, da je komisija kandidate potrdila šele meseca julija, ugotovil, da je stališče kadrovskega oddelka bilo v tem primeru pravilno, ker odločb o postavitvi na delovna mesta ni mogoče izdajati z veljavnostjo za nazaj. Tako stališče je upoštevati tudi v bodoče, če bi se taki primeri še pojavili. Temeljni zakon o delovnih razmerjih določa, da delavci, ki so izvoljeni ali imenovani v predstavniška telesa, začasno prenehajo delati v delovni organizaciji, v kateri so bili pred izvolitvijo ali imenovanjem zaposleni, ostanejo še nadalje člani njene delovne skupnosti. Njihove pravice in dolžnosti, ki se pridobivajo po delu in iz dela, ta čas mirujejo. Po preteku mandata ali funkcije imajo pravico, da se vrnejo na delo v isto delovno organizacijo. Ker je temeljni zakon o delovnih razmerjih izšel kasneje, kot smo pri nas izdelali pravilnik o dodatku za stalnost za aktivno delo v železarni Ravne, tega določila nismo mogli upoštevati. Upoštevajoč, da ti delavci ne odhajajo iz podjetja po lastni želji in da se po preteku mandata ali funkcije ponovno vračajo v podjetje, je bil upravni odbor mnenja, da bi, upoštevajoč naše pozitivne predpise, bilo prav, da se jim leta, ko so opravljali funkcijo v družbeno političnih ali oblastvenih organih, štejejo kot čas zaposlitve v naši železarni. Zaradi tako osvojenega stališča je bilo sklenjeno, da je predložiti delavskemu svetu predlog, da se sedanje besedilo čl. 2 pravilnika o dodatku za stalnost za aktivno delo v železarni Ravne dopolni še z besedilom: »Za neprekinjeno zaposlitev se šteje tudi čas, ko je delavec zaradi izvolitve ali imenovanja odšel na opravljanje voljene funkcije v družbeno polit, organizacijah, organih upravljanja in organih državne uprave in je zaradi tega prekinil delovno razmerje, pod pogojem, da je odsoten samo eno mandatno dobo, ki ne more biti daljša od štirih let, in se je po razrešitvi ponovno takoj zaposlil v železarni Ravne«. Učencu dveletne šole za priučevanje tov. Antonu Brumniku, ki zaradi utrpele obratne nezgode v mehanski abdelovainici ni mogel opraviti zaključnega izpita in za delo ni sposoben, se do časa, da bo opravil zaključni izpit in bo sposoben za delo, še nadalje izplačuje vajeniška nagrada. Nagrado mu na račun naše železarne izplačuje izobraževalni center na osnovi doseženega učnega uspeha, ki ga je dosegel ob zadnji redovalni konferenci. Na predlog tehniškega sektorja se je: — vodji sklopa VEO inž. Franju Geču in tov. Hubertu Vetterju, zaposlenem v CPD, od 1. 8. 1966 odobril deljeni delovni čas; — na predlog uprave podjetja se je v šolskem letu 1966,67 tov. Janezu Žnidarju odobril vpis v Višjo kadrovsko šolo v Kranju v proizvodno organizacijski oddelek. Prispevek za šolanje, ki znaša 5.600 N din, in ostali stroški šolanja bremenijo našo železarno. Na predlog vodstva mehanske obdeloval-nice se je za izdelavo naprave za rezanje in brušenje spiralnih vzmeti, ki sta jo brez običajne tehnične dokumentacije in zunaj delovnega časa izdelala tov. Duro Došen in Peter Štumberger, odobrila enkratna nagrada, in sicer tov. Došenu v znesku 200 N din in tov. štumibergerju v znesku 150 N din. Na prošnjo Elizabete Močilnik in Rozalije Zakotnik, da naša železarna zaradi smrti Kristine Močilnik ter zaradi povišanja življenjskih stroškov ne bi znižali višine sedanje / • m BKap'-. , .< & -a« sv#- - v 4 !ty:. KF<*£. Kopalec Vedno več sodelavcev ima svoje avtomobile in razumljivo je, da se peljejo z njimi tudi na dopuist. Vprašanje parkiranja je problem, ki je iz leta v leto hujši. Dvorišče samo je že premajhno za parkiranje, igranje namiznega tenisa, sekanje drv in premoga, odlaganje embalaže in krmljenje Rintija. Tu ib o potrebno nekaj narediti. Lani smo pisali, da bi lahko naredili več garaž, mogoče celo v nadstropju, saj to je zaradi terena mogoče, letos ta predlog ponavljamo. Parcelo za domom, kjer je sedaj ».ringelšpil« bi lahko koristno uporabili za gradnjo prenočišč. To so seveda reči, ki jih ni mogoče uresničiti samo z dobro voljo, kot one prej, ampak je potreben tudi denar. Prav pa bi bilo, da bi bolj Skrbeli tudi za dobro počutje naših sodelavcev na počitnicah. Navsezadnje le ne gre pozabiti, da bo letos naš dom obiskalo 700 naših sodelavcev in njihovih svojcev. Prav je seveda, da povemo tudi to, da je hrana v našem domu obilna in odlična, in če že primerjamo mežiški in naš dom, da je pri nas vse bolj poceni kot pri njih. Pri pijačah sicer ni velike razlike, pri penzionu pa kar za 300 din na dan, kljub temu da imajo Mežičani samo tri obroke. Bili smo tudi v Fiesi in si bežno ogledali tudi dom velenjskih rudarjev. Tu je vse seveda še veliko lepše. Kakšna jedilnica, pa okolica, prostor za rekreacijske igre, terasa in plaža, da o stavbi in sobah sploh ne govorimo. In če bi primerjali, potem premog krepko vodi pred svincem, ta pa pred železom. Plažo pri našem domu popravljajo. Zakaj ravno v največji sezoni, je težko odgovoriti, vendar, popravljajo jo in drugo leto bo lepša. Naš dom ima čudovit vrt, okolico je možno urediti, s pametnim investiranjem kaj popraviti in olepšati in dom bo zopet dostojen slovesa, ki ga uživajo ravenski že-lezarji. Seveda pa je treba najprej odpraviti pomanjkljivosti,-katerih ne bi bilo treba. Življenje je pravzaprav res samo ena velika tekm^, nezadovoljstvo pa propeler napredka. In ta propeler se že suče na račun našega doma. Vprašanje je samo, če ga sučejo pravi ljudje, da bo dobil pravilno število obratov .. . Sonca tokrat res ni bilo mnogo, a kadar je biilo, smo ga pridno izkoristili. Hodili smo tudi v Portorož, Lucijo, kjer smo si ogledali oslovske dirke, Piran, bili v Savudriji. Hodili smo tudi plesat. Bili smo v velenjskem »štolnu« v Centralu in Jadranu in obiskali Taverno, kjer smo se spoznali z beatlesi in si lahko ogledali najbolj donosne obrtnice. Ena je baje v enem mesecu zaslužila za pair volov. Tiste bolj poceni so povprečne, videli pa smo dve po 30.000 do 50.000 din. In veste, kako jih najprej spoznate? Po velikem zlatem križcu, ki ga nosijo okrog vratu. Res čudna kooperacija. Ko smo se vozili nazaj, smo se ponovno lahko prepričali, da Slovenci radi pojemo, saj je v avtobusu vse pelo in pesem nam je pomagala, da smo lažje vzdržali v trdo vzmetenem avtobusu. Na koncu bi zelo rad napisal isto, kar so napisali Jeseničani v svojem glasilu: drugo leto zopet v Biograd, jaz pa: drugo leto zopet v Portorož, vendar samo pod pogojem, da se bo tudi tam uvedlo to, kar se je že zdavnaj v naši železarni, da vsak odgovarja za svoje delo, da je delo kontrolirano in pravilno nagrajeno. Verjemite mi, da bi bil sam bolj vesel, če bi lahko samo hvalil, saj živim v kraju, kjer imamo čudovite reči. Vključimo še naš dom v Portorožu! -ate- KAKO ŠTIPENDIRAMO Zadnji čas je bilo na nekaterih sestankih naših organizacij slišati pripombe, da dodeljevanje štipendij v železarni vedno ne poteka povsem v redu in da bi zato kazalo spremeniti merila pri vodenju naše štipendijske politike. Čeprav ni bilo povedano, kaj doislej ni bilo prav, bi si navzoči lahko ustvarili vtis, da je na tem področju pri nas res nekaj narobe. Ker gre piri 'vsakem problemu, ki je načet, za pravilno informiranje, bo prav, da o naši štipendijski politiki spregovorimo tudi v našem Informativnem fužinarju. Kakor vsako podjetje, tako ima tudi naša železarna za daljše obdobje izdelan plan kadra, v katerem imamo poleg števila zaposlenih in kvalifikacijske strukture predvideno tudi število strokovnih kadrov po posameznih poklicih in strokah. Tako sestavljeni plan nam poleg potrebe za vpis učencev v metalur. ind. šolo služi še za razpis štipendij za ostale šole in fakultete. Pri vsakoletnem razpisu štipendij tako upošte vamo število že zaposlenih strokovnih delavcev v železarni, število naših štipendistov, ki jih že štipendiramo, in število, ki naj bi ga z dodatnim šolanjem še pridobili. Na podlagi takih podatkov in meril vsako leto razpišemo določeno število štipendij. Poleg ostalih pogojev, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, v razpisu vedno povemo, da imajo pri dodelitvi štipendij prednost otroci aktivnih delavcev naše železarne, otroci članov ZB NOB in žrtev fašističnega terorja ter učenci ali slušatelji višjih razredov oziroma letnikov. Da smo v železarni tako sprejeta načela štipendijske politike tudi upoštevali, naj naše navedbe podkrepimo s podatki o dodelitvi štipendij v zadnjih treh letih. V šolskem letu 1964/65 smo za študij na visokih šolah razpisali 14 štipendij, na višjih 9 in na srednjih 7. Na razpis smo prejeli 49 prijav, od tega 26 za visoke, 6 za višje in 17 za srednje šole. Od otrok v železarni zaposlenih je za štipendijo zaprosilo 10 prosilcev, od tega trije za študij na visokih, dva za študij na višjih in pet za šolanje na srednjih šolah, medtem ko so bili vsi ostali prosilci iz drugih krajev. Štipendija je bila dodeljena vsem našim prosilcem, razen enemu za šolanje na srednji šoli. Prošnji tega prosilca ni bilo ugodeno zaradi sorazmerno slabega učnega uspeha, ki ga je dosegel na osemletki. V šolskem letu 1965 66 smo razpisali 7 štipendij za študij na visokih šolah, 6 na višjih in 7 na srednjih šolah. Kandidatov za razpisane štipendije se je prijavilo 35, od tega je bilo 8 prosilcev otrok naših delavcev. Prošnjam vseh teh prosilcev je bilo ugodeno in tako smo dodelili 3 štipendije za študij na visokih, 2 za študij na višjih in 3 štipendije za šolanje na raznih srednjih šolah. V šolskem letu 1966/67 smo razpisali 20 štipendij za šolanje na visokih, 2 na višjih in 13 na srednjih šolah. Na razpis je vložilo prijave 68 prosilcev. Od otrok sodelavcev, zaposlenih v železarni, in ostalih, ki stanujejo na območju Raven, je za štipendijo zaprosilo 14 kandidatov, od tega 10 za šolanje na visokih in 4 na srednjih šolah. Od tega števila je bila štipendija za študij na visokih šolah dodeljena sedmim prosilcem, medtam ko so za šolanje na srednjih šolah bile ugodno rešene vse štiri prošnje. Od odklonjenih prošenj sta bili dve odklonjeni zaradi prevelikega števila prijavljenih kandidatov na fakulteti za kemijo. Štipendija na tej fakulteti je bila dodeljena kandidatu, ki je najbolj izpolnjeval vse pogoje, od odklonjenih kandidatov eden nima izpolnjenih pogojev za vpis v drugi letnik, en kandidat pa bi se želel vpisati v prvi letnik letos. Tretja prošnja je bila odklonjena zaradi tega, ker kandidat še nima izpolnjenih pogojev za vpis. Treba je povedati, da se želje posameznih prosilcev vedno ne ujemajo s potrebami naše železarne. Vsako leto se ob razpisu dogaja, da je za nekatere fakultete mnogo več prijav, kot imamo razpisanih štipendij, razen za fakulteto za metalurgijo. Na tej fakulteti sta tako lani kakor tudi letois zaradi premajhnega števila kandidatov ositali neoddani dve štipendiji. Zanimiva je mogoče ugotovitev, da otroci v železarni zaposlenih za študij metalurgije ne. kažejo nobenega interesa, saj tako lani kakor tudi letos za štipendijo na tej fakulteti ni nobeden zaprosil. Popolnoma enak primer je tudi na metalurškem oddelku tehniške srednje šole. Zato smo v železarni primorani, da štipendije na metalurški fakulteti in metalurškem oddelku tehniške srednje šole dodeljujemo drugim prosilcem. Razumljivo je, da zaradi malega števila razpisanih štipendij na nekaterih fakultetah in tudi potreb v železarni vedno ni mogoče ugoditi prosilcem, posebno ne za fakultete, za katere je želja po vpisu naj večja. Taka je resnica piri razpisu in dodeljevanju štipendij. Zato ni prav, da poskušamo na podlagi pavšalnih ugotovitev razpravljati in govoriti o nepravilnostih, ki naj bi se dogajale pri dodeljevanju štipendij in vodenju štipendijske politike nasploh. Stvari moramo vedno obravnavati take, kakršne dejansko so. Obstaja tudi možnost, da so bili interesi in želje pri posameznih štipendijah premalo upoštevani, vendar samo zato zadeve še ne smemo posplošiti in govoriti, da je vse, kar je bilo doslej storjenega, nepravilno. Povedati velja, da so se naši organi upravljanja zaradi slabih učnih uspehov, ki so jih dosegli naši štipendisti v prvem letniku, odločili, da štipendij za prvi letnik načeloma ne dodeljujemo. V primerih, ko gre za štipendiste — otroke v železarni zaposlenih delavcev, pa so bile tudi pri tem napravljene izjeme. Tem je za študij v pr- Začnimo Slovenci se radi ponašamo z zavednostjo in ljubeznijo do svojega naroda oziroma do svoje prelepe domovine. Vendar se mi zdi, da so take besede prevečkrat le na jeziku, saj bi drugače le težko razumeli naš brezsrčni odnos do največje vrednote vsakega naroda — do materinega jezika. Res je, da nas je po vojni čas gnal s tako naglico naprej, da se za take »malenkosti« nismo menili, res pa je tudi, da smo si zaradi neke namišljene moči nad vsakim znanjem prikrivali svoje veliko neznanje! Kar poglejmo malo v naše pisarne in prelistajmo dopise, ki se tam porajajo. Narekujejo jih direktorji, šefi, obratovodje in kaj vem, kdo še vse svojim strojepiskam ali tajnicam. Ko zapuste ti dopisi našo železarno, so s svojimi napakami žalostna slika naše ljubezni do slovenščine. V upravi podjetja so se nekateri vodilni ljudje te slovnične revščine zavedli in pred nedavnim je bilo preizkušanje znanja (tako imenovano »testiranje«) strojepisk in administrativnih uslužbencev. Rezultati so popolnoma potrdili dejansko stanje in sedaj se je s to zadevo že ukvarjal upravni odbor. Sprejel je sklep o ponovitvi preizkušnje in o premestitvi na nižje delovno mesto, če bo znanje še vedno nezadovoljivo. Težko se bo v treh mesecih dokopati do solidnega znanja slovenščine, če smo do sedaj to znanje sploh zanemarili. Kako naj šef posreduje strojepiski tiste osnove, ki so nujno potrebne, če jih sama ne obvlada! Ali ne bi bilo prav, da preizkusimo najprej njihovo znanje in šele potem ugotavljamo, koliko znajo podrejeni? Ali ni vsa!k dopis podpisala »odgovorna oseba« ali šef, obratovodja, vodja oddelka dd., preden je zapustil naše pisarne? Naj ga je podpisal kdorkoli, prebrati ga je moral in videti tudi vse napake v njem! Če so kljub temu ostale, pač najlepše potrjujejo mojo trditev, da riba pri glavi smrdi. Ne pozabimo, da strojepisni tečaj ali administrativna šola, ki traja največ dve leti, ne more dati znanja, ki ga da matura ali fakulteta! Zato je jasno, da bodo še naprej morali šefi podpisovati dopise in tudi odgo- vem letniku bil vedno odobren brezobrestni kredit v višini štipendije, ki pa se naslednje leto, če slušatelj izpolni študijske pogoje za vpis v naslednji letnik, spremeni v štipendijo. Le če to ni primer, je dolžan, da znesek, ki ga je dobil v obliki kredita, vrne železarni. Mogoče še to. O dodeljevanju štipendij pri nas ne odločajo posamezniki, temveč samoupravni organi. Do letošnjega leta je predloge za dodeljevanje štipendij na podlagi razpisa in prispelih prošenj ter že osvojenih meril in kriterijev pripravljala komisija za kadre in izobraževanje, letos pa komisija za kadre in delovna razmerja. O predlogih komisije pa nato odloča še upravni odbor, ki predlog v celoti ali pa z dopolnitvami odobri. Taka so torej merila in način pri obravnavi in dodelitvi štipendij, zato smo z njimi zaradi pravilnega informiranja in obravnave želeli seznaniti člane naše delovne skupnosti. -et pri glavi varjati za slovenščino v njih! In prav je tako, saj se kultura ne meri po položaju v službi ali po znamki avtomobila, ampak v prvi vrsti po poznavanju Svojega naroda in njegovega jezika! Inž. Franjo Geč Razstavljali smo nože za lesno industrijo V dneh od 4. do 12. junija 1966 je bil v Ljubljani 7. mednarodni »LESNI SEJEM«. Naša železarna je na takem sejmu prvič razstavljala nože in lita orodja za obdelavo in predelavo lesa in lesne mase. Slika nam prikazuje lično urejen prostor na sejmu, ki je privabil mnoge obisko valce, ki so si z zanimanjem ogledali razstavljene izdelke. Na sejmu je naš predstavnik dajal vsa potrebna pojasnila in navodila vsem tovarišem iz industrije lesnih izdelkov, ki so kazali veliko zanimanje za to zvrst naše proizvodnje. Slaba točka pri izdelavi nožev v naši mehanični delavnici je nepravočasno oskrbovanje z valjanimi in kovanimi jekli iz naših lastnih toplo predelovalnih obratov ali pa iz valjarne Javornik, ki nam valja naše predkovane gredice v »platine«. Če bomo znali bolje organizirati oskrbo mehanične delavnice z materiali, bo tudi proizvodnja nožev večja in s tem tudi naša vrednost realizacije. Nova zvrst nožev so specialni noži za rezanje furnirja. Te nože smo tudi tipizirali, tako da par vrst nožev ustreza vsem tovarnam furnirja v Jugoslaviji. Veiliko zanimanje na sejmu je dalo povod, da bomo v jeseni imeli poseben sestanek z vsemi proizvajalci. Na tem sestanku se bomo dogovorili posebno o uvozu vložnega materiala, ki ga zaehkrat v Jugoslaviji še ne proizvajamo, in iz katerega izdelujemo specialne nože. Razen tega pa bodo naši kupci povedali vse svoje želje, katerim bomo ustregli v okviru naših možnosti. O jesenskem sestanku bomo poročali. F. B. Zamenjava — Kako pa kaj vaša ta mlada dva? — Sama pomota. — Kakšna neki? — Teden knjige in teden otroka sta zamenjala. Namesto knjig pa sta naročila otroka. Na sejmih potrošniki najlaže spoznajo naše izdelke Kulturna kronika Poletje pri nas ni naklonjeno kulturnim prireditvam. To je v glavnem gluha doba beljenja šol, na hitro opravljenih proslav za dan borca in dan vstaje; čas, ko se nam še bilanc ne ljubi delati in jih zato hranimo za jesen. Če omenimo razstavo fotografskih dokumentov iz NOB in življenja JLA v gimnazijski avli, ki so jo pripravile take centralne ustanove iz Ljubljane, in nenavadno navdušenje, s katerim so si jo mladi ogledovati in jo čuvali obenem, bo to menda kar vse; spomenik in ploščo padlim so namreč odkrili v Heleni in Koprivni, torej precej daleč. Vendarle pa se na gradu dogaja nekaj, kar velja omeniti kot veselo novico — študijska knjižnica dolbiva nove strope, in če bo delo napredovalo po načrtu, bo jeseni končano. Dvojino korist vidimo v tem. Prvič bo študijska knjižnica dobila precej kvadratnih metrov nove uporabne površine, drugič pa je to prva stopnja prepotrebne obnove celotnega gradu, ki bi mu v prihod -nosti vgrajena centralna kurjava rešila sedaj vlažno pritličje ter ga tako usposobila od temeljev do strehe za službo knjižnici, .pred katero so velike naloge, da ne govorimo o zunanji podobi, ki je zdaj ob gimnaziji in domu telesne kulture že precej klavrna. Nekoč bo namreč treba pogledati resnici v oči in priznati tem nekaj garačem v študijski knjižnici, da opravljajo izredno veliko poslanstvo z vsakdanjim delom za kraj, za vso dolino pa s čisto konkretno pomočjo ljudskim knjižnicam. Priznati pa bo treba tudi, da veliko dela še čaka. Delno zato, ker je enostavno premalo ljudi, delno pa prav zato, ker bo šele obnovljeni grad približal možnost, da se ustanovi zelo potrebna pionirska knjižnica, da se uredi arhivski oddelek in se končno v večji meri kot zdaj tudi javnosti začno kazati sadovi dolgoletnega zbiranja in urejanja gradiva s podro- čij domače književnosti, zgodovine, jezika in narodopisja, ki imajo zadnja leta >v našem Koroškem fužinarju svojo stalno, vendar še preskromno rubriko. V tem se najbrž kaže poslanstvo naše največje domače kulturne ustanove: začeti nekoč s sistematično kulturno vzgojo najmlajših, nuditi kot zdaj literaturo za študij gimnazijcem, visokošolcom in strokovnjakom, raziskovati in rezultate teh raziskav objavljati v našem domačem ter v drugih časnikih, tako da bomo od osnovne šole do upokojitve in še potem povezani z Beseda mimogrede V zadnjem Informativnem fužinarju me je zbodel sestavek Jakoba Rožiča »Čej so tiste stazice .. .«, predvsem stavek: »Njeni dijaki (tj. dijaki gimnazije — N. B.) so VČASIH (podčrtala N. B.) precej prispevali h kulturnemu življenju kraja z raznovrstnimi prireditvami, is primernimi igrami. . .« Torej danes ne? Štiri leta sem bila na gimnaziji članica recitacijskega krožka, zato pač dobro vem, kakšna je bila kulturna dejavnost gimnazije vsaj ta štiri leta, od šolskega leta 1962/63 dalje. Ne mislim hvaliti te dejavnosti, le nekaj podatkov bi rada nanizala. Prva stvar je menda ta, da na Ravnah čez leto ni proslave, kjer gimnazijci ne bi vsaj sodelovali, mnogokrat so pa kar glavni organizatorji. Proslav je pa precej. Druga stvar je pa program teh proslav. Ni vsako leto enako dober, vsako leto že tudi ne moreš naštudirati, recimo, nove zborne recitacije. V zadnjem času pa smo vendar naštudirali nekaj večjih stvari: za 29. november lansko šolsko leto smo za krajevno proslavo pripravili zahtevno zborno recitacijo Requiem; sodelovalo je okoli 50 dijakov. Isto recitacijo smo dali za veliko proslavo na Poljani 15. imaja 1965. Takrat je sodelovalo 100 dijakov. Za 20-letni-co gimnazije smo pripravili novo zborno recitacijo, ki ni bila prav nič lahka, sodelovalo pa je okoli 100 dijakov. Pred nekaj leti je bil na programu Filipičev Bataljon na mrtvi straži, posebej pa spadajo že kar v stalno domeno gimnazije Prešernove proslave. Našteli bi lahko še nekaj uspelih večerov, tako večer črnske lirike — mislim, da je bilo to spomladi 1963. leta. Dramska dejavnost res ni bila tako razvita. So pa gimnazijci naštudirali komedijo »Matura« in z njo nastopali v vseh okoliških krajih, tudi na Lokovici, v Šentanelu, v črnečah; vsega je bilo 15 predstav. Nadalje so naštudirali večer satire, ki so mu dali naslov »Smeh ni greh«. Pravzaprav je bil to prvi tak večer pri nas; ta program je doživel pet predstav. Niso bile to kake zahtevne stvari, a tudi 'lahke ravno ne; je ipa bil večer satire po svojem načinu podajanja, scensko in deloma režijsko tod novost. Morda bo kdo sestavku očital samohvalo, pa ni bil to njegov namen. Prav je le, da dobimo resnično podobo kulturne dejavnosti gimnazije — ni samo »včasih« prispevala h kulturnemu življenju kraja. Po svojih močeh vendarle opravlja v glavnem vsaj svoje kulturno poslanstvo tudi po tej plati. Preveč pa od nje ne smemo pričakovati ne zahtevati, saj iso prve druge naloge — in zahteve so čedalje ostrejše in večje. Nina Bukovec USPEL PROMENADNI KONCERT 29. julija zvečer je ravenska godba na pihala priredila pred domom železarjev promenadni koncert. Po dolgotrajnem slabem vremenu se je tistega dne prvič spet pojavilo sonce, tako da se je zbralo precej poslušalcev, ki so uživali prijetni večer ob zares dobri glasbi. Z domačimi stvarmi je zmeraj tako, da se ijih človek navadi in zato nekako sploh ni več pozoren nanje. Nato pa na vsem lepem presenetijo. Tako je bilo tudi tokrat. Izredno uspele priredbe zimzelenih domačih in tujih narodnih in umetnih pesmi, imenitna iškladnost instrumentov, vse to je »prikovalo« ljudi, da so poslušali do konca. Dirigentu Hermanu in godcem hvala za prireditev. Takšnih koncertov želimo še več. Previdnost — Takoj bom končala pisanje... samo datum še napišem: 20. t. m.... — Danes smo vendar petnajstega! — 2e, toda rekel si, da boš ti odnesel pismo na pošto. Na splošnem pregledu — Ali slišite dobro? — A? — No, če dobro slišite! — Prosim, gospod zdravnik? — Vprašam vas, če dobro slišite? Mladi so si z zanimanjem ogledali razstavo — Če slišim dobro? O, to pa to! ZA VROČE DNI Marjan Kolar ČUDNO VPRAŠANJE Gaber nekoč in leta 1901 — noč in dan! Pred vojsko je dmel Gaber 1014 prebivalcev, leta 1901 4307, poleg tega pa 218 novih stanovanj, 5 novih trgovin, novo tovarno žlic, 8 tlakovanih uliic, radijsko postajo in kiosk. Gabrčani nekoč in leta 1901 — megla in sonce! 477 delavcev v tovarni lepenke in 391 delavcev v tovarni žlic je med odmori govorilo: — V iprvem četrtletju letošnjega leta smo presegli plan za 13 odst., v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta pa to znaša celo 18,5 odstotka. Storilnost je bila za 11 odst. višja, močno pa se je povečal tudi izvoz, medtem ko je fakturirana realizacija znašala 3831 milijonov dinarjev. Če pa upoštevamo lastne usluge ter prodajo nabavnega materiala, je realizacija znašala 4091 milijonov dinarjev. 51 učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev je govorilo pred poukom, med odmori in po pouku: — V zadnji redovalni konferenci je bil povprečni učni uspeh I. osnovne šole 88,3 odst. ali za 11,9 odst. višji kakor ob polletju. Na II. osnovni šoli je znašal 91 odst. ali za 15,3 odst. več kot ob polletju. Na učiteljišču je znašal samo 76 odst., kar pa je še vseeno za 8 odst. bolje kot ob polletju. V načrtu je, da ga bomo do konca šolskega leta zvišali vsaj še za 10 odstotkov. Gabrčanke so sicer še vedno hodile druga k drugi na črno kavo in so res še vedno klepetale, toda kako! Mica je rekla: — Po dosedanjih rezultatih sodeč smo v zadnjih mesecih izpolnili vse norme razen gospodarskih investicij, ki so zaostale za planirano dinamiko. Fani je prikimala: — Jasno! Ker je perspektivni plan predvideval povečanje proizvodnje za 47,6 odst., je bil z izpolnitvijo planskih nalog presežen za 1 odstotek. Klara je dodala: — Finančni obseg proizvodnje se je v zadnjih letih povečal za 41,7 odst. po cenah iz leta 1959, po sedanjih cenah pa za 48,5 odst. Tedaj je Flora rekla: — Daj, Mica poišči radio Gaber! Menda bodo prav zdajle prebrali izvleček iz poročila predsednika občine, pa me zares zanima, če sem na tekočem z dogodki. Vse so predlog soglasno sprejele in radio Gaber je poročal: — V zadnjih štirih letih se je družbeni bruto produkt v naši občini povečal za 60,6 odst. ali za 7182 milijonov dinarjev, narodni dohodek pa za 55,3 odst. ali za 3191 milijonov dinarjev, medtem ko je perspektivni plan predvideval povečanje za 34,5 odst. oziroma za 30,2 odst. Tako je kmetijstvo v primerjavi s prejšnjim četrtletjem doseglo v posameznih panogah ... — Ugasni ga vsaj za toliko časa, da bova naredila matematično nalogo! je prosil Cene, Bojan pa ga je samo zaničljivo pogledal in zavrtel gumb, da je bil napovedovalčev glas še močnejši: — ... poljedelstvo 107,7 odst., sadjarstvo 36,9 odst., živinoreja 111,7 odst. ali skupno 101 odst. — Sadjarstvo ga lomi, je rekel Bojan in si grizel nohte kot na nogometni tekmi. Vsak popoldan so čakale vrste ljudi pri kioskih na Večer, kljub temu da je bilo v Gabru 612 rednih naročnikov Večera, 247 naročnikov Dela, 244 naročnikov Kmečkega glasu in je v mesto redno prihajalo 160 izvodov Komunista. 146 izvodov Delavske enotnosti in je na 0,9 Ga-brčanov prišel 1 časnik. Potem so brali drug drugemu na glas v gostilnah, slaščičarnah, pred kinom in na promenadi : — Investicije so znašale v letu 1957 13 milijonov, v letu 1958 25 milijonov, v letu 1959 58 milijonov, v letu 1960 pa 70 milijonov. Investicijske naložbe v trgovinah so znaša-le v štirih letih nad 130 milijonov dinarjev ali 65 odst. od predvidenih investicij, kar je šlo predvsem za rekonstrukcijo trgovinske mreže... Dnevi niso bili važni, kraj ni bil važen, starost, spol, izobrazba in poklic niso bili važni, in tudi kadar je najhuje lilo, je bilo slišati izpod dežnikov: — Promet v gostinstvu se je povečal za 88,3 odstotka ali povprečno letno za 16 odst., medtem ko smo predvidevali samo povečanje za 8,3 odst. Spremenila pa se je tudi struktura gostinskega prometa v korist družbene prehrane, saj je bila hrana udeležena v skupnem prometu leta 1956 z 42 odst., leta 1960 pa že s 60 odst. Pri zajtrku, kosilu in večerji, v kleti, na podstrešju in na vrtovih, pri štedilniku in v zakonskih posteljah so tekli pogovori: — Storitve v obrti so se povečale za 81 odstotkov ali v perspektivnem planu za 26 odstotkov. Leta 1956 smo namreč investirali v obrt le 3 milijone, v letih 1957 do 1960 pa že 41 milijonov. Na velikem zborovanju SZDL občine Gaber se je natlačilo v dvorano prosvetnega doma nad 400 ljudi in z navdušenim ploskanjem prekinjalo predsednikovo poročilo, da je komaj prebral do konca: — Od doseženih investicij je odpadlo v preteklem letu na gospodarske investicije 3363 milijonov ali 65 odst., na investicije družbenega standarda pa 1832 milijonov ali 35 odst., od tega preko 1400 milijonov za stanovanjsko izgradnjo. Skupne investicije v narodnem dohodku so znašale leta 1957 18,9 odst., leta 1958 24 odst., leta 1959 19 odst., leta 1960 pa 16,1 odst. Potem je s poročilom nadaljeval upravnik delavske univerze, ki je mod drugim dejal: — V lanski sezoni izobraževanja delavske univerze je bilo v gabrski občini nad 170 političnih in poljudnoznanstvenih predavanj, ki se jih je udeležilo nad 11.000 poslušalcev, za to sezono pa smo predvideli 140 predavanj. V diskusiji so Gabrčani govorili o pozitivnih izhodiščih pomembnih akcij na relaciji komuna — gospodarska organizacija. Pritisnili so na organe oblasti s konkretnimi problemi, razčiščevali pa predvsem vprašanja negativnih čini-teljev v nekaterih forumih ter iskali ustrezne povezave z drugimi merodajnimi faktorji. Poudarili so konkretne pogoje, enotne kri- terije ter smotrno spremljavo aktualnih dogodkov tudi za naprej in zahtevali od krajanov še višjo stopnjo in širšo množičnost angažirane mobilnosti. Nato se je dvignil predsednik SZDL in dejal: — Le ena stvar je, ki nam kvari ugled: ugotoviti moramo, da se je članstvo v prosvetnih društvih zmanjšalo nasploh za 37 odst., posebej pa v dramski sekciji za 31 odst., v pevskem zboru za 31,5 odst., pri lutkarstvu pa za 49,5 odst. Prav tako srno izposodili letos za 18,7 odst. manj leposlovnih knjig kot lani, medtem ko je padel obisk koncertov v primerjavi z lanskim letom za 39,8 odst., obisk dramskih prireditev pa za 22,3 odst. Ugotavljamo, da se mladina zanima vse bolj za gospodarstvo, za delitev OD in motorizacijo ter za šport, vse manj pa za ostale oblike kulturnega delovanja, in kaže vse manj tistega poletnega idealizma, ki je bil zanjo značilen nekoč. Vprašujem konferenco, vprašujem vas vse, tovariši, odkod to, zakaj ta stagnacija in nazadovanje, kako je to sploh mogoče? Dvorana je za hip umolknila. Se preden pa se je utegnil hromeči molk razliti po vseh navzočih, se je dvignil tovariš v prvi vrsti in zaklical: — Predlagam konferenci, Gabrčanom in vsem občanom, da dvignemo odstotek prebranih leposlovnih knjig do prihodnje konference za 55 odst., obisk koncertov in iger pa za 79 odstotkov! Dvorana je zagrmela od ploskanja, predlog se je spremenil v sklep in diskusija se je nadaljevala. rr>«(K=>to<>(HCz>«o<^>tco<=> Podražitev — Zakaj si tako nataknjen, Lojze? — Nisi bral v časopisih, da se bo bencin podražil? — Kaj imaš avto? — Ne, vžigalnik! Se zgodi — Povej mi primer za nelogičnost! — Če npr. pripelje obrtnik s seboj lestev in zaračuna zanjo prevoz, nato pa popravlja pod v hiši. FOTOKRITIKA i ' s. i »srt« Kdo bi rekel, da se je vojna končala pred 21 leti? Skromnost — odlika dobrega športnika Razgovor z najboljšo Jugoslovanko v ekipnem delu svetovnega prvenstva v kegljanju — Francko Hafner Ko sem ji povedal, da bi se rad z njo pogovoril in pogovor objavil v Fužinarju, je najprej nasprotovala. »Veste, jaz nisem za takle!« mi je dejala. Pa vendar je prišlo do razgovora in iko mi je sedela nasproti, se kar ni mogla vživeti v položaj tistega, ki odgovarja. V službi pri Izletniku namreč vedno le ona sprašuje. Sedaj smo vloge zamenjali. Kdaj in kje ste rojeni? — 20. oktobra 1930 v Podkorenu. Od kdaj ste na Ravnah in kje ste začeli s kegljanjem? — Na Ravnah sem od leta 1953, kegljati pa sem začela pri »purgerjih« leta 1957. Vaš prvi nastop? — Leta 1961 v ženski ekipi Fužinarja na okrajnem prvenstvu v Mariboru, kjer je naša ekipa doisegla povpreeek 400 kegljev, kar nam pozneje nikoli več ni uspelo. Vaši najboljši rezultati? — Leta 1962 okrajna prvakinja. Leta 1964 iv okrajni reprezentanci Maribora proti Brucku v Avstriji najboljša, v povratnem srečanju v Mariboru pa druga. Leta 1965 prvi nastop za slovensko reprezentanco na troboju Srbija—Hrvatska— Slovenija, tretja najboljša Slovenka s 395 podrtimi keglji. Prvi nastop za državno reprezentanco v Brnu na Češkem je ostal v neprijetnem spominu. Trema ije naredila svoje in ni in ni šlo, kakor bi moralo iti. — Z Jezerškovo sva na slovenskem prvenstvu bili drugi v parih, na državnem pa deveti. Na tem državnem prvenstvu so bile tudi izbirne, v Domžalah pa še pregledne tekme za sestavo državne reprezentance. Obakrat sem dobro metala in bila druga najboljša tekmovalka. — Drugi nastop za državno reprezentanco v Bukarešti v dvoboju z Romuni je bil že bolj uspešen. — Leta 1966 v počastitev 8. marca sem kegljala v zmagoviti ekipi na troboju Srbija—Hrvatska—Slovenija v Slovenjem Gradcu, bila sem četrta Slovenka s 408 podrtimi keglji. — Nastop v ljubljanski reprezentanci v dvoboju Bukarešta—Ljubljana. Dvoboj smo izgubile, isama pa sem bila tretja od Slovenk s 407 podrtimi keglji. Pogovor se je malo zataknil, a ne za dolgo. Franckin mož Oto, poznan kot vzoren športni delavec, je potegnil iz žepa beležnico, kjer ima zapisane vse rezultate kegljavcev, med njimi tudi seveda rezultate svoije žene. Spodbudna pozornost. In vse je zopet šlo po vrati. — Na dvoboju Romunija : Jugoslavija v Zagrebu sam bila s 416 podrtimi keglji četrta Jugoslovanka. Šesta na državnem prvenstvu v Novem Sadu. Tam sem bila tudi najboljša .v čiščenju in dobila za to lepo kristalno vazo. Frančka Hafner se je po državnem prvenstvu udeležila izbirnih tekmovanj za nastop na svetovnem prvenstvu. Na petih stezah v Novi Gradiški in Novem Sadu je uspešno tekmovala — bila je šesta — dn potovala je naprej v Zrenjanin na skupne priprave dvanajstih najboljših tekmovalk. Trud poročene žene, matere dveh otrok, ki ga je vložila v naporne treninge, se je bogato obrestoval. Potovala je na tekmovanje najvišje stopnje lin uresničila sen vsakega športnika, bila je na svetovnem prvenstvu! Pa pustimo, da o tem sama kaj pove. Francka Hafner — 19. junija letos (»18.,« jo je brž popravil .mož) smo odpotovali iz Zrenjanina v Bukarešto. Tekmovala sem v jugoslovanski ekipi, ki je dosegla 4. mesto, in še v dvojicah s Strgarjevo iz Slovenjega Gradca. Skoraj izsiliti sem moral tudi to: — V ekipnem delu sem bila najboljša Jugoslovanka s 401 podrtim kegljem. To je bilo ljubljenja, je dodala. In, če ste že to napisali, napišite še, da sem pri dvojicah bila bolj slaba, podrla sem samo 357 kegljev. Skromna je ta ženska, skromna kljub temu, da je veliko dosegla. Ali sploh vemo zanjo tu na Ravnah, ali sploh vemo, da je državna reprezentantka in da je zastopala našo državo tudi na svetovnem prvenstvu? Zopet ena afirmacija več za športne Ravne, afirmacija za Hafnerjevo. Pripovedovala je še, kako so bile priprave za svetovno prvenstvo bolj »živciranje« kot prave priprave, saj še tri dni pred od hodom niso prav vedeli, kdo vse potuje, pa o samem prvenstvu, da je bilo bolj slabo organizirano, o Romunih, ki so skupaj trenirali kar štiri mesece, kako se je naše ekipe držala smola in skromno pripomnila, da je bila le v ekipnem delu pač zaradi tega najboljša, ker so druge slabo metale! In še druge reči, kot npr., kakšne nagrade so dobili Romuni za osvojeno prvenstvo. Po 1500 levov (po 50 din jih lahko računate) in še doživljenjško penzijo po 350 levov! Kako kaj trenira, sem hotel vedeti. — Bolj same sebi smo prepuščene pri Fužinarju. Škoda da nimamo pravega tre- nerja, ko pa je pri nas na Ravnah še toliko odličnega kadra. Treniram Skupaj z ostalimi članicami Fužinarja dvakrat pa tudi trikrat tedensko. Prav zanimivo je, da pri Fužinarju kegljajo samo poročene žene — matere. Kako vi osebno uskladite službo, delo doma, treninge in tekmovanja? — Veste, mi je odgovorila, kegljanje je edini šport, ki ga lahko goji ženska v zrelejših letih. Zahteva sicer veliko vztrajnega dela, a če redno vadiš, že gre. Da lahko kegljam, je seveda potrebno veliko razumevanje moža in cele družine. Na srečo se lahko pohvalim, da je mož zelo uvideven, še več, sam me je spravil k temu športu in tudi zelo kritično ocenjuje moje uspehe in neuspehe. Izkoristil sem to priznanje (žene navadno zelo redko hvalijo moža) in vprašal njega, če je dobra kuharica. — O ja, je povedal, sicer pa ima že dostojno naslednico v hčerki. Kdaj je bila najbolj srečna s kroglo v roki? — Na svetovnem prvenstvu v Bukarešti. In kdaj je imela najbolj črn dan? — Lansko leto v Brnu — mislila sem, da je vsega koneč. Francka Hafner, žena in mati, kegljavka, ki je tekmovala že v Avstriji, Češkoslovaški in v Romuniji, športnica, ki je dostojno zastopala naš kegljaški šport na svetovnem prvenstvu, je bila letos med nagrajenimi športniki na Ravnah. — Tako mi je bilo nerodno, tako sem bila nervozna ob proglasitvi najboljših športnikov naše občine, da sem morala vzeti tablete. Mislim, da je tu vsak komentar odveč! Ko smo iSe razšli, je zopet prosila: »Najmanj pol izpustite,« kot da bi se bala, da se bo o njej sploh kaj govorilo ali napisalo. Da nekaj povemo tudi o njej, je najmanj, kar si zasluži. Za njene uspehe ji moramo iskreno, čestitati in želimo ji tudi vse najboljše za naprej. -ate- NIKAR NE VRZITE PUŠKE V KORUZO Po neodločnem izidu s Svobodo v Ljubljani so skoraj vsi na Ravnah pričakovali, da bo NK Fužinar postal po dolgih letih igranja v p o dz veznem in conskem tekmovanju član slovenske lige. Doma je izgubil in tako je šla ta izredno lepa priložnost po gobe. Res velika škoda, saj bi bil skok nogometašev za stopnico višje za njih in tudi za ljubitelje nogometa prijetna in do brodošla osvežitev. Iskati vzroke za neuspeh je sedaj brez haska. Povedali bi mogoče samo to, da so vsi skupaj po igri v Ljubljani prelahko vzeli vso stvar, drugače tudi ne bi bilo takih izjav po časopisju. Kakor je že bilo, tudi poraz je treba prenesti športno. In če so nekateri nehali igrati, zamenjajte jih z mlajšimi, perspektivnimi igralci, samo ne vrzite puške v koruzo! -ate- V čolnu — France, jaz bi šla na konec sveta s teboj. — Ti, čoln se plača na uro! Orodjarji imajo svoj klub Ze tri mesece deluje pri nas v železarni prav svojevrstna organizacija, če jo tako lahko sploh imenujemo — sindikalni nogometni klub ORODJAR. Ze samo ime pove, da je ideja o ustanovitvi tega kluba vzniknila v orodjarni 'mehanske obdelovailnice. Vsi, ki delajo v orodjarni, in teh je prek trideset, klub finančno podpirajo z rednimi mesečnimi prostovoljnimi prispevki, aktivni člani kluba in člani odbora pa za svojo dejavnost redno prispevajo mesečno 1000 starih dinarjev. Torej klub, Iki je v pravem smislu besede amaterski! Zanimivo je, kako so sploh prišli na idejo, ustanoviti svoj 'klub. Res je sicer, pravijo, da Obstaja pri tovarniškem odboru kakor tudi pri sindikalnih podružnicah sklopov referat iza rekreacijo, ki pa razne rekreacijske igre organizira le občasno in še te so zelo redke. To pa je za orodjarje premalo, saj si ires želijo, da se me bi srečavali samo na delovnem mestu, ampak da bi se dobili tudi pri igri z žogo, kjer je dovolj možnosti za zdravo rekreacijo in za še boljše zbližanje med ljudmi. Osnovni cilj, ustvariti res pravo klubsko življenje, ki bo pozitivno vplivalo tudi na samo delo in delovne uspehe, pridno izvajajo v življenje. Enkrat tedensko se dobijo na travnatem igrišču, kjer eni pridno vadijo z okroglim usnjem, drugi pa svetujejo in navijajo, vsi pa ise zdravo zabavajo — sprostijo, postajajo boljši prijatelji, čutijo, da so kolektiv in za ta kolektiv tudi živijo. Nikar pa ne mislite, da samo vadijo. Igrali so že več prijateljskih telkem. Bili so že v Radljah, Mežici in Črni, nameravajo pa še v Prevalje in 'Slovenj Gradec. In tudi to jim je treba priznati, da iso kar uspešni. Vendar ni bistvo v tekmovalnih uspehih. Bistvo je, da so želji po rekreaciji na svojstven način zadostili, bistvo je, da si na zdrav način pridobivajo moči za vsakdanje delo, da so tudi izven rednega delovnega časa prijatelji. Prav zaradi tega pa je potrebno naše orodjarje za njihovo delo pohvaliti in jih postaviti za vzgled vsem drugim oddelkom in obratom v naši železarni. -ate- PLAVALCI SO ZMAGALI Zmagama v Celju in na Ravnah so naši plavalci 31. julija dodali še zmago v Trbovljah ter tako postali prvaki 3. skupine 2. republiškega razreda. S tem si je PK Fužinar priboril pravico sodelovati na moštvenem republiškem prvenstvu v plavanju, ki bo po vsej verjetnosti 20. avgusta v Ljubljani. Če bo našim plavalcem na tem tekmovanju uspelo zbrati nad 12.500 točk (to upajo doseči), se bodo plasirali v 1. republiški razred. To pa pomeni, da bomo prihodnje leto v našem bazenu gledali elito slovenskega plavanja. Podrobneje bomo o rezultatih poročali v prihodnji številki našega glasila. T. P. NAMIZNOTENIŠKA REPREZENTANCA NA RAVNAH V času od 8. do 31. avgusta bomo na Ravnah imeli v gosteh najboljše jugoslovanske igralke in 'igralce v namiznem tenisu. Zopet potrdilo več, da smo pri nas z domom telesne kulture ogromno pridobili. V 16-članski ekipi bomo prav gotovo videli Pirčevo, Ječmenico, Korpko, Veclka in ostale, ki ravenskemu občinstvu niso neznani, saj so že lansko leto imeli skupne letne priprave pri nas. Tem mojstrom z malo belo žogico želimo, da bi .se pri nas kar najboljše počutili. Obratne nezgode v juliju Peter Kogelnik, čistilnica — pri nakladanju manganskih plošč na obešalniku mu je ena zaradi gladkih površin zdrsnila na nart leve noge. Albin Rapnik, čistilnica — pri kontroli členov verig mu je eden zdrsnil in poškodoval prstanec na levi roki. Ivan Korošec II, strojni remont — s kladivom se je udaril po kazalcu leve roke. Friderik Korat, čistilnica — pri brušenju jeklenega ulitka se je brusna plošča razletela, pri tem je dobil udarec v trebuh. Andrej Šefer, topilnica — lijak za ulivanje mu je padel na golen leve noge. Erika Merc, jeklovlek-praktikantka — na ravnalnem stroju ji je izruvalo nekaj las. Jože Janjekovič, gradbeni remont — onesvestil se je na podestu, padel z njega ter si poškodoval levo roko in hrbtenico. Martin Jazbec, kladivarna — odletek od trna mu je poškodoval stegno desne noge. Anton Bissako, centralno skladišče — zaboj mu je zdrsnil na nart leve noge. Jože Jeseničnik, žarilnica — z žerjavom je nakladal trne, pri tem sta se dva sprožila in mu poškodovala stopalo desne noge. Ignac Trojner, kladivarna — naložene palice so se mu skotalile na gleženi leve noge. Ivan Sčetinec, mehanska obdelovalnica — pri zapenjanju zaboja mu je kos padel na stopalo leve noge. ALI ZNAMO SLOVENSKO vsesti se — usesti se obrtne usluge — obrtne storitve uslužbensko razmerje — službeno razmerje usodepoln — usoden uspel je dokazati — posrečilo se mu je dokazati ustmen — usten usvojiti predlog — sprejeti predlog, industrija je usvojila nove proizvode — je začela izdelovati nove izdelke uverenje — potrdilo, spričevalo važnost polagati na kaj — važnost pripisovati, dajati, prisojati čemu od večih strani — od več strani, k večim hišam — k več hišam veren prevod — zvest prevod veza — zveza v vidu imeti kaj — v načrtu imeti kaj, nameravati kaj vinta — dvigalo, vitel, vreteno, kljuka; vin-tati — vzdigovati, goniti stroj S premogom je zmeraj križ. Za spremembo ga je bilo julija preveč vis-a-vis (vizavi) — nasproti; moj vis-a-vis je bil .mlad gospod — meni nasproti je bil mlad gospod visoko morje — globoko, široko, odprto morje; visoko spoštovanje — veliko; visoko mnenje imeti o kom — ceniti koga visoka peč — plavž visoko nadarjen — zelo, nadvse nadarjen višek — presežek viza — vizum soba stanc 4000 din vključno postrežbo — s postrežbo vred vnebovpijoč — v nebo vpijoč vočigled — spričo vodohrani — zbiralnik, rezervoar; vodopad — slap; vodostaj — stanje vode; vodotesen — za vodo neprepusten vpasti v besedo — seči v besedo po vprašanju prehrane — o prehrani, glede prehrane vršiti popisovanje — popisovati; seja se vrši ob 4. uri — seja bo ob 4. uri vsako toliko časa — od časa do časa vsled — zaradi vzhičen — zamaknjen, navdušen, prevzet, zavzet daj mi kaj za brati — daj mi kaj brati; veliko ima za povedati — veliko ima povedati; to vino ni za piti —- ni pitno začetkom — v začetku zima je začela — se je začela; ta mesec začenjajo šole — se začenjajo ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega moža in JAKOBA PAVLA se zahvaljujemo godbi na pihala, vsem sosedom za darovane vence in za pomoč v težkih urah ter g. župniku Jarošu Kotniku za poslovilne besede ob grobu. 2ena Marija s sinovoma Jakobom in Valentinom KAKO ZAMORITE NOVE IDEJE Postavite nemogoče cilje. »Načrt, kako bi znižali stroške ,za 3 odst.? Premalo, da bi bilo vredno govoriti o tem! Ce bi bilo 30 odstotkov, no, ipotem pa že ...« Najdite mikroskopske napake. »Racionalizacija bi lahko prihranila podjetju 5 milijonov. Ze mogoče, ampak, hm ...!« Če boste našli zadosti »hmov«, morda le ne bo sprejeta. Mia k1 H m O vsem odločajte sarmi. Razen vas se na stvari nihče ne razume. Zaradi lepega videza pa lahko za svoje sodelavce priredite »demokratično« diskusijo. Po nekaj sejah bodo doumeli, za kaj gre, in lahko ste prepričani, da vas nobeden več ne bo presenetil z nepričakovano ali nezaželeno idejo. Držite sodelavce v ojnicah. Skrbite za to, da ima vsaik svojo nalogo in da se mora pri njej krepko ipotiti. Glejte, da bodo sodelavci v hermetično zaprtih oddelkih in njihove ideje (če jiilh bodo sploh še imeli) bodo umrle zaradi pomanjkanja zraka. Idealen moški —• Ne pijem, ne kadim, ne kvartam, ne ponočujem, nisem ženskar, ne zapravljam denarja ... — Čudovito! Torej nimaš prav nobene napake? — Samo eno: zelo rad lažem. Naša upokojenca Zofija Gigerl, rojena 12. 5. 1911, v železarni od 1. 7. 1954 kot rczkarka v mehanični delavnici. Starostno upokojena 30. 6. 1966 Ivan Čuješ, roj. 6. 8. 1908, v železarni od 22. 9. 1947 kot rav-nalec v mehanični delavnici, os. upokojen 30. 6. 1966 Stopajte le po izhojenih poteh. Ali je predlagana metoda že bila uporabljena v vaši industrijski panogi? Če ne, najbrž ni kaj prida. Ostanite raje pri preizkušenih metodah: sledite svojim kolegom, pa če greste tudi naravnost — izgubi nasproti. (Po »Fortsohrittliche Betriebsfiihrung« Bd. 10 Berlin, Beuth-Vertrieb). NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI 4169 Oscar T. Fasullo, Sulfuric Acid Use and Handling 1965. 4170 Fristrom R. M., Flame Structure 1965. 4171 Glizmanenko D. L., Polučenie kislo-roda 1965. 4172 George H. Morrison, Trače Analysis: Physical Methods 1965. 4173 Tehnika bezopasnosti i proizvodstven-naja sanitarija v himičeskoj promi-šlennosti 1965. 4174 F. Jung Waser, Basic Chemical Ther-modynamics 1966. 4175 Louis Meites, Polarographic Techni-ques 1965. 4176 Edwin L. Goldwasser, Optics, Waves, Atoms and Nuolei: An Introduction 1965. 4177 Robert M. Brick, Structure and Pro-perties of Alloys 1965. 4178 Gordon M. Barrow, Physical Chemi-stry 1966. 4179 Victor Bayerl, Taschenbuch des Che-miietechnologen 1965. 4180 John F. Elliott, The Physical Chemi-sbry of Steelmaking 1956. 4181 Robert S. Boynton, Chemistry and Technology of Lime and Limestone 1966. 4182 Kenneth B. Wiberg, Computer pro-gramming for Chemists 1965. 4183 P. S. Houghton, Press Tool Practice 2, 3, 4, 1950. 4184 J. Coulson Lucy Hutchinson, Oxford Illustrated Dictionary 1965. JULIJA SO NASTOPILI DELOVNO RAZMERJE Franc Gostenčnik — NK, Jože Jeseničnik — NK, Ivan Smovnik — KV, Mirko Verdnik — KV, Edvard Cesnik — NK, Pavel Hartman — KV, Vladimir Pušnik — PK, Vida Kveder — NK. ODŠLI SO IZ PODJETJA Viktor Zorman — NK, Ivan Jamer — KV, Ivanka Koprivnik — PK, Branko Drezgič — SS, Stanislav Kotnik — NK, Jakob Stane — NK, Franc Leskovec — PK, Milan Krsnik — NK, Franc Dokl — NK, Franc Kolar — NK. Ni mu več pomoči — Če boste nehali s pijančevanjem, lahko dočakate 70 let, je dejal zdravnik bolniku. — Če bi to le prej vedel, zdaj je prepozno. — Nikoli ni prepozno. — Je, je, imam jih namreč že 71!