Št. 20(1604) Leto XXXI NOVO MESTO četrtek, 15. maja 1980
Cena: 8 din
'3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
ŽIVI V NAŠEM DELU
OSTAJAMO ZVESTI TITOVI POTI
J o,*KUfloslav'ia i« imela Veliko srečo, da je imela ji i0QT,ost' kakri»na i« bil Tito. Res je, ljudstvo dela 1 ionj°V!no' totla tut*' v®!'*1® osebnosti ustvarjajo vino, kadar vodi te osebnosti razum. Te služijo zgodovini in ne izkoriščajo v svoje namene. Služijo ljudstvu in ne ljudstvo služi njim. To je Titov primer.
je imela ob svoji obnovi to veliko ki je zapustila veliko sled. Pod Titom je lahko vzdržala različne pritiske. To je Poroštvo za prihodnost."
0 »o besede italijanskega pisatelja Alberta ki je v dneh slovesa kot milijone drugih 'jttmišljal o veličini Titovega dela Za nas, ki čutili neizmerno bolečino, so v uteho priznanja sveta, so zadoščenje, še mnogo ponos, da smo živeli v Titovem času. V ,i HK|	in	v tej globoki žalosti so se kot vsi
it •»curljam dostojanstveno poslavljali od ;i	P176®? človeka tudi delovni ljudje in
u Doleni*ke- Poslavljali so se od njega s I vero v pravilno smer Titove poti.
ZAVITO V ŽALOST
narn jo Tito. Največji sin naših narodov, Clovekr'?1 iunak. poveljnik, državnik, državljan sveta. SrL Lle menil, da se je treba poglobiti v osebno ^ v*fl|T.'fsak09a človeka in razumeti njegove težave, ker *»lostn °'/ek svet zase, bitje, ki ima tako vesele, kot hihoi® renutke v življenju. Za to ni potrebno biti ™dl. d°volj ja biti človek, imeti srce in občutek za
^Bsedami je informativni center pri komiteju v Brežicah začel sporočilo delovnim ljudem in . V (j . ° ®mrti predsednika Tita.
iai*Vno iutro so tedaj tiho zaplapolale zastave. ?f**icah *•' ma*a zJutrai na železniških postajah v .r,Porj 2 'n V Dobovi pospremilo nekaj tisoč ljudi. ** t«d#j borcev ter drugih organizacij in društev so >„iu na9ni,i v zadnji nemi pozdrav preminulemu ®*8ub'il Množica “ i« P° odhodu vlaka tiho a< v delovnih kolektivih, šolah in krajevnih
skupnostih pa so se s tistim trenutkom začele številne žalne slovesnosti. Mesto in vasi so se pogreznili v molk. Sledil je teden dni tišine, teden žalosti.
V več delovnih organizacijah in šolah so odprli svoje žalne knjige. V knjigo žalosti na občini se je vpisalo na tisoče občanov in prelilo na papir svoja občutja ob izgubi ljubljenega tovariša Tita. Pionirji v Globokem so ves teden nosili žalne trakove. V osnovni šoli bratov Ribarjev v Brežicah so izdali izredno številko šolskega glasila ..Utrinki" in jo posvetili spominu predsednika Tita. Tudi na nekaterih drugih šolah so izdali posebne številke šolskih listov s spisi o Titu, za katerega so ob sprejemih kurirčkove pošta in štafete mladosti še mnogi upali, da bo ozdravel.
Ko so se v četrtek opoldne začele pogrebne slovesnosti, je bilo mesto kot izumrlo.
.IZGUBILI NAJBOLJŠEGA ČLOVEKA NA SVETU”
Ne samo občinsko središče, vsi kraji do najmanjšega zaselka v črnomaljski občini so v četrtek dopoldne na zunaj povsem opusteli. Ta ko kot po vsej naši domovini od Jesenic do Gjevgjelije so črnomaljski občani v globoki žalosti, a hkrati s ponosom v srcu, da so živeli in delali pod vodstvom takega velikana zgodovine, kot je naš Tito, spremljali televizijski prenos pogrebnih 9/ečanosti. Ne le na željo, ampak že kar na zahtevo delovnih ljudi na dan, ko so ljubljenega predsednika milijoni ljudi spremljali na njegovi zadnji poti, v večini črhomaljskih delovnih organizacij niso delali, ampak so se dogovorili, da bodo ta dan nadomestili z delom v soboto. Kjer pa zaradi delovnega procesa le niso mogli ustaviti dela, so delavcem omogočili, da so pogrebne svečanosti spremljali na delovnem mestu.
Sicer pa so se žalne seje, zbori in drugi shodi v črnomaljski občini vrstili od tiste žalostne nedelje, ko je prišla vest o smrti tovariša Tita. V nemi žalosti so se zbirali delavci v tovarnah, šolarji v šolah, žalne seje so imeli v krajevnih skupnostih, društvih in še marsikje. Pa tudi sicer so bile vse misli v tem času pri Titu. Marsikdo se ga je spomnil, ko je kmalu po končani vojni leta 1947 obiskal središče slovenskega osvobojenega ozemlja Črnomelj. Partizanska Bela krajina se je pretresena, a ponosna, da je bile tako med vojno kot ves čas po njej
trden In pokončen del Titove Jugoslavije. Sivolas borec je s solzami v očeh takole dejal: ..Izgubili smo najboljšega človeka na svetu, tistega, kar nam je dal, pa nam ne more nihče vzeti."
V sredo zvečer je bil črnomaljski kulturni dom, prizorišče zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega veta, premajhen, da bi lahko sprejel vse, ki bi se radi udeležili žalnega zborovanja, ki so ga pripravile vse tri črnomaljske krajevne skupnosti, tako da je množica ljudi stala pred domom. O tovarišu Titu, njegovem neponovljivem življenju in velikanskem delu je spregovoril predsednik občinske skupščine Niko Požek. Z zborovanja so poslali sožalni brzojavki predsedstvoma SFRJ in CK ZKS.
(Nadaljevanj« na 24. strani)
Mineva teden, ko smo se z globoko žalostjo in vdanostjo poslovili od tovariša Tita. Solzne oči naših delovnih ljudi in vsega miroljubnega sveta so bile uprte v sprevod, ki je poslednjič pospremil našega dragega predsednika. V tihi dom zadnjega počitka se bodo stekale reke ljudi iz vseh krajev naše domovine, pa tudi iz tujine.
Z žalostjo, a tudi s ponosom, da smo živeli s Titom, je mineval prejšnji žalostni teden v srcih naših ljudi Zvrstila se je vrsta žalnih slovesnosti v krajevnih skupnostih, vaseh, šolah, tovarnah, otroških vrtcih, ko je prišla na obraz živahnega fantiča otroška žalost. Najmlajši, še slabo vešči svinčnika, so uredili panoje in tresoča otroška roka je na otroški portret Tita s črno črto označila, da je njihov veliki prijatelj umrl. Da, vsi, tudi najmlajši smo poznali svojega vzornika. Vedno, kadar je govoril, je bil blizu nas, njegove besede in njegov nasmeh so bili vedno za nas, za vse ljudi Na licih miljonov ljudi so se utrnile solze za Titom kot očetom in borcem za pravičnejši vsakdan vseh ljudi.
Svet je v zadnjih mesecih in zadnjem tednu veliko govoril in pisal o Titu in Jugoslaviji Misli milijonov ljudi, vseh nas, religij in družbenih ureditev so bile pri davnem partizanskem vojskovodji, ki je s svojo partizansko vojsko premagal nacistične fanatike in sredi okupirane Evrope gradil ljudsko oblast na osvobojenih ozemljih ali na okupiranih območjih. Svet pozna Tita po odločnosti in doslednosti v boju za mir in splošno ljudsko blagostanje. Reprezentativni predstavniki posameznih držav in narodov so se na zadnji Titovi poti poklonili velikemu voditelju tega stoletja.
Vsi v svetu ne poznajo narodne pesmi” .... mi ti se
kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo ”, a vedo,
da je bila Titova pot pravilna in da sega tudi daleč v prihodnost.
Vedno smo hodili po Titovi poti, tako tudi danes in v prihodnje. Jasno je začrtana, toda nenehno jo moramo utijevati z združenimi ljudskimi silamu Titova pot je v našem delu pri opravljanju vseh odgovornih nalog napredka naše družbe in miru v svetu.
Tovariš Tito je znal vedno, tudi v najusodnejših dneh naše zgodovine združiti objektivno dane zgodovinske možnosti z hotenji ljudskih množic. Njegove ideje in napori so govorili z besedo kmeta, delavca, djjaka, matere. Zrastel je iz proletarca in njemu je ostal zvest vse svoje dolgo in plodovito življenje.
Titovo prizadevanje je bilo osvobajanje delovnega človeka vsega, kar ga ovira v razvoju svobodne osebnosti.
Tovariš Tito je znal ceniti priborjeno, a nikoli se ni zadovoljil z doseženim. Veliko se je boril, da se je doseženo preseglo z še višjimi cilji človeške sreče. Sveto sta mu bila bratstvo in enotnost naših narocbv in narodnosti, iznikla iz NOB. Sleherni njegov govor je feražal zahtevo po medsebojnem sporazumevanju, enotnosti in spoštovanju vseh jugoslovanov in narodov sveta.
Stedi dela smo in pri opravljanju nalog se vsakodnevno srečujemo s stališči tovariša Tita. Uresničujemo njegpve pobude in zahteve po gospodarski stabilizaciji, kolektivnem vodenju in nadaljni demokratizaciji družbenih odnosov. Usmeritve slednje so bile vedno v ospredju našega predsednika. Nekateri v svetu niso mogli ali pa niso hoteli razumeti naš politični sistem, ki se je vseskozi organsko dograjeval v smeri prenašanja družbenih odločitev na delovnega človeka kot ustvaijalca družbenih dobrin. Splet samoupravnih in delegatskih razmerij pomeni odmiranje države in krepitev ljudskih celic družbe. V teh celicah človeške ustvarjalnosti in odločanja naš delovni človek sam ustvarja svojo srečo.
Naš dolg predsedniku Titu je zelo velik. Njegovo delo bomo nadaljevali mi, ki kot prvo pokolenje pogumno stopamo novim nalogam nasproti
Ne le s solzami spomina, temveč z delom bomo dokazali, da smo vedno s Titom in da z nami, v pomoč in spodbudo, njegove ideje in delo vedno živijo.
Veliko naših ljudi seje srečalo s predsednikom Titom. Imeli smo priložnost, da iz neposredne bližine slišimo njegov glas. Spominjamo se prodornega glasu v govoru na obronkih partizanskih roških gozdov ali na novomeškem Glavnem trgu. Ta glas smo zdaj mi, pri stroju, na polju, v šolskih klopeh. Povsod tu je vtkano tudi Titovo delo in iz teh niti tkemo široko platno samoupravne, socialistične in Titove Jugoslavije. Tkemo za naš rod in za prihodnje rodove.
LOJZE RATAJC
'1 'tu	™	..	~	v	torek	»®	J®	na metliškem Trgu svobode zbralo toliko ljudi kot ie nikoli
doslej. Okoli 4.000 občanov te belokranjske občine je prišlo na žalno zborovanje in se poklonilo spominu Mojega predsednika in enega največjih ljudi v sodobni zgodovini človeštva. Tako kot po vsej naši domovini je bil tudi v Metliki v vsakem srcu Tito. In v srcih bo tudi ostal. (Foto: J. Žele)
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
tedenski
mozaik
Iranski revolucionarni svet in iranski predsednik dr. Abolhasan Bani Sadr se nista mogla zediniti glede osebnosti, ki naj bi postala novi premier. Zdaj lahko Homeini, kot mu dovoljujejo z ustavo zajamčene pravice, imenuje premiera sam ali pa počaka, da bo o zaupnici premieru, ki ga bo imenoval predsednik, glasoval bodoči iranski parlament.
Vladajoča islamska republikanska stranka, katere člani sestavljajo večino revolucionarnega sveta, prepri-čjivo vodi na parlamentarnih volitvah.
V Iranu nesoglasje v vodstvu
Od vsega skupaj 213 doslej izvoljenih poslancev, po virih islamske republikanske stranke, je kar 120 članov te stranke, ki se zavzema za dosledno spoštovanje islamskih zakonov v vsakdanjem življenju države ter zahteva sojenje talcem, „če Amerika ne izroči ša ha, da bi mu ; Iranu sodili za njegove zločine in korupcijo”.
Doslej so izvolili 230 od vsega skupaj 270 poslancev.
Zaradi nemirov drugi krog volitev ni potekal v 23 volilnih okrožjih, kjer so volili 25 poslancev. Iranski listi zdaj posredujejo izjave političnih osebnosti, da lahko iranski parlament z vso pravico deluje tudi, če ima samo 180 poslancev. Kot prvi datum za sklic omenjajo 5. junij.
ZDA:CARTER POZDIGUJE GLAS
V prvem govoru, posvečenem zunanji politiki po odstopu državnega sekretarja Cyrusa Vancea, se je ameriški predsednik Carter ponovno zavzel za „ostro politiko” do Sovjetske zveze. Obtožil je sovjetsko vlado, da „konsolidira osvajanje” v Afganistanu in pripravlja globlji, po Carterjevih besedah tudi nevarnejši, prodor v politično areno tega območja, ki je za ZDA življenjskega pomena.
Tako niso torej na Carter-ia vplivala niti brezuspešna vojaška akcija v iranski pu ščavi niti nesoglasja z zahodnimi zavezniki. Carter ni niti
malo spremenil temeljne strateške koncepcije svojega delovanja na svetovnem prizorišču.
Aneriški predsednik je znova dejal, da predstavlja sovjetska intervencija v Afganistanu ofenzivno akci-io, ki ima za cilj nadaljnji prodor prek Irana in Afganistana in da zaradi tega pomeni „najresnejšo strateško grožnjo svetu” v zadnjih desetletjih. Podceniti nevarnost in morebitne katastrofalne posledice tega sovjetskega izziva, ki bi mogel povzročiti nenadomestljivo škodo ZDA in zahodnim drž vam, je dejal Carter v enem svojih najostrejših nastopov v zadnjem času, bi pomenilo zgodovinsko napako.
Po Carterjevih besedah bodo ZDA v bližnji prihodnosti sledile petim glavnim zunanjepolitičnim ciljem. V prvi vrsti bo to krepitev ne le gospodarske, ampak posebej tudi politične solidarnosti „z demokracijami industrijsko razvitih držav”, kar praktično pomeni krepitev blokovske usmeritve razvitega sveta in zaščite njegovih gospodarskih in političnih interesov.
Presenetljivo je pravzaprav, da je predsednik ZDA kot drugi cilj omenil vzpostavljanje najširšega so delovanja z državami v razvoju. A li je to samo deklaracija ali pa bodo besedam sledila tudi konkretna dejanja - bo pokazala bližnja prihodnost.
Predsednik Carter namerava tudi v prihodnje posredovati v iskanju miru na Bližnjem vzhodu, kakor tudi na drugih območjih v svetu.
Sele četrta naloga je po predsednikovih besedah obramba strateških interesov ZDA, posebej tistih, ki so „ogroženi” v jugozahodni Aziji. Po vsej priliki pa vrstni red zunanjepolitičnih prioritet v Carterjevem govoru ni „pravi": najverjetneje je, da je v tem trenutku na prvem mestu prav ta zadnja točka.
Nazadnje je predsednik Carter dejal, da se bo tudi v prihodnje zavzemal za kontrolo oboroževanja, posebej v pogajanjih z Moskvo o omejevanju jedrskega orožja.
S tem v zvezi si bo ameriška '>lada prizacadevala ohraniti čvrste in uravnotežene odnose s Sovjetsko zvezo.
JANEZ CUCEK
irani vinogradniki pridelajo
IZGNANE ARABSKE OSEBNOSTI — Izraelske oblasti so izgnale več uglednih arabdcii osebnosti, ki so jih obtožili, da so delovale proti interesom Izraela. To je ob vse pogostejših naseljevanjih na zasedenih območjih spodbudilo več demonstracij. Na sliki: izraelske varnostne sile in izgnani arabci. (Telefoto: UPI)
Še je sttah pred skupno obnovo
Dobro plačilo le za dobro vino — Predlog, naj bi cene kakovostnega vina sprostili
vom in kakovostjo vin na posameznih območjih velike razlike. To so slovenski vinarji občutili zlasti lani, ko je bilo dovoljeno zvišati cene vseh vrst vin le za 2 din pri litru. Če je bilo pri najcenejšem in najslab-šem vinu to dovolj, je bilo pri najkakovostnejšem, pri katerem so večji proizvodni stroški, trikrat premalo.
Slovenski vinogradniki in vinarji, združeni v svoii poslovni skupnosti za Slovenijo, predlagajo, naj bi cene kakovostnih vin sprostili, da bi jih lahko oblikovali v skladu z novimi predpisi in s sklenitvijo samoupravnega sporazuma o sodelovanju pri pridelovanju in prodaji vin. T ake proste cene bodo sicer imele tudi določene omejitve, saj bo med drugim treba upoštevati, koliko bodo kupci pripravljeni plačati ob konkurenci cenejših vin. Treba bo torej skrbeti tudi za kakovost vin. JOŽE PETEK
milijonov litrov, drugo pa neoi zase in za nekatere druge porabi
Po podatkih poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije so lani pridelali v družbenih vinogradih in tisti zasebni vinogradniki, ki so poslovno povezani z družbenimi kletmi, le 40,3 milijona litrov vina. Zato popijemo v Sloveniji precej vina, ki pride iz drugih republik.
Pridelovanje grozdja in negovanje vin je najbolje organizirano na primorskem vinorodnem območju. Lani so pridelali 22,2 milijona litrov vina, na podravskem 12 milijonov in na posavskem 6,1 milijona litrov vina.
V Sloveniji je okrog 19.500 ha rodnih vinogradov. Za petletno obdobje, ki se letos izteka, je bila predvidena obnova 3400 ha. V prvih treh letih je obnova zaostajala poprečno za 15 %, kaže pa, da bo letos načrt izpolnjen.
V teh petih letih naj bi organizirani tržni pridelek vina v Sloveniji zvečali od 36 milijonov na 46 milijonov litrov. To je še vedno veliko manj, kot se ga proda. Za zadovoljitev domačega trga bi bilo treba obnovo še pospešiti, seveda če bi bilo dovolj ustreznih zemljišč in sredstev za naložbe. Ugodna je ugotovitev,
da so zasebniki, povezani v vinogradniških skupnostih, obnavljali vinograde hitreje, kot je bilo določeno z načrtom.
Zaostajale so kmetijske organizacije na lastnih zemljiščih. Tega pa ni težko razumeti, saj imajo manj ustreznih zemljišč za nove vinograde kot kmetje. Zasebnikom pa je bilo treba le pregnati strah pred skupnim obnovami.-
Obnovo vinogradov lahko pospešijo tudi ustreznejše cene grozdja in vina. Slovenski vinogradniki, enako družbeni kot zasebni, niso zadovoljni s sedanjimi cenami. Cene vina so pod družbeno kontrolo in jih določajo enotno za vso državo, čeprav so med vinogradništ-
LIBIJSKO VELEPOSLANIŠTVO V BEOGRADU
se je spremenilo v ljudski urad te države. Gre za odpravo »tradicionalne diplomacije” v okviru-ljudske revolucije. Kot so sporočili, hoče polkovnik Gadafi s tem doseči, da bi libijska oblast in bogastvo preila v okvir neposredne domokracije. Sklep o spremembi so sprejeli na zboru Libijcev, ki živijo v Jugoslaviji. Sprejeli so ga z glasovanjem ® podprli z gesli. Na zboru » izvolili tudi osebje, ki bo zaposleno v ljudskem uradu. Z*, sekretarja ljudskega urada 50 izvolili Minuda Arebija. Dosedanji uslužbenci veleposlaništva, vključno z veleposlanikom Alijem Muhamedom Imisem, * lahko vrnejo v Libijo, kjer bodo prevzeli nove dolžnosti. Zbci*i' na katerem so sprejeli te spremembe, so se udeležili študenti in drugi libijski državljani, k' živijo v Jugoslaviji To spremembo, h kateri je El Gadafi pozval že lani, utemeljujejo predvsem * tem, da je „v Libiji že vladalo ljudstvo, v tujini pa so državo še naprej zastopali vladini uslužbenci”.
KOT POROČAJO IZ TUJINE, so podobne spremembe izvedli v petnajstih libijskih veleposlaništvih v Evropi in Aziji Tako naj bi vsa libijska veleposlaništva spremenili v ljudske urade, kjer bodo osebje izbirali Libijci ki živijo v teh državah. Libijci so se odločili, da bodo to izpeljali do konca, čeprav so v nekaterih državah naleteli na ovire. Nekatere države namreč tako izvoljenemu osebju teh uradov oporekajo diplomatsko imuniteto in druge ugodnosti, ki veljajo za diplomate .. .Ni vsakdo za vse ...
TACAŠ PA JE PREDSTAVNIK. Salomonskih otokov izročil
kitajskemu veleposlaniku v Avstraliji protestno noto proti napovedanemu kitajskemu poskusu z raketnim orožjem tl južnem Pacifiku V protestu je I rečeno, da vlade Salomonskih' otokov niso opozorili na to, niti se z njo niso posvetovali. Peking je konec minulega tedna sporočil, da bodo 10. junija preizkusili delovanje kitajske lansirane, rakete, ki jo bodo iz osrednje Kitajske izstrelili v območje' vzhodno od Salomonskih otokov... Rakete izzivajo tudi. jezo...
, ;
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Na zborovanju, ki je sklenilo veličasten pohod po poteh okupirane Ljubljane, je zbranim spregovoril Viktor Avbelj, predsednik
predsedstva SRS, in med drugim dejal:
Zgodovinske odločitve
Z zgodovinskimi odločitvami naše partije in ustavnimi ter zakonskimi rešitvami, ki so jim sledile, smo ustvarili trdno osnovo našega nadaljnjega družbenoekonomskega in političnega razvoja. Ta notranja ureditev in njen razvoj sta dajala osnovo in možnost, da so velike državniške sposobnosti, velike politične izkušnje in iz tega izvirajoč visok ugled, ki ga je užival tovariš Tito, omogočale, da je z nenehnim osebnim prizadevanjem utiral tudi nova, mima in pravičnejša pota razvoja človeštva, pota enakopravnosti narodov in držav ob spoštovanju njihove suverenosti, pravice do samoodločbe in do samostojnega razveja vsakega naroda in države. Skupaj z drugimi velikani svetovne zgodovine je osno-val gibanje neuvrščenih kot alternativo blo kovski razdelitvi sveta in tako postal nesporni voditelj tega gibanja.
Prizadetost, ki jo je v teh dneh pokazal dehemi delovni človek naše domovine, ko je prenehalo veliko življenje tovariša Tita, ta prizadetost ni le zunanji izraz bolečine ob
neprecenljivi izgubi, marveč predvsem tudit manifestacija volje in hotenja odločno ohraniti in razvijati pridobitve revolucije.
Naš odgovor vsem, ki kakorkoli dvomijo v naš nadaljnji razvoj, je zvestoba načelom naše notranje in zunanje politik .
Bratstvo in enotnost, socialistično samoupravljanje, delegatski sistem, humanejši odnosi med ljudmi nasploh, relativno visok osebni in družbeni standard ter svobodno in človeka vedno ustvarjalno, družbeno in kulturno življenje, so izraz pridobitev našega narodnoosvobodilnega boja in naše socialistične revolucije. To so vrednote, katerih se delovni ljudje in občani polno zavedajo in katerim se nismo in se nikoli ne bomo pripravljeni odreči. Se več, hočemo jih razvijati in izpopolnjevati, hkrati pa vedno in povsod braniti z vso svojo zagnanostjo in z vsemi sredstvi.
Spomnimo se jasnih Titovih misli, ki so izražale zasnovanost naših obrambnih prizadevanj, kakor so: „vse za utrjevanje bratstva in enotnosti; tujega nočemo, svojega ne damo; delajmo, kot da bo sto let mir, pripravljajmo se kot da bo jutri vojna; nič se nam ne more zgoditi, če smo enotni in vedno pripravljeni” in mnogih drugih, ki so oblikovale in razvijale zamisel splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.	MILAN MEDEN
TELEGRAMI
HAVANA — Kubanska letala so bombardirala baharnski patruljni čolri, ki se je nato potopil. Kot je sporočil bahamski predstavnik, so bili štirje člani posadke patruljnega čolna ubiti, drugi pa so ranjeni. Zvedelo sc je, da so kubanska letala napadla bahamski patruljni čoln, brž ko je ta odpeljal dve kubanski ribiški ladji, ki sta brez dovoljenja zašli v bahamske ozemeljske vode.
VARŠAVA — Varšava bo v naslednjih dneh gostitelj najvišjih političnih, državnih in vojaških osebnosti držav članic Varšavskega pakta. Po uradnem tolmačenju je povod za novi sestanek na vrhu proslavitev 25-letnice Varšavskega pakta. Opazovalci pa menijo, da sestanka na vrhu niso sklicali samo zaradi proslave. V Varšavi niso nič sporočili o dnevnem redu in udeležencih zasedanja konsultativno-po-litičncga komiteja. Pričakujejo, da bodo države članice Varšavskega pakta na zasedanju sprejele dokument, v katerem bodo razložile svoje poglede na današnjo svetovno situacijo.
BERLIN — Od 15- maja Uo za poljske državljane potovanje v Nemško demokratično republiko za 16 odstotkov dražje. Kot je sporočil oddelek za tisk pri predsedstvu vlade NDR, se bo s tem dnem spremenilo razmerje med vzhodnonemško marko in poljskim zlotom, kar bo veljalo 770 namesto 663,44 zlota- Vzhodnonemški državljani, ki bodo potovali na Poljsko, bodo’ lahko tudi v prihodnje v vzhodnonemških bankah . in menjalnicah zamenjali neomgeno vsoto zlotov. Te spremembe tečaja niso uradno obrazložili, res pa je, da gostje iz Poljske precej nakupujejo v NDR, odkar so pred nekaj leti ukinili vizume in potne liste med državama.
KAIRO — Egiptovski premier Mustafa Halil je podal ostavko vlade, in sicer na izredni seji, ki je trajala samo 50 minut. Bržkone bo položaj premiera v novi vladi prevzel predsednik Sadat. Po nepotrjenih vesteh naj bi bil novi zunanji minister Osama El Baz.
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO TOZD Asfaltna baza in gramoznice DRNOVO
OGLAŠA
prosta dela in naloge
LABORANTA
Pogoji:
— srednja izobrazba kemijske smeri in
— 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj svoje vloge z navedbo in opisom svojega dosedanjega dela ter z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh na naslov temeljne organizacije združenega dela.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
363/19—8O,
ZIVTAM MARIBOR DO BELT ČRNOMELJ Heroja Starihe 17
Delavski svet TOZD LIVARNA razpisuje naslednja prosta dela in naloge:
VODENJE PROIZVODNJE TOZD LIVARNA <1 izvrševalec)
Za opravljanje navedenih del in nalog mora kandid izpolnjevati naslednje
P0G0JE:	o'
— da ima končano visoko, višjo ali srednjo metalurško šo<
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki;
— da je pri svojem prejšnjem delu dosegel pomemb ^ organizacijske in vodstvene uspehe, ter da ima ustvarjal® odnos do samoupravljanja in socialistične družbe ureditve.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa.	^
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izte prijavnega roka. •____________________________377/19-^/
BANKA-LIKOVNA
OBILNO CVETENJE SMREK - Takega cvetenja s°irek, kot ga lahko letos opazujemo v gozdovih, Sozdaiji že najmanj 25 let ne pomnijo. Letošnia °bilna semenja letina bo gozdarjem omogočila, ^ si bodo pripravili dovolj zalog za naslednja s imenom sušna leta. (Foto: J. Pavlin)
BANKA-LIKOVNA GALERIJA - Pionirji J. SAB” s Prevol že več let uspešno sodelujejo s podružnico Ljubljanske banke v Novem mestu. Pretekli teden so v avli banke in pred vhodom razstavili lesene in kovinske plastike zanimivih oblik in umetniške vrednosti. (Foto: Pavlin)
OČIŠČEVALNA AKCIJA - Konec aprila so v šentruperški krajevni skupnosti pripravili očiščevalno akcijo, na kateri so se še posebej odrezali učenci osnovne šole. V okolici so nabrali velike količine odpadnega papirja in kovin in s tem, prispevali svoj delež k varstvu okolja. (Foto: Simčič)
ODLIČNA OCENA ZA VAJO - starešine pokrajinskega in občinskega štaba teritorialne obrambe iz Novega mesta so imele konec minulega tedna enodnevno vajo. Na njej so se teritorialci preizkusili v streljanju s pištolo in avtomatsko puško in dosegli zelo dobre rezultate. (Foto: P. J.)
Ob koncu tedna bo prevladovalo suho vreme. Občasno bo oblačnost nekoliko povečana in nekoliko hladneje bo.
DOM
RADIOAMATERJEV
Ob 10-letnici delovanja bo črnomaljski radio klub v nedeljo na sv. Križu nad Stiažnim vrhom odprl tehnično—rekreacijsko središče. Otvoritev bo ob 11. uri. Po delitvi diplom novim radiooperaterjem bo I družabno srečanje.
Sejmišča
NOVO MESTO: Sgemski vrvež je bil spet zelo živahen. Kljub temu, da so rejci odpeljali domov več kot pol neprodanih prašičev, niso popustili pri cenah. Naprodaj je bilo 510 pujskov in 42 od tri do pet mesecev starih prašičev, prodali pa so jih skupaj le 191. Pujski so veljali 1.100 do 1.500 din, starejši prašiči pa 1.600 do 2.400 din.
BREŽICE: Na sobotni sejem 50 rejci pripeljali 412, prodali P® 267 pujskov po 65 din K“°gram žive teže.
Življenje teče hitreje kot plan
PTT Novo mesto namerava letos investirati okrog 67 milijonov v nove poštne objekte in centrale ter opremo — 1308 novih telefonskih naročnikov in 125 medkrajevnih zvez
Hiter razvoj gospodarstva in družbenega življenja v štirih dolenjskih občinah ter v Posavju, vse večje vključevanje na mednarodna tržišča in še vrsta drugih dejavnikov povzroča, da potrebe po pretoku informacij skokovito naraščajo. PTT Novo mesto bo v letošnjem letu na svojem območju doseglo velik napredek.
Po gospodarskem planu za leto 1980 bo vrednost novih investicij na območju PTT Novo mesto znašala 66,9 milijona dinarjev. Predvidena je gradnja novih poštnih prostorov in avtomatskih telefonskih central v Semiču, Brestanici in na Senovem, novi prostori za pošti v Pišecah in v Podbočju ter gradnja garaž, skladišč in komunalna ureditev za novo pošto in ATC v Novem mestu. Se pravi za začetna dela pri investiciji v sklopu širše gradnje na Novem Trgu.
Mimo tega bo v letošnjem letu zgrajeno na novo ali povečano kabelsko omrežje v Novem mestu, Semiču, Črnomlju, Krškem, Trebnjem in na Raki. Pri že zgrajenih poštah v Kapelah, Starem trgu ob Kolpi, v Stopičah in Zabukovju so predvidene nove ATC, medtem ko gre za razširitev zdajšnjih avtomatskih telefonskih central v celi vrsti krajev:	na Mirni, v Straži, na
Suhorju, na Blanci, v Metliki, Kostanjevici, Semiču, Globokem, Dol. Toplicah, na Raki in na Bizeljskem.
Za občane pa bo gotovo velika pridobitev 1.308 novih telefonskih priključkov, kolikor jih bodo letos dali v promet. Gospodarstvo pa tudi zasebniki, si bodo oddahnili ob 125 novih medkrajevnih telefonskih zvezah, ker ne bo več toliko živčnega pritiskanja na številčnico.
PTT bo v letu 1980 nabavil tudi 8 novih avtomobilov za vzdrževalno službo, 2 za prevoz pošte in še kar 10 osebnih avtov in 21 mopedov za dostavo pošte. Ob tolikšni novi mehanizaciji si lahko obetamo izboljšano poštno dostavo, hkrati pa bo to privlačno za kadre, saj je znano, da za poštarja noče nihče več iti prav zaradi terenskega dela ob vsakem vremenu.
Omeniti velja še, da je v planu zapisana nova pošta v Novem mestu in pa povečanje teleks naročnikov od zdajšnjih 69 na 85. Modernizacija PTT uslug sicer naglo napreduje, še vedno pa ne bo šlo brez ročnih telefonskih central. Število ATC se bo letos povečalo od 36 na 40, zato pa bo namesto 11 ročnih central
Kmetijski nasveti
Vse zlo prihaja iz zraka ^
Odvečna je vsaka beseda hvale na račun siliranja živinske Krme, zakaj ta postopek konzerviranja se je že tudi pri nas tako Uv®javil, da je prepričal še takega dvomljivca. Kljub Pridobljenim praktičnim izkušnjam pa vendar uspeh kisanja ni VeJno tak, kot bi lahko bil, če bi ljudje vedeli in upoštevali nekatera teoretična izhodišča.
, Siliranje je rasti insko- fiziološki in mikrobiološki proces, v Katerem se ustvarijo kisline, predvsem mlečna, ki preprečujejo
'i
"*voj škodljivih užitno in
Olji
zdr
mikroorganizmov in s tem ohranjajo krmo
'-‘uio ui zdravo. Za pravilno siliranje so potrebne predvsem “ste bakterije, ki dobro uspevajo pri temperaturi 25 do 35 °P*nj. Pravimo jim tudi bakterije hladnega vrenja.
Ce	c;i„*—	—<■-	>»	razvijejo	druge vrste bakterije,
'-e se silažna masa pregreje, se * ti škodljive maslenokislinske,
*** Kvarijo silažo ali kisal. Silaža se pregreje, ce je premaio isnjena) če je v njej dosti nesnage, če ima premalo sladkorja, sil°s predolgo polnimo itd. Govorimo tudi o ,,vročem” p stopku siliranja, ki je zelo nezaželen, vendar, žal, zelo pogost.
cvijana temperatura ne pomeni samo, daje v sflaži nastopilo u Zaželeno vrenie in celo gnitje, marveč tudi veliko = L~
vrenje in celo gnitje, marveč tudi veiuco izgubo snovi. Zaradi dihanja rastlin, ki so že v silosu, se lahko
Inž. M. LEGAN
ki razkrajajo beljakovine in s ^ silažo ali kisal. Silaža se pregreje, če je premalo ^
j*8Ubi tudi do 40 odstotkov hranilnih snovi, to pa je toliko ali ^ - Več sušenje krme na tleh. Kje je potem še prednost ^ ttanja? Zato je odločilnega pomena čimprej ustaviti dihanje s tem?’to Pa * da d°seči na različne načine. Na prvem mestu je ^ balet -*0 tlačenje n1 izrivanje zraka iz kisali. Mlečnokislinskim £ prijam godi, če ni zraka, takrat tvorijo največ tako želne ^ ®Cne kisline.	J
*ot nov«1 priporočajo tudi siliranje trave z izčrpavanjem s sila*3" 'no milimetra debela folija z „zadrgo”, v katero damo ^ ta n*1* ter črpalka z vsaj 250 mm Hg podtlaka omogočata ^ v P°stopek, ki je priporočljiv zlasti za kisanje mlade trave, ki J Km ma*° suhe snovi, malo sladkorjev in veliko beljakovin. J Učini/Ski Pospeševalec vam bo povedal kaj več o tem °vitem načinu siliranja.
ZA ZDAJ LE ZA OČI - Množica radovednežev si je v ponedeljek pred salonom avtomobilov novomeške Novo-tehne ogledala novo vozilo za Jugoslovana s povprečno plačo. Majhen je, malo porabi, cene pa še ni! (Foto: J. Pavlin)
Temperamentni novinec
V Novotehni predstavili novo jugoslovansko vozilo
„Mnogo daje, malo porabi!” pravijo o novem, menda čisto jugoslovanskem avtu Jugo 45 njegovi konstruktorji v Crveni zastavi. V ponedeljek so ga ob posredovanju zastopnikov Slovenija avta prvič predstavili tudi bodočim kupcem pri novomeški Novotehni. Oblika in karakteristike novega avtomobila, ki ga v Kiaguljevcu že letos nameravajo izdelati v pet tisoč kosih, so vzbudile veliko zanimanja. Poleg majhnega prostora za parkiranje porabi njegov motor z 903 em3 in 45 KS malo goriva, po tovarniških normativih le dobrih
šest litrov, pri brzinah do 90 km/h pa le nekaj več kot pet litrov. V njegovo notranjost lahko sede pet oseb, ostane pa prostora še za petdeset kilogramov prtljage. Največja hitrost pri polni obremenitvi je 135 km/h.
Cina za novo vozilo še ni znana, prav gotovo pa ne bo manjša od desetih stari!- milijonov, vsaj toliko so pobrali od prednaročnikov pri ljubljanskem Slovenija avtu, v Novem mestu pa o naročilih še nočejo sli&ti.
J. P.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL-.
NAGRADE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI
Črnomaljska raziskovalna skupnost je pred praznikom dela letos prvič podelila nagrade in priznanja občanom, ki se uspešno ukvarjajo z raziskovalno oziroma inventivno dejavnostjo. Nagrade in priznanja so prejeli: Anton Gerkšič, Alojz Bahor in Franc Stariha iz semiške Iskre; doslej ima največ prijavljenih inventivnih predlogov v občini Beltov delavec Anton Jankovič, ki je tudi dobil nagrado in priznanje; iz Belta sta tudi Alojz Fabjan in Franc Banovec, ki sta dobila nagrado za skupni predlog, ter Anton Belca, Za skupni inventivni predlog so dobili nagrado tudi delavci črnomaljske Kmetijske zadruge Branko Jukič, Jože Banovec in Jože Rogina. Za uspešno delo z mladimi je nagrado dobila Mihaela Roth iz Centra srednjih šd, med nagrajenci pasta še Zveza organizacij za tehnično kulturo iz Črnomlja ter semiški radio klub.
1 *
*
J Urejam Tit Doberšek
5
Možnosti S varstva trt S pred pozebo
^ Ko je v aprilu padal sneg, je > obstajala nevarnost (ta ne-^ varnost je še vedno) pozebe že ^ nabreklih očes pri nekaterih S sortah trte, zlasti pri žametovki, ^ ki zgodaj odganja. Očesa žame-^ tovke so bila na prisojnih legah ^ (na primer na Trški gori) tik \ pred tem, da se odpro.
S Vemo, da rosa zmrzne in se ^ spremeni v slano, če pade ^ temperatura po 0 C. Zato so J nevarne vedre in tihe noči po ^ dežju (ali snegu), ko je ozračje S nasičeno z vodno psro, ki ^ namesto rose pri temperaturi % po 0 C zmrzne in se spremeni v ^ led. Najbolj nevaren čas za ^ zmrzal je pred sončnim vzho-S dom, to je od 4. ure zjutraj ^ dalje. Ta nevarnost traja do ^ okrog 8. ure, ko se ozračje že J toliko ogreje, da je navarnost ^ mimo. Včasih se proces zmrzo-S vanje vodnih hlapov prične tudi J bolj zgodaj, kmalu po polnoči, ? posebno če se nebo zjasni že ^ zvečer. V tem primeru imamo J opraviti s hujšim mrazom.
5 Miljutin Stojanovič v knjigi S „Novo vinogradstvo“ (Beograd J 1929) navaja izkušnje fran-^ coskega strokovnjaka Ravaza, J da zelene mladike trte, dolge 3 5 do 4 cm, pozebejo šele pri N temperaturi - 2,5 C, če ta ^ temperatura traja 1 uro in več. ^ Pri nekoliko manjši ohladitvi, ^ na primer pri - 2,4 C, mladike ^ ne zmrznejo. To pomeni, da ^ mladike pozebejo šele, če pade ^ temperatura pod - 2,4 C. Ce
jutra, ko se slana počasi odtaja. J* Iz tega dejstva izvira ena izmed J najstarejših zaščit pred slano, to ^
5
UMETNA MEGLA, J
ki naj bi v jasnih jutranjih urah ^ od 4. do 8. ure zjutraj delno £ nadomestila naravno zaščito - ^ oblake. Megla enako kot oblaki JJ zadrži premočno izžarevanje J toplote. Delo je uspe|no pri 4 temperaturi do - 4 C, pri J večjem mrazu (nekateri primeri ^ iz minulih pozeb) pa tudi £ umetna megla ne pomaga.	p
Dim in meglo napravimo s # sežiganjem mokre slame, odpa- J dlega listja, plevela, starih gum, 4 odpadnega olja itd., pri čemer J dvignemo še temperaturo nad £ vinogradom za eno pa tudo do 4 2°C, kar že veliko pomeni. £ Material sežigamo v kupih v 4 primernih razdaljah, in to na £ tisti strani, od koder piha veter, ^ da zanaš a dim na branjen vino- j grad.	J
Dimljenje (zameglitev) je ko- # ristno le pri slabem mrazu in j pri mimem zraku brez vetra. ^ Dimljenje ne prepreči popolno- J ma pozebe, pač pa pozebo J ublaži.
V primeru slane večjega ob- J sega bi na ogroženem področju ^ kazalo ustvariti umetno meglo z 4 zrakoplovi ali drugimi sredstvi, £ ki jih preizkušajo v obrambne namene.
ROŠENJE Z VODO \
temelji na dejstvu, da je tempe- £ ratura vode okrog 4 C in da se 0 pri zmrzovanju 1 kg (1 litra) J vode osvobodi 80 kcal (kiloka- 0 lorij). Tam, kjer uporabljajo £ deževalne naprave za namakanje £ (primer KK Vipava), je to J najgospodarneje način zaščite J pred slano. Pri zmrzovanju vode ^
S pa poganjke ščiti del volne pri Preu	i	v.uuc	5
>	/tn	ip	sodami	stadii	*	osvobodi	toplota,	ki	prehaja	g
^ očesih (to je sedanji stadij ^ razvoja očes pri večini sort) ali J če je poganjek daljši kot 10 cm ^ ter čvrst in manj voden Qne S zmrzne do tempetarure - 4 C. 5 Pomeni, da take mladike ali pa ^ še delno zaprta očesa pozebejo J led če pade temperatura pod -5 4 C in če traja tako nizka J temperatura 1 uro ali več.
Vzroki poškodbe po pozebi ^ zelenih mladik so v tem, ker se J v zmrzlem tkivu celice raztiga-^ jo, ker se med stenami celic ji delajo ledeni kristali, pri odta-^ janju pa poškodovani organi S ovenejo, kot da bi jih skuhali, J počrnijo in se posušijo. Celice ^ ne propadejo toliko zaradi mra-N za, temveč predvsem zaradi ^ naglega odtajanja, zato so po
v tkivo mladik, katerim se zato ^ dvigne temperatura nad nevarno (j stopnjo. Ker se tanki sloji vode J hitro ohladijo, je treba stalno ^ dovajati nove količine vode - j toplote z oroševanjem. Cim več £ vode pade v nevarnem času na J mladike, tem več toplote se J sprosti. V nevarnem času 4 ur 4 bi morali za 10 arov veliko 4 površino porabiti 3000 litrov 4 vode. Z navadno nahrbno mo- 4 torno škropilnico lahko en de- J lavec obvlada le do 10 arov 4 velik vinograd, ker je treba J držati tete pod stalnim / pršenjem; čim se trta- na eni £ strani začne sušiti ali zmrzovati, £ je treba že na novo polivati. Ce £ tega tehnično nismo zmožni, 4
V mrazu sončna jutra pa tudi	potem je bolje, da se tega j
2 vzhodne lege, ko se slana naglo ^ tali od sončnih žarkov, veliko N bolj nevarna kot pa oblačna
načina ne poslužimo, ker bi ^ lahko storil več škode kot J koristi.	J
L-20 <1604) 15. maja 1980
DOLENJSKI LIST
K----------------------->
PRIŠLI 30D0 PIONIRJI IZ VSE SLOVENIJE
V Brežicah bo 5. in 6. junija prvo srečanje pionirjev, ki bodo tekmovali na kvizu pod naslovom „Pre-prečujmo požare”. Udeležili se ga bodo mladi zgodovinarji in likovniki iz 43 šol skupaj s svojimi mentorji. Zgodovinarjev bo 129, likovnikov 55, mentorjev pa 50. Kviz bo v prosvetnem domu. Organizira ga občinska Zveza prijateljev mladine. Za prenočišča, prehrano in rezervacijo prostora za likovnike bo poskrbela osnovna šola bratov Ribarjev. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem naj bi prevzelo Gozdno gospodarstvo Brežic in Temeljna posavska banka.
V _______________________
STANE JARM V ŽALCU
Stane Jaim, akademski kipar iz Kočevja, je pred kratkim razstavljal svoje likovne stvaritve v Savinovem razstavnem salonu v Žalcu. Poročajo, da so to razstavo ugodno sprejeli in ocenili. Jarm je eden tistih umetnikov, ki vselej vzbudijo pozornost. Znan je tudi po tem, da je globoko zakoreninjen v okolje, kjer živi in ustvarja
ODLIČNI MATEMATIKI
Kar 127 učencev višjih razre- • dov osnovne šole Kočevje se je pomerilo v matematiki za bronasto Vegovo priznanje. Osvojilo ga je 32 učencev, in sicer trije iz 8. razreda (najboljši je bil Janez Kovač iz 8.f), štirje iz 7. razreda (najboljši Dušan Gorše 7.a), 10 iz 6. razreda (najboljši Miha Petrovič 6.d) in 15 iz 5. razreda (najboljši Aleš Adamič 5.g).
GOSPODARJENJE NA REŠETU
O analizi gospodarskih gibanj v tem srednjeročnem obdobju in pripravi načrtov za prihodnje srednjeročno obdobje so razpravljali na nedavni seji občin-skega komiteja ZK Kočevje. O tem bodo proti koncu meseca razpravljali še na programsko—volilni seji občinske konference ZK in na seji zborov občinske skupščine.
MNOŽIČNI POHOD NA MIRNO GORO
V okviru praznovanja dneva mladosti pripravlja telesnokul-tuma skupnost Črnomelj v sodelovanju s Socialistično zvezo, mladinsko organizacijo in sindikatom za soboto, 31. maja, množični pohod iz Črnomlja na Mimo goro. Na pohod vabijo vse občane, od učencev, delavcev, borcev do upokojencev. Zbrali se bodo ob 6. do 6.30 ure pred vrtcem Cardak, od kjer bodo po partizanskih poteh krenili na Mimo goro, kjer jim bodo borci pripovedovali o pomenu in vlogi teh krajev med NOB. Na Mimi gori bodo poskrbeli tudi za okrepčilo, pomerili se bodo v šahu in streljanju, vsak udeleženec pohoda pa bo dobil spominsko značko.
Jutri se začne kongres zdravnikov
Prvič zunaj Ljubljane — Po otvoritvi koncert Dubravke Tomšič v Posavskem muzeju
V Čate3dh Toplicah bo 16. in 17. maja peti kongres slovenskih zdravnikov in 117. občni zbor Slovenskega zdravni&ega društva.
Na tem srečanju pričakujejo blizu 200 udeležencev. Med njimi bodo predstavnici Zveze zdravnikih društev iz Jugoslavije, številni gostje iz Slovenije in Posavja
"N
Prireditev se bo jutri dopoldne začela z občnim zborom Slovenskega zdravniškega društva, ki bo poslej delovalo kot zveza zdravniških društev Slovenije, vendar ne bo spre-
• V slavnostni grajski dvorani v Brežicah bo jutri ob 19. uri imela samostojen klavirski koncert svetovno znana slovenska glasbena umetnica Dubravka Tomšič. Posavski muzej prireja koncert za udeležence kongresa slovenskih zdravnikov. Na ta izredni glasbeni večer vabi tudi brežiško občinstvo.
minjalo naziva. Društvo se bo povezovalo z Zvezo zdravniških društev Jugoslavije.
Kongres v Čateških Toplicah se bo osredotočil na dve temi,
DELAVNI TABORNIKI
Črnomaljski taborniki so letošnjo pomlad začeli delavno. Najprej je kakih 20 tabornikov iz dragatuške čete pogozdovalo v okolici Adleši-čev, kjer so se pri delu zelo izkazali. Okoli 40 tabornikov iz Črnomlja z vso odredovo upravo na čelu pa je pred kratkim očistilo in uredilo prostor za jurjevanje.
NAFTA V RINŽI
V sredo, 30. aprila, je bila reka Rinža v Kočevju več ur onesnažena z naftnimi ali oljnimi madeži, ki so jo skoraj popolnoma prekrili. Na srečo je bila Rinža precej narastla, zato ribam ni povzročila večje škode ali pa je vsaj opaziti ni bilo. Od kod je prišla nafta v Rinžo, se ni dalo ugotoviti, v _____________________
Nagradni tisočak gre v Trebnje
Le 205 rešitev prvomajske nagradne križanke
Izjemno majhno število rešitev, vsaj polovico maru kot običajno, smo prejeli za tokratno prvomajsko nagradno križanko. Do roka jih je prišlo samo 205, zato žreb ni imel veliko dela, zlasti še, ker je bila večina rešitev pravilnih.
Prvo nagrado v znesku 1.000 din bo prejel Uroš Kastelic, c. Gubčeve brigade 10, Trebnje, drugo nagrado - 500 din Janez Jerič, Drska 38, Novo mesto, in tretjo nagrado -300 din Milan Stančič, Metliška cesta 31, Črnomelj. Knjižne nagrade pa bodo prejeli: Marija Poreber, Novo mesto; Plut Darinka, Črnomelj; Andreja Vačovnik, Sevnica; Mateja Glavač, Kranj; Cvetko Smolič, Kočevje; Cirila Zupančič, Novo mesto; Nataša Kužnik, Dobrnič; Helena Frankovič, Leskovec; Marija Vovk, Straža; Mladen Cesar, Metlika; Bogomira Blažič, Artiče in Marija Šerbec, Brestanica.
Odkrit bo obnovljeni partizanski tabor v gozdu Jelovka pri Zaloki
Zapadnodolenjski odred vabi na prireditev 25. maja
Zapadnodolenjski odred NOV in POS pripravlja za nedeljo, 25. maja, ob 10.30 skupaj z mladino, borci in aktivisti ter drugimi občani trebanjske občine in KS Gabrovka v gozdu Jelovka pod vasjo Zaloka odkritje obnovljenega partizanskega tabora iz leta 1942. Prireditev bo združena s počastitvijo 35-letnice osvoboditve, 30-letnice samoupravljanja in dneva mladosti. Ob tej priložnosti bo slovesen sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo ter kulturni spored, slavnostni govornik pa bo Nace Majcen — Taras, nekdanji komisar Zapadnodolenjskega odreda.
Obnovljeni tabor je namenjen predvsem mladini, da se bo seznanjala z narodnoosvobodilnim bojem in revolucijo ter se usposabljala za splošen ljudski odpor. Dohod v tabor bo označen od Mirne, Šentruperta in Gabrovke. Udeleženci proslave se z motornimi vozili lahko pripeljejo do Pečic ali do Dolnjega Zabukovja, od koder je še približno 2 kilometra peš. Vabimo k čim večji udeležbi.
PRIPRAVLJALNI ODBOR
na dinamiko odnosov med bolnikom in zdravnikom ter na travmatologijo v miru in izrednih razmerah.
Otvoritev kongresa bo jutri ob 17.30 uri v slavnostni dvorani brežiškega gradu. Zdravniško društvo »Posavje” Brežice je skupaj s Posavskim muzejem poskrbelo za kulturni program. Odprta bo razstava »Rešena arheološka dediščina na Slovenskem”, napovedan pa je tudi koncert pianistke Dubravke Tomšičeve, ki tokrat prvič nastopa v Brežicah.
JUTRI KULTURNI SEMINAR NA MIRNI
V prenovljenem kulturnem domu na Mimi bo jutri celodnevni seminar o obveščanju v kulturi. Udeleženci iz kulturnih društev, sindikalnih organizacij, uredniških odborov tovarniških, mladinskih in šolskih jšasil ter drugi, kijih vabi trebanjska ZKO kot prirediteljica, bodo prisluhnili besedi o načinu, zvrsteh in pomenu obveščanja, oblikah obveščanja o kulturnih prireditvah, vlogi javnih občil, arhivsko -dokumentacijski dejavnosti in podobnem. Uvodne obrazložitve bodo imeli sodelavci odborov pri ZKOS in drugi, ki se s temi vprašanji strokovno ukvarjajo.
Pri organizaciji kongresa so pomagali: občinska dcupščina v Brežicah, Posavski muzej, bolnišnica v Brežicah, vsi zdravstveni domovi in lekarne v Posavju, občinski zdravstveni skupnosti Brežice in Sevnica ter slikarka Cvetka Miloš iz Brežic.
BREŽICE: POSTAJA MILICE POD NOVO STREHO
V torek, 13. maja, so v Brežicah slovesno odprli dom postaje milice in dom teritorialne obrambe. S tem so počastili praznik delavcev varnostne službe.
PRIPRAVE NA JURJEVANJE
Največja folklorna prireditev na širšem Dolenjskem, črnomaljsko jurjevanje, bo letos 7. in 8. junija; to bo že 18. jurjevanje po vistL 7. junija zvečer bo kresovanje, naslednji dan pa jurjevanje. Nastopile bodo vse belokranjske folklorne skupine, ki bodo prikazale jurjevske in kresne plese, pesmi in običaje. Za letos pripravlja odbor posebno brošuro, v kateri bodo med drugimi opisani vsi belokranjski ljudski plesi in drugi običaji.
Tokrat na Kolpi zmaga Rašice
Tretje leto zapored »Memorial Toneta Ožbolta" — Na tekmovanju v nedeljo zmagali kajakaši Rašice, medtem ko so dvakrat prej slavili Hrastničani
Tradicionalnega kajakaškega tekmovanja »Memorialni slalom Toneta Ožbolta”, ki ga organizirajo na Kolpi vsako leto okoli 21. maja,
{>raznika Osilnice, se je letos udeleži-o osem ekip, po štiri slovenske in hrvatske. Tudi letos - tekmovanje je bilo 11. m^ja - so bile uspešnejše slovenske ekipe. Pokal je osvojil Kajak klub Ričica z 8. točkami, pred Kajak klubom Hrastnik, ki je doslej osvojil pokal že dvakrat zapored in mu je tokrat za osvojitev pokala v trajno last manjkala le točka.
Med 45 tekmovalci so bili v posameznih kategorijah najboljši;
K-l SENIORJI: L Peter Kauzar (Hrastnik) 13 točk,
K-l JUNIORJI: L Janez Skok (Rašica) 13 točk,
C-l SENIORJI: 1. Borut Cesek (LBD) 5 točk,
C-l JUNIORJI: 1. Jože Vidmar (Rašica) 6 točk Turistično društvo Osilnica pripravlja za dan borca, 4. julij, »turistični spust kajakašev po Kolpi”. Potekal bo od mostu v Osilnici do mostu v Gašparcih. Na tej, 6 km
Pravilna rešitev nagradne prvomajske križanke
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št 16/67, 27/72 in 8/78) ter 258. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na svoji seji dne 30. 4. 1980 sprejel
SKLEP
o razgrnitvi predloga Zazidalnega načrta pokopališča Novo mesto — Marof
1.
Predlog zazidalnega načrta pokopališča Novo mesto — Marof, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut SRS Ljubljana pod št. Ul 810/78 v januarju 1980 (v nadaljnjem besedilu: predlog zazidalnega načrta) bo javno razgrnjen v času od 15. 5. do 15. 6. 1980.
■»si
Predlog zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v prostorih skupščine občine Novo mesto, komiteja za urbanizem. Ljubljanska cesta 2, in v prostorih samoupravne komunalne skupnosti občine Novo mesto. Novi trg 6, drugo nadstropje.
V času javne razgrnitve lahko dajo občani, delovne •t organizacije, interesne skupnosti in ostali zainteresirani k predlogu zazidalnega načrta pripombe, mnenja in predloge v knjigo pripomb na mestu razgrnitve ali neposredno na komite za urbanizem SOb Novo mesto.
Številka: 351-03/80 Datum: 30. 4 1980
Predsednik IS: t JANKO GOLEŠ, l.r.
369/19-80
.c]?.
dolgi progi, je bil za soboto, 10. maja, napovedan spust kajakašev za prvenstvo Hrvatske, a je zaradi žalovanja preložen, novi datum pa še ni določen.
J. PRIMC
SINDIKAT IZOBRAŽUJE
Izobraževanje za nove predsednike in člane izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata je organiziral občinski svet Zveze sindikatov Kočevje v aprilu. Skupno je bilo osem dvodnevnih seminarjev, na vsakega pa je bilo vabljenih po 40 udeležencev.
Udeležba je bila okrog 70-od-stotna. Poslušali so predavanja o načrtovanju, pridobivanju in razporejanju dohodka, socialni politiki v združenem delu, demokratizaciji odnosov in krepitvi kolektivnega dela ter odgovornosti, ljudski obrambi in družbeni samozaščiti.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem 'n planiranju (Uradni list SRS, št 16/67, 27/72 in 8/78) ter n 258. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št 5/79) je Izvršni svet skupščine občine Novo mesto na svoji seji dne 30. 4. 1980 sprejel
SKLEP
k
NIK DELA
5
■NAGRADNAp PRVOMAJSKA KRIŽANKA
o razgrnitvi osnutka spremembe urbanističnega načrta Novo mesto
J.
Osnutek spremembe urbanističnega načrta Novega mesta zaradi pokopališča na Marofu, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut SRS Ljubljana pod št Ul 819 v marcu 1980 (v nadaljnjem besedilu: osnutek spremembe) bo javno razgrnjen v času od 15l 5. do 15. 6.1980.
2.
Osnutek spremembe bo javno razgrnjen v prostorih skupščine občine Novo mesto, komiteja za urbanizem. Ljubljanska cesta 2, in v prostorih samoupravne komunalne skupnosti občine Novo mesto. Novi trg 6, II. nadstropje.
V času javne razgrnitve lahko dajo občani, delovne organizacije, interesne skupnosti in ostali zainteresirani k osnutku spremembe pripombe, mnenja in predloge v knjigo pripomb na mestu razgrnitve ali neposredno na komite za urbanizem SOb Novo mesto.
Številka: 351-01/80 Datum: 30. 4.1980
Predsednik IS: JANKO GOLEŠ, l.r.
368/19-80
THIKON
Delavski svet Delovne skupnosti skupnih služb v sestavi delovne organizacije „TRIKON" tovarna pletenin in konfekcije, n. sol. o. Kočevje, Reška cesta 16
razpisuje dela in naloge
VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA (reelekcija)
Dela oz. naloge razpisujemo za 4 leta Izbran je lahko kandidat, ki poleg v zakonu določenih izpolnjuje še naslednje pogoje:
— višja strokovna izobrazba komercialne oz. ekonomske smeri ali z delom pridobljena delovna zmožnost v smislu 20. člena zakona o delovnih razmerjih,
— 4 leta delovnih izkušenj,
— moralno—politične kvaliteta
Kandidati naj svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela pošljejo v zaprti ovojnici na naslov:
„TRIKON" Kočevje, Reška cesta 16, z oznako na ovojnici „za razpisno komisijo".
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi.
Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju.
376/19-80
Tito ni umrl,
le svoje življenje nam je podaril
.3ič usode je kruto oplazil tudi nas, mlade, ki ne moremo verjeti, da nas nikoli več ne bo pozdravil s svojimi toplimi, do srca segajočimi besedami, da nikoli več ne bomo ujeli njegovega pogleda, polnega
IMEL jih je najrajši - s
Počastitve Titovega spomina v »vnSki osnovni šoli
zaupanja in človeške topline. Resnica, da je prenehalo biti veliko srce revolucionarja, vojskovodje, borca za mir in neodvisnost, graditelja socialističnega samoupravljanja in očeta politike neuvrščenosti, trpko in rezko trka tudi na mlada srca. Odšel je, ne da b* se mu oddolžili za vse, kar je storil za nas. Zavest, da smo Zgubili največjega prijatelja in vzornika, nas obvezuje, da ohranimo in utrdimo vse, kar nas je učil >n naučil.”
Tako so v posebni številki svojega glasila zapisali mladi iz novomeškega Doma Majde Sile, v času najbolj žalostnih dni pa so dolenjski šolarji posvetili velikemu vzorniku Titu številna glasila, razstave, vpisovali so se v žalne knjige, ob katerih so držali častne straže, udeleževali so se žalnih svečanosti in na malih zaslonih spremljali presunljive prizore ob zadnjem slovesu. Skratka, tudi misli mladih so bile nenehno pri Titu.
Za veliko in debelo knjigo iskrenih besed o Titu so mladi zbrali v glasilih in pismih, iz katerih lahko ponatisnemo le drobce. A tidi iz teh je razvidna silna ljubezen do Tita.
..Preproste besede*4 je naslov glasila šentruperških osnovnošolcev - in s preprostimi, a globoko občutenimi besedami so se mladi razpisali o Titi, velikem človeku, ki ,je živel, živi in bo živel”. Prvošolka Petra Končina je zapisala: „Tito je še vedno v naših srcih.” Ivan Ramovš iz 4. razreda: »Tito je kakor veliko drevo. Drevo l se je zrušilo, ostale pa so korenine,
ki bodo dajale moč in pogum vsem ljudem na svetu." Pesem Melite Breznikar: „Tito, ti, ki si se dolga leta bojeval, /ti, ki si nam svobodo dal, / ti, ki luč si svetlo nam prižgal, / ti si naš in mi smo tvoji”
„To majsko nedeljo bo pomnil vsak Jugoslovan. To majsko nedeljo so utihnile ptice, so vztrepetali gozdovi in polja, so onemela srca v presilni bolečini..Tako se začne uvodni sestavek glasila Z bregov Krke, v katerem žužem-berški učenci takole prisegajo ob Titovi smrti: „Zdaj stiskamo pesti, vzravnani v bolečini obljubljamo ti zvestobo. Tito, ti nisi umrl. Nisi. O tem govori majska pomlad, milijoni toplih ognjišč, tisoče preoranih polj...”
„Tito je pionirjem naročal, naj se učimo in delamo, da bomo znali nadaljevati njegovo delo.” To so besede Ernesta Smaljclja, objavljene v Prvem cvetju, listu šolarjev iz Dragatuša. „Za domovino - s Titom naprej” - pod tem geslom so zbrani utrinki o trdni pripadnosti mladega rodu Titovim idealom, zato (tako pravi Irena Ilenič) „Tito ne more in ne bo nikoli umrl, ker bodo živele njegove misli in ideje”.
..Narodu, ki ima takšno mladino, kot je naša, se ni treba bati za svojo prihodnost.” Mladi iz Škocjana vedo, da se te Titove besede nanašajo tudi nanje, zato so mu v žalni številki svojih Stezic posvetili vrsto sestavkov, iz katerih žari njihova ljubezen do Tita.
,.Hvala ti, tovariš Tito! Za svobodo, domovino in srečno življenje... Vsa tvoja dela bodo vedno živela z nami.” (Teja Perše).
V posebni številki Zarij, glasila trebanjskih osnovnošolcev, je Ana zapisala: „S kladivom in srpom si blesteče zamahnil v temačnost starega sveta in se zlil v večnost.” T anji Kek pomeni Tito ..svobodno življenje v svobodni domovini", Nataša Zupančič pa vzklika: „Zi-vel boš z nami, Tito!”
„Dragi Tito, obljubljamo ti, da se bomo pridno učili, da bomo stopali po poteh bratstva in enotnosti," je zapisano v metliških Belih brezah. „Tito ni umrl, le svoje življenje nam je podariL” In Lidjja Jerina pravi: ..Vedno si nas imel rad, vedno si nam zaupal. Vse si gradU na mladini. Dokazali bomo, da se nisi motil.”
„Taki, kot si ti, nikoli ne umro.” V izredni številki mokro-noških Plamenčkov je veliko nepodpisanih sestavkov, ki govorijo o Titu, ..velikem drevesu”, „na-šem prijatelju, vzorniku, učitelju”, o človeku, ki „pomeni mir”.
„Naša pot“ je naslov glasila šentjernejskih šolarjev, ki v posebni številki prisegajo, da bo pot, po kateri bodo vedno hodili — Titova pot.
„Danes sc moramo zavedati njegovih besed, vseh plodov njegovega vestnega dela.” Tako so zapisali v izredni številki Prvih korakov učenci iz Velikega Gabra, ki ponosno prisegajo: „Mi smo Titova mladina.”
Posebna izdaja Kamenčkov iz Smarjete prinaša iskrene žalne misli ob izgubi Tita, misli, ki so hkrati prežete s ponosom mladih, da lahko stopajo po njegovi poti. Zato zanje ni umrl, pomeni jim vse. „Bil si velik človek," pravi Dragica Zorko. „In Tito živi naprej v vsakem izmed nas, življenje teče dalje, danes je delovni dan in jutri bo tudi. ” Novomeški gimnazijci, ki so Titu posvetili posebno številko Stezic, so dogajanje, kije pretresalo Jugoslovane, spremljali po šolski televiziji, pripravili so več
radjjskih oddaj, menjavali so se na častni straži ob žalni knjigi, s Titovimi slikami so opremili vse oglasne table - njihove misli so bile pri Titu. Misli globoke hvaležnosti.
Podobno je bilo po vseh dolenjskih, kočevskih in posavskih šolah.
„Tito je kakor trn, ki poganja sredi kamenja in peklenske vročine. Ko teptajo po njem in ga hočejo uničiti - vztraja. S svojimi koreninami se zajeda globoko v zemljo in končno požene prekrasen cvet, cvet, ki ga občudujejo tudi tisti, ki so ga prej teptali.” S temi, domala pesniškimi besedami je Elza iz novomeškega Doma Majde Sile opisala svoje občutenje dela, ki gaje zapustil Tito, dela, ki je pot v še lepšo prihodnost jugoslovanskih narodov in narodnosti. In zato v imenovanih glasilih in številnih pismih ne piše zaman: ,.Mladi smo izbrali Titovo pot!”
,.Hodili bomo po Titovi pod,“ so povsod prisegali mladi. Na posnetku: novomeški učenci OŠ Katje Rupene med vpisovanjem v žalno knjigo. (Foto: Milan Pergar)
SREČANJE S STROJEM - Med obiskom v tozdu Usluga kočev&e Opreme so si petošolci kočevske osemletke Zbora odposlancev z zanimanjem ogledali tudi novi stroj za lepljenje robnih folij. (Foto: Vitomir Savič)
Osnovnošolci v tovarnah
Zanimiv način seznanjanja kočevskih šolarjev s poklici
J
Za mladega človeka je najtežii in najpomembnejši korak takrat, ko se mora odločiti za poklic. Učencem lahko pri tem znatno pomagajo poleg staršev tudi učitelji oziroma: vzgojitelji, ki dolgo spremljajo njihov razvoj in nagnjenje. To je še zlasti pomembno za učence osmih razredov, ko za vselej zapustijo osnovno šolo.
Na osnovni šoli Zbora odposlancev v Kočevju se z vprašaji' poklicnega usmerjanja šolarjev ukvarjajo tudi delavci svetovalne službe. Zelo dobra, predvsem pa nazorna pomoč za spoznavanje poklicev in lažje odločanje so strokovni poučni filmi, ki jih na šoli pogosto predvajajo. Ne manjka tudi filmov s področja obrambe in vzgoje, potem filmov, namenjenih vzgoji v cestnem prometu, in filmov s področja varnosti pred požari.
PREDZAKONSKO SVETOVANJE ZA GLUHONEME
26. 3. 1980 je medobčinska organizacija slušno prizadetih Novo mesto za svoje člane organizirala predzakonsko svetovanje. Strokovnjake je. preskrbel republiški odbor slušno in govorno prizadetih iz Ljubljane. Vabljenih je bilo 15 članov, žal pa se je svetovanja udeležilo le 6 gluhonemih. Skoda je, ker naši člani niso izkoristili možnosti, katero jim je organizacija nudila, kajti zakon je za vse enak, tako za tiste, ki normalno slišijo, kot tudi za tiste, ki so gluhi ali gluhonemi Vsi morajo opraviti predzakonsko svetovanje, in čim več je kandidatov, bolj je izkoriščen namen.
FRANC KREN
Pod vodstvom učiteljev in še posebej ob prizadevanju učiteljev za tehnični pouk so učenci omenjene šole obiskali nekateie kočevske tovarne in delavnice in tako na kraju samem spoznali proizvodni proces, oiganizacgo dela, slišali marsikaj zanimivega o medsebojnih odnosih in seveda o združenem delu.
Tak način vzgoje in izobraževanja mladih je zelo pomemben, ker lahko učenci že dovolj zgodaj spoznajo delo in razmere, v kakršnih bodo morali kasneje tudi sami delati, bodisi kot neposredni proizvajalci in upiavljalci ali kot strokovnjaki.
VILKO ILC
Novo o boju v Komolcu
Prošnja bralcem, naj sodelujejo v razkrivanju še nepojasnjenih nadrobnosti
Sestavek ,.Partizanski boj na i.^n<^cu“, ki ste ga v vašem *** objavili 21. februaija tJ. ,str- 7, je zbudil veliko ~^nianja in povzročil precej tol »evov* istega dne je 7*e*oniral Feliks Štrumbelj,
Poni? k Loške vasi pri iah ^ stanuje v Vižmar-Vj; 0Vedal je, daje bfl v borbi k ®molcu ranejn še Tone Fink . odhoste in da so Italijani vo» k Komolca dva lojtma Dl»h*nUtV®1’ k* so pokriti s jg . °* Videla sta jih on in *stalP°Vedal ^ Se> ^ je bil v . vku omenjeni Miha Štrum-
kon! znanega predvojnega Mihaela Stiumblja iz
^PofniiH °* italijanskih izgubah je
Ivičeva I? ?bolt “ Kočevja, dalj^ Ul kl Je 0 tem napisal vrstnem ’ nJe v zamenjanem membnei«fe?“ Povzemam najpo-Ob t? deJStva.
°?u Italijanov je bilo v tam ko«ii-ne- ^ ijfdi (kmetov), ki so UsPelo s m su^ili seno. Večini je p°beimitiZmu?n'ti se iz vasi in Pr'drfali ^„ne ai Pa so jih Italijani Komo!,*. bili med borbo v vasi v*eli dva vn liudem s0 Italijani Jena. ,?5a’ opremljena za prevoz £aiiu L JI* “? par koni so vzeli ‘kttfino U^,U u Ratja. Sam je z Poved« n, T tekel na Lašče al- da so Italijani v Komolcu.
onja žrebca so Italijani zaplenili Slavcu Papežu, tudi iz Ratja, enega konja in voz pa so vzeli Pepetu Frkulju-Veržaiju s Sel, kije borbo preživel v sami vasi Komolec. Če Italijani po končani borbi ne bi imeli teh konj, bi bili morali pustiti svoje mrtve in hudo ranjene v Komolcu. Tako pa so se poslužili zaplenjenih vpreg in nanje naložili svoje mrtvece in ranjence. Že omenjeni Pepe Frkulj in se nekateri so morali Italijanom ta tovor voziti v Sotesko. Konj Italijani kmetom niso vrnili, vozove pa so pustili na cesti Soteska-Podtum. Pepe Frkulj, ki bi o tem lahko povedal kaj bolj natančnega, ni več živ, vendar Jože Ožbolt meni, da mora biti še kdo živ, kije partizanski boj v Komolcu preživel zastražen od Italijanov in ki bi o italijanskih izgubah vedel kaj več.
Jože Ožbolt natančneje popisuje prizorišče v Komolcu po končanem boju: ..Terenski odbor v Smuki je dobil od Zapadnodolenjskega odreda nalogo, da organizira pokop italijanskih mul, zato sva bfla tretji dan po borbi določena jaz in Stane Vidmar, ki se je naselil v Smuki iz Lipja. Ko sva si vas Komolec in okolico ogledala, sva postala slabe volje, ker sva vedela, koliko napornega dela naju čaka. Naštela sva 19 pobitih italijanskih mul in dva srednje velika lepa konjička, ki sta bila tudi italijanska. Opazila sva v bližnji grapi svežo gomilo in ugotovila, da je nekdo (veijetno iz delavskega bataljona) že zakopal nekaj mul, tako da cenitev o 30 pobitih mulah popolnoma ustreza ..
Ožbolt nato popisuje pokop pobitih mul in nadaljuje: ..Zadržala
poznega . in preiskala vse hiše. Videl šem tisto okensko polico pri prvi napol leseni hiši, kako je bila prestreljena in kako je bilo tam vse krvavo ... V najlepli zidani hiši sredi vasi, kjer so Italijani imeli tako imenovano ambulanto, pa je smrdelo od podov in sten, ker je bilo tako krvavo, da še ni bila kri suha in so se muhe pasle na njej ter po kupih okrvavljene gaze...”
Zdaj pa še k partizanskim izgubam!
„Kakor se spominjam," piše Jože | Ožbolt, „sta bila po končanem boju; na Komolcu popoldan dne 18. julija 1942 pripeljana najprvo dva padla naša borca..., da pa se je govorilo, češ da tretjega našega borca še iščejo. Ta je bil v poznem večeru istega dne tudi pripeljan. Vsi trije padli so b&i do pogreba shranjeni
Sod kozolcem, last Franca Kikla v muki. Ležali so na deskah in bili pokriti s pregrinjalom. Ta kozolec je stal na levi strani ceste iz smeri Lašč, sto metrov od tega kozolca pa je bila naša stalna straža. Med terenskim odborom in štabom odreda v Smuki je moral biti dogovor, da smo vse tri padle borce peljali pokopat na pokopališče v Hinje ... Pogreb se je izvršil 20. julija, kot se spominjam ... Čeravno sem bil komaj 18 let star, sem že imel poklic mizarja in nekaj orodja, zato sem bO od odreda določen, narediti tri krste za omenjene padle borce, dva borca, ki sta bila od odreda določena za pogreb, pa sta vanje položila padle borce.... Spominjam se, da sc je pred pogrebom govorilo, da je eden
od treh (padlih) borcev doma s Krke, drugi iz Jurke vasi, da za tretjega pa se ne ve, od kod je doma... Tone Sadar in Tone Fifalt (na spomeniku je vpisan kot Fifold) sta vpisana tudi na spomeniku padlih borcev v Hinjah. Morda je na tem spomeniku naveden tudi tretji padli borec. Tudi takratni grobar v Hinjah bi se lahko spomnil, ker je kopal grob, toda žal je umri. Ce je kake zapiske pustil, je vprašanje,
imel pa jih je 'iška m
ramena
takratni župnik - znan po svojem
Mrliška matična knjiga župniji Hinje je ohranjena, vendar kaže, d;
sovraštvu do partizanov - padlih v Komolcu in pokopanih na hinjskem tališču ni zapisal vanjo, kot bi
pokopa ba to it
bil to moral storiti glede na dolžnost matičarja. Zaradi tega še vedno ne vemo, kdo je bil tretji padli borec.
O tem, kdo naj bi bil komandir Ge, je prišlo več natančnejših obvestil. Niko Šilih je sporočil po telefonu, Jože Udovič-Topsi in Brona Bernard pa pismeno, da je bil Jože Grbac-Ge zares dimnikarski pomočnik, doma nekje iz Pazina ali Labina. K partizanom da je odšel 6. januarja 1942, padel pa je 1943 v Suhi krajini ali na Gorjancih. Na osnovi tega sem v Zgodovinskem arhivu CK ZKS našel njegovo vprašalno polo, iz katere povzemam naslednje podatke: Grbac Jože-Ge, roj. 17. marca 1915 v Lanišču, Istra, sin kmečke družine, dimnikar, predvojni član SKOJ, v KPS od novembra 1941, v NOV stopil 4. januarja 1942, bS najprej na Kočevskem, nato na Gorjancih in nato v ZVO. Udeležil se je borb pri Kostanjevici na B. G., pri Novem mestu na Ratež in na Hrast v Beli krajini Vprašalno polo je izpolnil kot politični komisar 1. čete 1. bat. udarne brigade Ivana Cankarja. Na osnovi teh podatkov je mogoče zanesljivo sklepati, da se 18. julija 1942 ni mogel bojevati v bližini Komolca.
Našel sem tudi vprašalno polo za po vojni umrlega Ivana Kramar-
Zuničeva mama
ja-Geja. ta je bil rojen 15. aprila 1915 v Barbertonu, Ohio v ZDA, živel pa je v Brestu pri Igu. K partizanom je odšel v marcu 1942 čez Krim, Bloško planoto in Travno goro. V Roški četi je bil od 21. marca do 15. maja 1942 vodnik voda, potem pa operacijski oficir v 2. četi 3. bataljona ZDO do julija
1942. V ZDO je bil do februarja
1943, nato do 15. septembra 1943 politdelegat v 1. četi 1. bataljona udarne brigade Matija Gubec. Sodeloval je v vseh borbah ZDO in Gubčeve brigade, v KPS pa je bil sprejet 21. januarja 1943. Po poklicu je bil mornariški strojni podoficir. To se sklada s pričevanjem Franca Smrketa-Jošta, ki je povedal, da je bil Ge (ki so mu pravili tudi Gadžo) vojaški inštruktor šolske čete ZDO n a Smuki. Prav gotovo je ravno on pričakal Italijane ob umiku iz Komolca, toda o tem, katera četa je prestregla Italijane in kako je potekal napad, ni b3o nikakršnih natančnejših pričevanj, čeprav bi bili podatki o vlogi te čete najbolj dobrodošli.
Po telefonu se je oglasil tudi sin ranjenega Toneta Finka, češ da je oče videl, kako sta padla tista dva partizana, ki naj bi ju bili Italijani speča zabodli, kar pa da ni res. Na prošnjo, naj bi Tone Fink ali njegov sin te pripombe posredovala pismeno, doslej še ni bilo odziva. Ponovno vljudno prosim, da bi kdo od njiju to zapisal s preprostimi besedami, ker mi okoliščine ne dopuščajo ponovnem obiska v Podhostu Druge borce NOV in bralce Dolenji'
njskega
prosim za dodatne podatke lejeve čete in o italijanskih izgubah. Pošiljajte jih na naslov:
Franci Strle, novinar, Sattneijeva 15/E, 61000 Ljubljana, ali po telefonu na št 266—682 prek 061!
Vsem naštetim za sodelovanje, uredništvu Dolenjskega lista pa za razumevanje in objavo najlepša hvala.
FRANCI STRLE
Žalostno je odjeknila vest, da je te dni umrla spoštovana in priljubljena Žuničeva mama iz Krivoglavic.
Pred mnogimi leti je prišla iz rojstne vasi Kapli šče v Krivoglavice, kjer si je s svojim življenjskim sopotnikom Mihom ustvarila dom in družino. V z akonu se jima je rodilo sedmero otrok, ki sta jih vzgajala v napredne in poštene ljudi, kar se je' posebno jasno pokazalo v narodnoosvobodilnem boju.
Ko se je začela druga svetovna vojna, Žuničevih ni našla nepriprav-ljenih. Že takoj v začetku se je z možem vključila v narodnoosvobodilno gibanje in ga kot zavedna slovenska žena podpirala do osvoboditve. Vojno gorje ji ni prinašalo, saj je že na začetku boja tragično izgubila dva otroka, Mikca in Pavleta. Najhujši udar je doživela v letu 1943, ko so ji izdajalci lastnega naroda nečloveško umorili življenjskega tovariša Miha, človeka, ki se je vse življenje boril za pravice tlačenih ljudi in bil v tamkajšnjih krajih prvi aktivist, ki je ta boj plačal z življenjem. Naslednje leto je Žuničeva mama izgubila sina Poldeta, ki je bil prvoborec NOV. Med vojno je dajala zatočišče mnogim partizanom, mnoga lačna usta nahranila in v najtežjih Uenutkih našla toplo besedo za vsakogar. Pred šestnajstimi leti je na tragičen način izgubila najstarejšega sina Toneta.
Številne nesreče, ki so spremljale Žuničevo družino, niso strle srca hrabre matere, vi je vztrajala v upanju, da bodo prišli lepši ča«i. Kot lik take žene nam bo ostala v trajnem spominu.
pisma
in
odmevi
VSE ZA GRADNJO PRI IGK
B *' UM«
■-j# tfm*
s«as i h'
■feS
E&kistJB
BSSi1>igž
r - -• • .: .;;.
KV,M , m-m
-. ■■ vO^e-č
   I r ,1 ■«•
INDUSTRIJA GRADBENE KERAMIKE iz Račjega sela pri Trebnjem je razširila predmet poslovanja z otvoritvijo prodajalne gradbenega materiala. Razen keramičnih ploščic vseh vrst, po kakovosti in namembnosti iz lastnega proizvodnega programa, prodajajo tudi druge gradbene materiale iz proizvodnega programa delovne organizacije SCT (Slovenija ceste — Tehnika) in poslovnih partnerjev iz dolenjske regije.
Tako lahko od začetka maja v Račjem selu dobite ves gradbeni material, kot je zidna in strešna opeka, cement, betonski izdelki, apno, železo, ter veziva za keramične ploščice.
TREBNJE
SLOVENIJA CESTE - TEHNIKA,
TOZD IGK RAČJE SELO PRI TREBNJEM
Komisija za delovna razmerja TOZD „TRGOVINA NA MALO" v sestavi delovne organizacije „ASTRA", tovarna obutve,
Zagreb, Nova Ves 11
razpisuje naslednja prosta dela in naloge:
poslovodja prodajalne
obutve „ASTRA" v Novem mestu
m
Pogoji: VKV/KV delavec trgovske stroke, 1—3 leta delovnih izkušenj pri opravilih poslovodje prodajalne obutve. Predvideno je trimesečno poskusno delo.
Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o strokovni izobrazbi pošljite kadrovsko splošni službi delovne organizacije „Astra", tovarna obutve Zagreb,
Nova vesi 1( v desetih dneh po objavi. Ponudb brez zahtevanih dokumentov ne bomo obravnavali.
349/18-80
»Dolenjski list« v vsako družino
KOVINARSKA
tovarna industrijske opreme in konstrukcij K iško
objavlja
prosta dela in naloge
V DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB
1. ADMINISTRATORJA - STROJEPISCA I. ali II. Pogoji: za I. 4-letna adminstrativna šola oziroma ekonom-ika šola in 1 leto delovnih izkušenj (znanje stojepisja), za II. poklicna administrativna šola in 1 leto delovnih izkušenj.
2. OBRACUNOVALCA LIKVIDATORJA PREJEMNIC IN ODDAJNIC I. ali II.
Pogoji: srednja ekonomska šola in tri leta delovnih izkušenj za I. ali srednja ekonomska šola in dve leti delovnih izkušenj oziroma poklicna šola ekonomske smeri tehnične usmeritve in 4 leta delovnih izkušenj za II.
3. DVEH SNAŽILK Pogoji: NK delavka
Vsa dela in naloge so za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Objava velja 15 dni od dneva objave. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri v 30 dneh po poteku objavnega roka. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov ..KOVINARSKA" Krško, Kadrovsko organizacijska služba. Prijav brez priloženih dokazil ne bomo upoštevali."
346/18
8-80
PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE
„ZMAGA” Ljubljana
Komisija za delovna razmerja
OBJA VLJA
Naslednja prosta dela in naloge:
1. VODENJE PRODAJALNE
v Novem mestu za čas odsotnosti delavke na porodniškem dopustu, delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, po vrnitvi odsotne delavke na delo se de!avca-ko razporedi kot pomočnika poslovodje.
2. SKLADIŠČNIKA
v obratu Mokronog
3. MEHANIKA - VZDRŽEVALCA
v obratu Mokronog
POGOJI:
pod 1. — poklicna šola za prodajalce oblačilne smeri, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 90 dni pod 2. — poklicna šola za čevljarske delavce s tečajem za skladiščnika, 1 leto delovnih izkušenj kot skladiščnik, poskusno delo 60 dni
pod 3. — poklicna šola kovinarske smeri, 2 leti delovnih izkušenj pri vzdrževanju in popravilu strojev, poskusno delo 60 dni.
Prijave z zahtevanimi dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na gornji naslov.
345/18-80
ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA P»l COŠ SEMIČ
razpisuje dela in naloge
SAMOSTOJNEGA RAČUNOVODJE
Poleg z zakonom določenih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— dokončana srednja izobrazba ekonomske smeri ter najmanj 5 let delovnih izkušenj ori delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
— imeti morajo organizacijske sposobnosti ter ustrezne moralno-politične vrlina
Interesenti naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi razpisa O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po poteku razpisa.
339/18-80
zelena luč
za
zeleni vlak
na relaciji:
Novo mesto-Ljubljana 07,12 07,15 07,35
.rit
bo q
Kandija *	- 17,38
Novo mesto	17,36
Trebnje na Dol.	17,16
Ljubljana	16,22
Razen ob sobotah, nedeljah in praznikih
železniško gospod«
uDiana
arstvo
vaš poslovni partner
v.
ZBOR DELAVCEV
PROJEKTIVNEGA BIROJA REGION, p. o. BREŽICE
v skladu z določbami statuta
razpisuje
dela oziroma naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA (ni reelekcija)
Kandidat za razpisana dela oziroma naloge mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— da ima visoko šolo tehnične ali ekonomske smeri z najmanj 3 leta prakse na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih
— da ima višjo šolo tehnične ali ekonomske smeri t najmanj 5 leti prakse na vodilnih ali vodstvenih mestih
— da ima organizacijske sposobnosti ter da se je izkazal v praksi s pozitivnim odnosom do samoupravljanja.
Kandidati morajo svoji vloai priložiti dokazila o izobrazbi in praksi.
Kandidate vabimo, da pošljejo svoje vloge skupaj z dokazili o izobrazbi in praksi v 20 dneh po objavi na naslov: Projektivni biro „REGION", p. o. Cesta prvih borcev 11< 68250 BREŽICE
O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh.
338/18-80
Po 93. členu statuta
SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI
razpisna komisija pri Službi družbenega knjigovodstf* v SR Sloveniji — podružnici Krško
ponovno razpisuje
prosta dela in naloge za
VODJO EKSPOZITURE V BREŽICAH
Pogoji:
— višja izobrazba ekonomske, upravne ali pravne smeri ali2 delom pridobljena usposobljenost na ravni višje izobrazbe'' praviloma ekonomske, upravne ali pravne smeri
— 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
— moralno—politična neoporečnost
Mandat za opravljanje razpisanih nalog je 4 leta.
Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi, življenjepisom 1 podatki o dosedanjih zaposlitvah sprejema razpisna komis1) Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, podružnic Krško, Cesta 4. julija 42, 15 dni po objavi.
Kandidate, ki se bodo prijavili na razpisane naloge, b0,T! obvestili o izidu razpisa v 30 dneh po zaključku sprejem311) prijav.	.
NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO
v ustanavljanju, 68270 Krško, objavlja prosta dela in naloge za obratovanje elektrarne:
1- OPERATER v obratu za obdelavo radioaktivnega materiala - 2 vršilca
2. P0M02NI DELAVEC v obratu za obdelavo radioaktivnega materiala — 2 vršilca
3. CISTILEC pogonske zgradbe — 2 vršilca
4. VODJA ELEKTRODELAVNICE
«■ ELEKTROMEHANIK za motorne pogone ELEKTROMEHANIK za meritve '■ TEHNOLOG za elektrodelavnico 8- POMOŽNI VZDR2EVALEC turbogeneratorskih postroj itev
J- elektrovarilec
39- OVIGALNlCAR — voznik viličarja 1 i. P0M02NI VZDR2EVALEC reaktorske in tlačne posode
12. P0M02NI DELAVEC - 2 vršilca ]3- TEHNIK za instrumentacijo — 2 vršilca H PRECIZNI MEHANIK 15. FOTOLABORANT
Pogoji:
Pod 1.;
~ KV delavec
~ 12 mesecev delovnih izkušenj ~ poskusno delo 3 mesece
pod 2.:
— PK delavec
— 4 mesece delovnih izkušenj ~ poskusno delo 3 mesece
pod 3.:
~ PK delavec
— 3 mesece delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
pod 4.:
— VKV električar
— 20 mesecev delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
pod 5.:
— VKV elektromehanik
-15 mesecev delovnih izkušenj
— poslu sno delo 3 mesecev
pod 6.:
— VKV elektromehanik
— 15 mesecev delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
pod 7.:
— dokončana višja tehnična šola — elektro smer — jaki tok
— 24 mesecev delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
pod 8.:
— KV mehanik za turbine
— 12 mesecev delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
!■ v; a
Pod 9.:
VKV varilec ~ 18 mesecev delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
i,
POdlO.:
'jVKV dvigal nič ar (voznik viličarja)
(7 8 mesecev delovnih izkušenj ~ Poskusno delo 3 mesece
KV strojni ključavničar >— 12 mesecev delovnih izkušenj ;vc P°skusno delo 3 mesece
12.:
" PK delavec
^ 4 mesece delovnih izkušenj " Poskusno delo 3 mesece
P°d 13.:
— Sravli«na elektrotehniška šola — šibki tok 18 mesecev delovnih izkušenj
Pasivno znanje angleškega jezika poskusno delo 3 mesece
Pod 14.;
Y*KV P^šsni mehanik -n!L?’eS6Caw delovnih izkušenj Poskusno delo 3 mesece
Pod 15..
— fotolaborant
— n 7,a*ecw delovnih izkušenj
Kan°d*iriUlno 1,6,0 3 me*6Ce
ve. qh naJ Pošljejo svoje vloge v 15 dneh po dnevu obja-govore bodo prejeli v 30 dneh po izteku roka objave.
347/18-80
IŠČEMO STANOVANJA!
majuy dnevu varnosti
DVAJSET UR V MODRI UNIFORMI
Kakšen je dan v dežurni sobi novomeške postaje milice? — Dva alarma v banki za prazen nič - Trgovina čez noč ostala nezaklenjena — Pes na lovu za ukradenimi kokošmi — Zaključek v „stilu"
*apod Je lšče za svoie
*°bozdJ!f 2dravstvene 'n Eniška *tVene delavce
sobe u t stanovar|ja oz. V^J^rebnjem ali Mir-
ni. Interesenti za oddajo stanovanj naj pismeno ali ustno obvestijo upravo Zdravstvenega doma T rebnje.
Ko sem tisto megleno jutro, ki se tudi ni moglo pohvaliti s pretirano dobrodošlico, izraženo v stopinjah, stopal še napol dremajoč z beležnico v roki skozi vrata novomeške postaje milice, še slutiti nisem mogel, da bom srečal in doživel poklic tako blizu, pa vendar tako daleč našim predstavam o delu in življenju ljudi v modrih uniformah. Tudi tistim, ki so že zdavnaj prerasli otroške in kasneje mladostne predstave o poklicu miličnika, bo ta zapis še kako dobrodošel, kajti z njim bomo prišli do spoznanja, da v našem mozaiku o podobi milič-niškega poklica manjka še nešteto kamenčkov.
ALARM V BANKI
Prijazen stisk roke dežurnega miličnika, ki za razliko od mene navzlic neprespani noči, deluje neprimerno bolj budno, kar je konec koncev čutiti tudi po stisku roke, in že se prične moje, predvidoma enodnevno dež rstvo v sobi novomeške postaje milice. In šele danes vem, zakaj se je moj bodoči uniformirani kolega ob pogledu na knjigo, ki sem si jo vzel s seboj, da bi si krajšal morebitno dolgočasje, namuznil. Sicer pa, ura je bila takrat 5.15, zunaj pa spokojen mir in navzlic vsem-naporom so mi veke vendarle zdrsnile za dober centimeter niže. Ko zazvoni, kot da bi se svet podiral.
Ura je 5.30. Zoprno zvonjenje pa je prineslo alarmantno novico, da so se v novomeški prodružnici Ljubljanske banke aktivirale alarmne naprave. Rop v banki, sem pomislil, bo hvaležna tema za časopis. Lahko si predstavljate moje razočaranje, ko je od posadke modrih mož, ki je takoj po obvestilu odbrzela na mesto dogodka, prišlo sporočilo, da je alarmne naprave pomotoma sprožila — snažilka. Zagotovo pa nič manj nejevoljni, vsaj po mojem mnenju, niso bili miličniki, ki so bili žrtev neprevidnosti in nepazljivosti (pozneje so mi povedali, da jih to ne vzemiija preveč, saj so takih primerov že vajeni).
TRGOVINA OSTANE NEZAKLJENJENA
In potem ponovno mir, ki pa ga izkoristimo za kramljanje o tem in onem. Bliža se 7. ura in menjava dežurnih miličnikov.
{ To se ponavlja vsakih 24 ur. Ko telefon ponovno zadrdra.
Ura je 7.00. Poslovodkinja neke prodajalne javlja, da je opazila, da so vrata od trgovine odprta. Miličniki, ki so takoj sledili klicu, kasneje povedo, da so bila vrata res odprta, vendar očitno že od prejšnjega dne, ko jih je tisti, ki je zadnji zapustil trgovino, zaprl kar mimo zati-ča. Res sreča, da so bile vse stvari v trgovini še na mestu. Koga bi sicer krivili? No, jaz sem pa dobil ponovno potrdilo
gornjih ugotovitev, da miličniki mnogokrat žrtvujejo svoj čas, in včasih še kaj zraven, za prazen nič. Sicer pa, bolje tako, kot da nas karkoli preseneti.
Kazalci se pomikajo proti osmi. Skupina miličnikov je odšla v Pogance v skladišče razstreliva na kontrolo varnosti, hkrati pa so bili ob tem zaščita tudi transportu razstreliva, ki je prispel. Rutinsko delo. Zanje namreč.
Ura je 8.45. Glas po telefonu se je predstavil za medicinsko sestro. Sledilo je sporočilo, da v bloku, kjer živi, neki moški iz dneva v dan nadleguje otroke, moti pa tudi mir stanovalcev. Hkrati seveda prosi za posredovanje. Pozivu medicinske sestre se je odzval vodja varnostnega okoliša (tistega, od koder je prišel odziv), ki	je	potem
prevzel vso zadevo in jo tudi uspešno rešil.
KAZNJENEC PRED OKENCEM
Natanko petnjast	minut
kasneje se je pred okencem pisarne dežurnega miličnika pojavil moški srednjih let, urejen in uglajen. Kako sem bil presenečen, ko je povedal, da prestaja zaporno kazen, ker pa je sedaj na krajšem dopustu, se po navodilu prijavlja	na	postaji
milice. Kolega v uniformi mi je kasneje pojasnil,	da	je to
obvezna praksa nadzora nad osebami, ki so med prestajanjem zapornih kazni spuščeni za nekaj dni, da obiščejo domače. „Le kaj je zagrešil? ” mi je nenehno brodilo po glavi, ko sem se spominjal njegovega obraza in vedenja. Pa za kakšno poglobljeno razmišljanje ni bilo časa.
ZBIRALIŠČE USOD
Ura je 9.15. Kmet iz Šmihela je sporočil, da mu delajo Romi vse večjo škodo na polju in da nobena opozorila ne zaležejo. Tudi tokrat je posredoval vodja varnostnega okoliša.
Kar streslo pa me je ob pozivu — prispel je natanko ob 9.46 — da so v Lešnici ob podporniku lesenega mostu našli truplo neznane ženske. Na mesto dogodka se je takoj odpravil vodja varnostnega okoliša skupaj s komisijo UJV. Sam sem raje ostal v topli pisarni, ki še zdaleč ni kazala, da je prav tukaj zbirališče neštetih, tako različnih človeških usod.
Repriza jutranje alarmantne vesti iz Ljubljanske banke pa je prišla ob 11.25, ko se je tam ponovno vključila alarmna naprava. Vnovič nepotrebno.
Ura je 11.40. Razburjen in pretresen glas onkraj žice sporoča, da je prišlo na magistralni cesti do hude prometne nesreče. Dežurni miličnik ne okleva. Najprej obvesti reševalce, nato pa patruljo prometne milice. Po zvokih siren nekaj minut kasneje sem sklepal, da je magistrala zahtevala nov davek. Le kdaj bo izplačan?
KOSILO BREZ TEKA
Telefon je poslej neprestano brnel. Najprej je natanko ob 11.00 prišlo iz Gabrja obvestilo, da tamkajšnji fantje nekolikanj preveč nadlegujejo neko žensko. Zadevo je razčistil vodja varnostnega okoliša, ki se je takoj odpravil v Gabrje. Le deset minut zatem pa je iz gradbišča IMV v Novem mestu prispel poziv, da sami ne morejo ukrotiti nekega z mali-gani podprtega delavca. D a se je srboritež pomiril, so poskrbeli miličniki, in kar čudil sem se, ko sem ga nekaj kasneje videl vsega pohlevnega stopati v prostore za pridržanje na postaji milice.
Bližal se je čas kosila. Z dežurnim, ki ga je tačas zamenjal kolega, sva iskala zasluženo okrepčilo le nekaj metrov od postaje. Pa ob misli na tisto žensko truplo, zavijanje siren rešilnega avtomobila, nisem imel nič kaj dobrega teka. Sicer pa mi je bilo telo verjetno za to kar hvaležno.
Da so se tudi med najino kratko odsotnostjo na postaji milice dogajal zanimive stvari, naju je obvestil „namestnik”. Iz novomeškega Centra za socialno delo je namreč ob 13. uri prišlo obvestilo, bolje rečeno prošnja, za pomoč pri vodenju alkoholika na obvezno zdravljenje. Dežurni mi je potem povedal še, da je klicev iz Centra za socialno delo veliko. Tudi takih, ko morajo miličniki pomagati socialnim delavcem pri odzemih otrok staršem, ki za sinove ali hčere ne skrbe, kot bi morali. Verjemite, da nisem ostal ravnodušen ob takšnem spoznanju.
PSU NI DO KOKOŠI
Ura je 14.30. Telefonski poziv je prišel iz Biške vasi. Vaščanka onkraj žice je precej glasno tarnala, da ji je iz hleva zmanjkalo kar lepo število pernatih lepotic. Dežurni je glas onkraj žice hitro potolažil. Na kraj tatvine sta miličnika odšla v spremstvu psa, ki bi naj odkril sledu Pozneje sem zvedel, da brez uspeha. Verjetno štirinožec ni bil dovolj lačen.
Zanimiva je bila prijava, ki je sledila po krajšem premoru. Ura je bila takrat 16.40. Občan z Vinjega vrha je namreč sporočil, da je, po sledovih sodeč, njegovo zidanico nedvomno obiskal vlomilec. Od podrobnosti je navedel tudi, aa so bila vrata sneta s podboji vred, da mu v kuhinji manjka nekaj klobas, na podstrešju so od mesa, ki se je sušilo, le še vrvi v spomin, da pritisk iz soda, kjer je sicer vino, ni takšen, kot bi moral biti, da je kuhalnik v kuhinji še topel, po vsebini v loncu na mizi pa je sklepati, da mu je neznanec ukradel tudi nekaj žlic tako dragocv.:e prave kave. Povsem pa je bil sicer že obupani lastnik zidanice pomirjen, ko mu je glas na tej strani žice pojasnil, da so zlikovcu, ki
je obiskal njegovo in še nekaj drugih zidanic po Vinjem vrhu in Trški gori, že za petami.
KAKO SE PIŠE PRIJAVA SODNIKU
Sonce, čigar ,,ostanke” sem šele sedaj opazil, je skoraj že zašlo. Bilo je nekaj minut čez šesto. Zvonjenje telefona me ne vznemiija več, radoveden sem pa vendarle. Tokrat je občan sporočil, da je iz tovornega avtomobila, ki je polno naložen z železniškimi pragovi peljal iz Bišljina proti Ločni, padel prag, na srečo le na beton. Miličniki pa so vseeno ukrepali. Prvič sem bil priča, kako se napiše prijava sodniku za prekrške.
Ura je 19.00. Stanovalec blokov na Ragovski je razburjen kričal po telefonu in zmerjal mladež, ki skorajda sleherni večer divja z motorji pred bloki. Od hrupa se še televizorje ne da poslušati, kaj šele spati, je razlagal. Miličniki so brž odšli proti,,dirkališču” in ni pretekla ura, ko so s seboj pripeljali štiri mladoletnike. Pomenili so se z njimi, za naslednji dan pa napovedali obisk pri njihovih starših. V primeru neuspeha pa ostajajo še druge poti.
Presenetil me je klic ob 20.15 iz kirurškega oddelka novomeške bolnišnice. Tja so namreč pripeljali poškodovance lažje prometne nesreče. Presenetil zato, ker kaže vzorno sodelovanje tudi med zdravniki in miličniki. Slednji so v bolnišnici opravili razgovor s poškodovanimi udeleženci nezgode, hkrati pa vozniku zaradi utemeljenega suma, da je zaužil nekolikanj preveč alkohola, odredili odvzem krvi. Rezultat je pokazal, da so bile domneve povsem utemeljene.
POPOLNEJŠI MOZAIK?
Znočilo se je in noč je čas počitka. Tudi preostali čas, ki sem ga še prebil v dežurni postaji novomeške postaje milice, je kazal tako. In ko sem hotel prijaznim gostiteljem stisniti roko v pozdrav in zahvalo za gostoljubje in potrpežljivost, ki so jo imeli z menoj, je telefon ponovno zazvonil. Še predno je dvignil slušalko, je moj družabnik zamomljal: »Pretep.” In kaj bi drugega ob tej uri!? Iz »zloglasnega bifeja na Otočcu je prišlo sporočilo o dveh srboritežih, ki vinjena razbijata steklenino in izzivata goste k pretepu. Čudil sem se kasneje strpnosti miličnikov, ko soju peljali na »hlajenje”, saj so bili vseskozi deležni žalitev in zmerjanja.
Res, marsičesa so vajeni ti ljudje, tudi žalitev in zmerjanj. Nanje odgovarjajo dostojanstveno. Zavedajo se, da so v službi, ki je vsem na očeh, da nekateri komajda čakajo njihovih napak, na katerih bi potem prali svoje grehe.
Je naša predstava o podobi miličniškega poklica zrelejša, mozaik popolnejši?
BOJAN BUDJA
15. maja 1980
(TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 16. V.
C) labod
i
8.55 in 10.00 TV V SOLI
14.55 TV V SOLI, ponovitev 17.00 POROČILA
17.05 ZGODBE O POLUHCU 17.20 F. Bevk: PASTIRCI PRI PLESU IN KRESU Po besedilih Franceta Bevka so v ljubljanskem Mladinskem gledališču pripravili predstavo, ki jo je zrežiral Božo Šprajc.
17.55 GLASBA JADRANA: PIRAN
18.30 OBZORNIK
18.40 PRED IZBIRO POKLICA:
POKLICI V POMORSTVU V to-
kratni nanizanki oddaj o poklicih bodo televizijci učencem, ki so pred odločitvijo, kam po osnovni šoli, predstavili tiste poklice, za katere je potrebna srednješolska izobrazba Tako bodo danes predstavljeni poklici v pomorstvu, v glavnem poklic naslika in strojnika, govor pa bo tudi o usmerjenem izobraževanju. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 GLASBENA ODDAJA
21.00 MARTIN LUTHER KING Nekaj mesecev pred smrtjo je znani ameriški borec za pravice črncev, protestantski duhovnik in univerzitetni profesor M. L. King, pooblastil scenarista Abbyja Manna (za film Nuemberški proces je dobil oskatja), da napiše njegov življenjepis. Mann se je dela precej lotil, po knjigi sestavil tudi scenarij za televizijsko nadaljevanko v treh delih in sledpjo tudi zrežiral. 2celjenje in delo črnskega revolucionarja, Nobelovega nagrajenca za mir, je prikazal od prvih družbenih vzponov do nemirnih dogodkov v letu 1968, ko je 4. aprila Martin L. King padel pod atentatorjevimi kroglami. 22.40 V ZNAMENJU
Pregled televizijskega sporeda za drugi program nam televizijci niso poslali!
SOBOTA, 17. V.
©labod
8J)5 POROČILA 8.10 MALI PINGVIN
8.25 MINIGODCI V GLASBENI DEŽELI
8.35 K. Kovič: MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB
8.50 F. Bevk: PESTRNA, 1. del
9.25 POLETAVCEK
9.55 H. Fallada: ČLOVEK HOČE NAVZGOR
10.55 PO SLEDEH NAPREDKA
11.25 PRED IZBIRO POKLICA: PRED OdLOClTVIJO
11.55 LJUDJE IN ZEMLJA
m
13.00 in 15.35 POROČILA
1 5.40 NE JOČI PETER, film Dva partizana si silno želita dobiti od neznanega obveščevalca Brine zahtevno diverzantsko nalogo. Zelo sta razočarana, ker morata spremljati na osvobojeno ozemlje skupino otrok. Ta naloga seveda ni tako diverzantska, kakor sta pričakovala. A za nevarne dogodiščine poskrbi mili Peter, ki skupino nehote vplete v pravo pravcato diverzantsko akcijo. Po prihodu na cilj pa sta partizana silno presenečena, ko izvesta, kdo je neznan obveščevalec oz. dekle, ki se jima je spotoma pridružilo. Taka je vsebinska zasnova slovenskega filma, ki so ga na malih zaslonih že nekajkrat txed-vajall Zrežiral ga je France Štiglic leta 1964, igrajo pa Bert Sotlar, Lojze Rozman, Bogdan Luber, Zlatko Šugman, Majda Potokar in drugi. 17.10 NAŠ KRAJ
17.25 OLIMPIJA : RIJEKA, prenos nogometne tekme
19.15 ZLATA PTICA, pravljica 19.20 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
20.00 H. Innes: ZLATO BREZNO 20.55 I. Stravinski: ŽAR PTICA, baletna oddaja
21.40 DEKLIŠKI MOST, film Tudi ta jugoslovanski film, ki ga
je 1976 posnel Momir-Miki Sta-menkovič, so televizijci že vrteli. Gre za pripoved o zamenjavi vojnih ujetnikov med partizani in Nemci.-To naj bi se zgodilo na Dekliškem mostu. Film pa ni zgolj akcijski, ampak razčlenjuje tudi značajske plati junakov. Igrajo Dragan Nikolič, Žarko Radič, Olga Kacijan, Marko Nikolič, Peter Karsten, Tanasije Uznovič in drugi.
23.10 TV KAŽIPOT 23.30 POROČILA
Pregled televizijskega sporeda za drugi program nam televizijci niso poslali!
NEDELJA, 18. V.
©labod
i
8.05 POROČILA
8.10 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: ALPSKI KVINTET . 8.40 TIGRIS, dokumentarni film 9.30 ZGODBE IZ ŽIVALSKEGA VRTA
9.55 OSTRŽEK
10.20 I. Ivanac: NIKOLA TESLA
11.3 5 TV KAŽIPOT
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 JUGOSLAVIJA, DOBER DAN
1 .35 POROČILA POTOPIS
MOTOKROS, prenos iz Tržiča RAZVOJ POPULARNE GLASBE POROČILA ŠPORTNA POROČILA DIVERZANTI, film Ta film, ki ga je 1967 posnel’ Hajrudin Krvavac, poznavalci uvrščajo med najbolj uspele filmske stvaritve o narodnoosvobodilnem boju. Pripoved teče o usodi osmih diverzanov, ki morajo onemogočiti! delovanje nemškega letalstva. Komandant obkoljenih partizanskih enot jih pošlje nad dobro varovano nemško letališče, kjer naj bi za vsako ceno preprečili vzlet nemških letal Diverzanti tako rekoč nimajo nikakršnih možnosti, da bi preživeli, tudi na večji uspeh akcije ni računati A le ni bilo tako. Igrajo Bata Živojinovič, Rade Markovič, Husein Cokič, Ljubiša Samardžič in drugi
19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
20.00 SEDEM SEKRETARJEV SKOJ
21.05 POMLADI JE IME SVOBODA, dokumentarna oddaja
Pred petintridesetimi leti sta se v osvobojeni Ljubljani srečala Jože Ceme in Lojze Jesenovec, prvi partizan, drugi aktivist v mestu. Za njima pa so bila leta hudega življenja.
21.35 V ZNAMENJU 21.50 GLASBENA ODDAJA 22.05 ŠPORTNI PREGLED
15 30 Nedeljsko popoldne - 19.30 Dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja -.20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Igrani film
XII
PONEDELJEK, 19. vj
©labod
1
8.55 TV V ŠOLI: Pod gobo Violončelo, Brač, Ivan Goran Kovačič 10.00 TV V ŠOU
14.55 TV V ŠOU, ponovitev
17.15 POROČILA
17.20 VRTEC NA OBISKU: SREČANJE S S U KAR JEM
17.35 ŽIVALSTVO AVSTRAUJE, dokumentarni film
18.05 NEIZHOJENE POTI: JAMARJI
18.35 OBZORNIK
18.45 MLADINSKA ODDAJA
19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
8
1930 DNEVNIK
20.00 Dj. Ličina - M. Sabolovič: VOHUNSKA ZVEZA Po dokumentarni zgodbi Djordja Ličine, zagrebškega novinarja, je scenarij za televizijsko dramo spisal Mirko Sabolovič. Gledali bomo eno redkih domačih del na temo, ki privlači gledalce. Glavni junak v, Vohunski zvezi je inšpektor, katerega obvestijo, da v našo državo prihaja nek agent. Inšpektor takoj začne r8ziskovati, kdo naj bi to bil, kakšna je njegova naloga, kdo so agentovi pomagači in podobno. Pogajanje se zvečine odvija v Žagrebu pa tudi na Jesenicah, Kranju, Bledu. Dramo je zrežiral Branko Ivanda, inšpektorja jgra Zvonko Lepetič, ob r\jem pa nastopajo še Drago Klobučar, Zlatko Vitez, Drago Mitrovič, Jagoda Kalo-per, Tatjana Verdonik in številni drugi igralci
21.50 V ZNAMENJU
22.05 KULTURNE DIAGONALE
17.10 Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik - 17.45 Otroška oddaja — 18.00 Pravljica — 18.15 Izobraževalna oddaja -	18.50
Športna oddaja - 19.30 Dnevnik -20.00 Znanost — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Cmi kruh (televizijska nadaljevanka)
TOREK, 2C. V.
©labod
1
9.15 TV V ŠOU: Prehrambeni krog, Ali ste vedeli, Dnevnik 10 10.00 TV V ŠOU
15.55 ŠOLSKA TV: Od Colomba do Havane, Nihanje, Človek in nezgode pri delu
Prvi prispevek bo- šolarje poučil, kateri so cilji neuvrščenega gibanja. Beseda bo tekla tudi o zadnji konferenci neuvrščenih v Havani, kjer so se pojavile težnje, da bi to gibanje privedli ob bok blokovski razdelitvi. Da je neuvrščenost ostala še naprej pri svojih izvirnih načelih, ki so bila izoblikovana 1961 v Beogradu, je bila velika zasluea tovariša Tita. Zatem bo govor o
nihanju teles oz. o povezanosti nihanja z zvočnimi pojavi. Kai storiti, da bi se zmanjšalo število nezgod pri delu? O tem vprašanju pa bo tekla beseda v zaključnem prispevku 16.50 POROČILA 16.55 MAU PINGVIN
17.10 INDIJSKI POTUJOČI UMETNIKI, 1. del dokumentarnega filma
v prvem delu filma bomo videli, kako poteka življenje indijskih potujočih umetnikov na podeželju To so pevci, plesalci, igralci, mimiki, pripovedovalci zgodb, akrobati, žonglerji, lutkarji in krotilci kač, ki se preživljajo z zabavanjem ljudi. Cez mesec dni bo na sporedu drugi del filma, ki bo prikazoval delovanje teh umetnikov po ulicah modemih indijskih mest.
18.30 OBZORNIK
18.40 OBRAMBA IN ZAŠČITA
19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
17.45 PISANI SVET: MORJE
20.00 AKTUALNA ODDAJA 20.55 B. Prus: LUTKA 22.15 V ZNAMENJU 22.30 ZA LAHKO NOC
17.10 Dnevnik v madžarščini'j 17.30 Dnevnik - 17.45 Pustolovk na — 18.15 Nove knjige — 18$; Narodna glasba - 19.30 Dnevnik' 20.00 Glasbena oddaja — 20-$ Včeraj, danes, jutri - 21.10 Dok« mentama oddaja - 21.55 Poezij*
SREDA, 21. V.
©labod
i
9.30 i V V ŠOU: Za učitelje, 11. stoletje na na S obali
10.00 TV V ŠOU
17.25 POROČILA
17.30 K. Kovič: MO« PRIJATELJ PIKI JAKOB
17.45 UMETNOST NA JUGOSLOVANSKIH TLEH 18.40 OBZORNIK 18.55 NE PREZRITE 19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
20.00 FILM TEDNA: RAZŽARJE-NJE
18.05 OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: PTUJ
S podobami tobačnih krajev in brezpravnih kmetov, ki morajo poceni prodajati težko pridelan tobak, se začne film, ki govori o življenju pred zadnjo vojno. Za revne ljudi je bil to hud čas, živeli so
v senci policijske tiranije in Y kupčevalskega kapitalizma. Tf mladi so se začeli upirati in n# vojno dozoreli v ljudi, ki so" zavedno pridružili bojevalcem svobodo. Ta film, ki ga je W' posnel Boro Draškovič, je tri-rekoč dokumentarni prikaz prefi*' sljivih razsežnosti polpretekle dpjb* Igrajo Dragan Maksimovič, R^1 Šerbedžjja, Gordana Košano# Fabjan Šovagovič in drugi.
21.40 625
2Z 20 TV DNEVNIK
17.10 Dnevnik v madžarščini'
17.30 Dnevnik - 17.45 Otro#1 oddaja -	18.15 Izobraževal oddaja - 18.45 Prijatelji glasbe'
19.30 Dnevnik - 20.5 Igre bi«; meja (prenos iz Antibesa) - 20 Izbor v sredo - 22.50 Dnevnik
ČETRTEK, 22, V.
©labod
i
9.10 TV V ŠOU: Sadovnjak spom-
ladi, Na travniku, Računalnik - kaj je to?
10.00 TV V ŠOU
16.05 ŠOLSKA TV: Od Colomba do Havane, Nihanj, Človek in nezgode pri delu
17.00 POROČILA
17X15 TIGRIS, dokumentarni film 17.55 F. Bevk: PESTRNA, 2. del 18.20 OBZORNIK
18.30 AU PRILOŽNOST NAREDI TATU, dokumentarna oddaja
Sploh ni res, da zgolj »priložnost naredi tatu”! O tem bo govorila oddaja.
19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
20.00 DOKUMENTARNA
DAJA -iSBENA ODDAJA ZNAMENJU
17JO Dnevnik v madžarščini ' 17.30 Dnevnik - 17.45 OtrošlO oddaja — 18.15 Znanost - 18.45 Zabavna oddaja - 1930 Dnevnik -20.00 3-2-1 ... gremo! - 23.00 Poročila
PRVI RADIJSKI PROGRAM
PETEK, 16. V.
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Glasbena pravljica (L. Kovačič - K. Cq>ci: Dva zmerjavca). 8.50 Naši umetniki mladim poslušalcem. 9.05 Z radiom na poti. 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 12.30 Kmetijski nasveti (Jože Bregar: Opazovalni panj). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Scheizo in diverti-mento. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki turiste. 15.35 Zabavna glasba.
poslušalci čestitajo m pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.50 Minute s plesnim orkestrom RTV Ljubljana. 14.05 Humoreska tega tedna (I. Sivec: Naših sedem
Siomladi). 14.25 S popevkami po ugoslaviji. 15.10 Pri nas dot 15.30 Nedeljska reportaža. 15, Listi iz notesa. 16.20 Gremo v kino.
reportaža. 15,55
za 18.00 R literaturi.
o slovenski glasbeni S knjižnega trga.
17.05 Popularne operne melodije. 17.50. Zabavna radijska igra (Ž. Petan:. Monolog moškega o ženskah). 18.32 Na zgornji polici. 19.45 Gjasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Lirični utrinku 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. 0.05-4.30 Nočni program.
fLT	PONEDELJEK,	19.	V.
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.25 Ringaraja. 8.40 Pesmica za mlade
20.00 U
21.05 Oddaja
ščakih. 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Petkov glasbeni mozaik. 0.05-4.30 Nočni program.
SOBOTA, 17. V.
8.08 Pionirski tednik. 9.05 Z radiom na poti. 10.05 Sobotna matineja. 11.05 Zapojmo pesem. 11.20 Po republikah in pokrajinah. 11.40 Zapojte z nami. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (Julija Smole: V srednjeročnem programu več pozornosti češnjam in marelicam). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Glasbena panorama.
15.30 Zabavna glasba. 17.00 Zunanjepolitični magazin. 18.00 Škatlica zgodbo. 18.30 Mladi mladim. 19.35 Mladi mostovi. 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvaijalcev in poustvarjalcev zabavne glasbe. 0.05-4.30 Nočni program.
NEDELJA, 18. V.
7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (M. Isako-vič: Atlantida). 8,52 Skladbe za mladina 9.05 Še pomnite, tovariši!
10.05 Panorama lahke glasbe. 11.00 Pogovor s poslušalci. 11.10 Naši
ženske). 22.30 S plesnim orkestre1* RTV Ljubljana. 23.05 Lirični utri1!' ki. 23.10 S popevkami po JugosU''1' ji. 0.05-4.30 Nočni program.
SREDA, 21. V.
8.08 Z glasbo v dober dan. 8J| Pisan svet pravljic in zgodb. 9.05 radiom na poti. 11.35 Znano ' priljubljeno. 12.10 Veliki zab«# orkestri. 12.30 Kmetijski nas'*® (Slavka Kavčič: Koristi lastnikov gozdov v združenih TO. gozdarstva). 12.40 Ob izvirih Kr ske glasbene umetnosti 14.05 mišljamo, ugotavljamo...
risarje in pozdravi. 9.05 Z radiom na potu 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30
Kmetijski nasveti (Matija Božič: Čebelarjev pašni koledar). 12.40 Pihalne godbe na kocertnem odru.
14.05 Pojo amaterski zbori. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Naša glasbena izročila. 18.25 Zvočni signalu 19.45 Minute z ansamblom bratov Avsenik. 20.00 Kulturni globus. 20.10, Iz naše diskoteke. 2L05 Glasba velikanov. 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev..
23.05 Lirični utrinku 23.10 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 20. V.
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Iz glasbenih šol. 9.05 Z radiom na poti. 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (Jasna Stekar: Vrednost sena za prehrano krav). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30 Zabavna glasba.
18.00 Operne arije in monologi. 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj. 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja.
20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Tipke in godala. 21.05 Radijska igra (M. Brett: Mik za
glasba v prostoru U -. 18.15 Naš gost. 18.30 6dsko*g deska. 19.45 Minute z ansatnb‘%, Vilija Petriča. 20.00 Koncert ( besedo (Tito). 20.25 Srečat#® skladateljem Lojzetom Lebič®' 21.05 Odlomki iz G. Verdija op®L Traviata. 22.30 Revija slovenj pavcev zabavne glasbe. 23.05 Lm^
utrinki. 23.10 Jazz pred poln1 0l05 -4.30 Nočni program.
ČETRTEK, 22. V.
s 3®
8.08 Z glasbo v dober dan. '0l Mladina poje. 9.05 Z radiom poti. 11.35 Znano in prilM^^t 12.10 Znane melodije. 12.30 * (j tijski nasveti (Jože Osvald: Retm jia lanskih poskusov v poljedelstv j, Primorskem). 12.40 Od vasi d® 14.05 Enajsta šola. 14.20 za mlade poslušalce. 14.40 Je |aSin-ni pogovori. 15.30 Zabavna v ^ 18.00 Vsa zemlja bo z nami Jr $ 18.15 Lokalne radijske P° JhovH9 vključujejo. 18.35 L. van Bee i Sonata v c-molu. 19.45 M' ,0.0® ansamblom Jožeta KampiC"' j jji Četrtkov večer domačin P napevov. 21.05 Literarni (Afriška srečanja). 21.45 Lep jugrr lodije. 22.30 Plesna glasba slovanskih studiev. 23.03 jug?” utrinki. 23.10 Paleta popm^faC' slovanskih avtorjev. 0.05' • ni program.
kultura
in
izobra-
ževanje
r
M;
fin:
ot
r
m $
USMERJENO IZOBRAŽEVANJE ŠOLANJE ZA POKLIC
Odmevi na vprašanja
Ta vprašanja so zastavili srednješolci. Pričakujemo novih pobud za to pisanje, zlasti iz oiganizacij združenega dela.
KATERI SO OSNOVNI razlogi, DA JE USMERJENO IZOBRAŽEVANJE PRELOŽENO ZA ENO' SOISKO LETO?
V prvi vrsti se moramo otresti dosedanjih predstav o tem, kaj je preobrazba šdstva in kdo je zanjo odgovoren. Zakoreninjeno je mnenje, da so za tovrstne spremembe odgovorni šola in učitelji, ravnatelji, učenci, strokovni delavci in strokovne službe. Preobrazba, za katero smo se odločili, pa je korenitejša in družbeno širše zastavljena, zato terja odgovorne priprave ne samo v šoli, ampak tudi zunaj nje.
Spričo tega ni najpomembnejše, ali bomo začeli nove smotre in vsebine uresničevati že letos. Pomembnejše je, kako se bomo v 71 letu, ki je pred nami, še pripravili,
1)1 da bomo brez večjih težav začeli 'UVajati nove programe v vse 1. ^'“letnike srednjih šol s šol. letom '■ ’T$81 /82. To pomeni, : da se ta > preobrazba ne bo začela v prihodnjem šolskem letu, ampak ^poteka v obliki priprav dejansko 'ž'e;nekaj let.
Zakon o usmerjenem izobraževanju je nastajal več kot dve ’
leti. Sprejet je bil z nekajmesečno zamudo, kar pa je tudi prispevalo k temu, da smo dobili dober zakon z izvirnimi rešitvami in pretehtanimi napotili za delo. Nepopravljiva škoda bi bila, da ga ne bi z največjo odgovornostjo uresničevali tudi v praksi.
Mreža šol, kar pomeni, kje in v kakšnem obsegu bodo delovale posamezne šole, še ni usklajena. Zdaj so na vrsti delovne organizacije, da povedo svoje mnenje o mreži in zanjo prevzamejo tudi odgovornosti. Dokončno pa bodo o mreži šol sklepale delegatske skupščine uporabnikov in izvajalcev v posebnih izobraževalnih skupnostih.
V priprave za neposredno izvajanje programov so se doslej vključevale predvsem šole, premalo pa odgovorni dejavniki v delovnih organizacijah. Vemo pa, da se bo precejšen del programov uresničeval zunaj šol, v neposrednem delovnem okolju, začenši s 1. letnikom srednjega izobraževanja. V ta namen je treba izpeljati ustrezne samoupravne dogovore med šolami in zainteresiranimi delovnimi organizacijami, poskrbeti zainanjkajoče učitelje v šolah in za inštruktorje v delovnih organizacijah, zagotoviti šolam zunanje sodelavce ter manjkajočo opremo in se dogovoriti za možnosti izobraževanja odraslih (iz dela, ob delu), ki mora biti v bodoče bolj usmerjeno, oziroma vodeno, seveda v skladu s kadrovskimi potrebamu
Poklicno usmerjanje se ne sme končati v osnovni šoli. Nujno ga je treba začeti uveljavljati tudi v srednjih šolah in v vseh delovnih sredinah združenega dela.
Razpisi za vpis učencev v 1. razrede srednjega izobraževanja morajo biti pripravljeni in objavljeni vsaj pol leta pred začetkom šolskega leta. Za vpis novincev v srednje šole za šolsko leto 1981/82 bo torej razpis objavljen že konec marca 1981.
Programi srednjih šol še niso celovito izdelani. Potrebujemo pa
še skrajšane programe, po katerih se bodo šolali udeleženci izobraževanja za manj zahtevne poklice. Vsi programi bodo morali biti še prilagojeni za šolanje odraslih in posebej za mladino in odrasle, ki zaradi telesnih ali duševnih motenj ne bodo zmogli programov v celoti.
Napisati sodobne učbenike ni lahka stvar. Učbeniki za prvi letnik nastajajo z rahlo zamudo. Do te jeseni vseh še ne bi dobili. Zdaj je dovolj časa, da bomo lahko prišli do dobrih učbenikov in učnih pripomočkov.
Preobrazba je vezana, če naj bo uspešna, tudi na sodobno urejene dobro opremljene specialne učilnice. Sodobno opremljene specialne učilnice za biologijo, kemijo, fiziko, obrambo in zaščito ter za osnove tehnike in proizvodnje pa so še kako potrebne, sicer ne bo možno uresničiti programov. Tega seveda ne bo deležna vsaka šola v ‘celoti, zato se bo treba med šolami dogovoriti za souporabo teh učilnic. V srednjem usmerjenem izobraževanju je potrebno izboljšati materialne in prostorske pogoje, saj v dobršni meri omogočajo kvalitetnejše vzgojno-izobra-ževalno delo. Toda vsem mora biti jasno, da bodo glavni nosilci preobrazbe učitelji, ravnatelji, inštruktorji, strokovni in zunanji sodelavci ter ne nazadnje učencu Zato so vsestranske priprave teh dejavnikov prehod v usmerjeno izobraževanje še najbolj odgovorne. Z a uspeh teh priprav pa so odgovorni tudi dejavniki iz delovnih organizacij. Zakon o usmerjenem izobraževanju jih za tc nedvoumno zavezuje. Za take odnose smo se odločili ob nastajanju in ob samem sprejetju tega zakona.
Torej ne gre za to, da nismo bili za ta prehod pripravljeni že letos. Resnica je, da smo bili samo premalo pripravljeni, najmanj pa v združenem delu, ki je dobilo z zakonom o usmerjenem izobraževanju novi in odgovorne naloge.
KAM NAJ SE VPIŠEJO LETOŠNJI OSNOVNOŠOLCI?
Pričakujemo, da bo razpis za letošnji vpis v 1. razred srednjih šol objavljen v dnevniku Delo do 20. maja. Vse šole v Sloveniji bodo letos vpisovale učence po do sedaj veljavnih predpisih oziroma dogovorih.
Brž ko boste dobili razpis, natančno preberite vsa navodila, sicer se v njem ne boste znašli ali pa ga boste pomanjkljivo razumeli. Odločite se za šolo oziroma za poklic, za katerega imate veselje in sposobnosti in s katerim boste kasneje lažje prišli do zaposlitve. Za vse ne bo primernih šol v domačem kraju. Zato se je za nekaj let pametneje napotiti na šolanje drugam, kot pa si izbrati neprimeren poklic.
KAKO,PRITI DO ŠTIPENDIJ?
Ko boste brali ta odgovor, bo v časopisu Delo že objavljen razpis za štipendije. Možno je dobiti kadrovske štipendije, štipendije iz združenih sredstev in štipendije iz Titovega sklada. Katere od teh štipendij in pod kakšnimi pogoji lahko dobijo učenci prvih razredov srednjih šol, pa bo povedano v razpisu, zato v njem dobro preglejte prav vsa navodila in pojasnila.
Kadrovske štipendije razpisujejo delovne organizacije za poklice, ki jih potrebujejo. Štipendije iz združenih sredstev so namenjene v prvi vrsti učencem, ki bi se zaradi premajhnih dohodkov staršev ne mogli šolati. Štipendije iz Titovega sklada pa se učencem prvih razredov ne podeljujejo. Nekatere delovne organizacye so že letos spremenile učne pogodbe v štipendije.
Štipendisti imajo do štipenditorja tudi obveznosti. Ce je štipendist neuspešen ali če se zaposli drugje, kot je določeno s pogodbo, je treba štipendijo vrniti To ni nič novega, toda nekateri to kasneje ‘težko razumejo in priznajo.
J. ŠKUFCA
Izšli so „Drobci sonca”
Ob izidu prvih pesniških listov kot posebne številke Samorastniške besede bo jutri v Trebnjem literarni večer
POBRATENI S KOROŠKIMI ŠMIHELČAN1 - Moški pevski zbor gasilskega društva iz Šmihela pri Novem mestu (na sliki) seje med nedavnim gostovanjem pri koroških Slovencih pobratil z mešanim zborom ,,Korotan” iz istoimenskega kraja — Šmihela pri Pliberku.
_V gosteh pri,.Korotanu”
Gasilski zbor iz Šmihela pri Novem mestu pobraten z mešanim zborom iz Šmihela pri Pliberku
3. maja je moški pevski zbor gasilskega društva iz Šmihela pri Novem mestu nastopil v kraju z ®?akim imenom - Šmihel pri r»berku na Koroškem. Gostje ?° zapeli pod vodstvom Ludvi-Ahačiča 22 slovenskih ljudje"1) umetnih in bojnih pesmi.
® koncertu se je Šmihelski zbor pobratil z zborom gostitev, zbora pa sta si izmenjala ^ listini o pobratenju. Smi-
helčani so koroškim Slovencem
?odarili sliko Nwega mesta in 0 slovenskih knjig za tamkajšnjo knjižnico. Mešani pevski zbor „Korotan” iz Šmihela pri Pliberku bo šmihelskim gasilcem vrnil obisk že to jesen, ko bo nastopil s sporedom koroških narodnih pesmi v Novem mestu. Zbora sta sklenila, da bodo postali njuni medsebojni _	.	.	odnosi	tradicionalni.
Samorasli samorastnik
^banjška galerija začela letošnjo razstavno sezono z n,mivim predstavnikom srbske naive Dobrosavom —	______________Milojevičem
V Trebnjem se izteka danes Letava 45 Qlj na platnu *tozarevskegji naivca Dobro-Milojeviča. Slikar, ki je T>ozoril nase že leta 1972, ko udeležil petega taborskega del il3’ postov*! M ogled jo v vseh pogledih ustreza-1-JP00strenim merilom za ude-T*;.0 taborskih prireditvah.
I*™1 prirediteljem seje ij» uPfl še posebno zato, ker ni ^ aU one Jole”, lec n P”8*611 samorastnik, po-8 Uušana Jevtoviča morda
P°tisnii kmet’ ki mu ie čoPič nuj« . a v roke notranja izpovedna svo- poiskal slikarske teme iz ftastaJ vsa*cdanjega okolja. Tako so njakL®r*‘\evnate krajine s sadov-uPod °P°!i’ cerkvami in kolibami, slove,- . je cerkvene in vaške tov °St*’ v*akdanja opravila kme-in ja, nJ °vih žena, domače živali PazliivrfllC' Nje8°ve kompozicije so minjaio SeStavljene “> pogosto spo-J	na mozaik, kjer zaživi
V Trebnjem so kot posebna številka revije »Samorastniške besede”, ki jo že šest let izdaja občinska kulturna skupnost, zagledali beli dan pesniški listi „Drobci sonca” s 47 pesmimi Franceta Režuna in 13 ilustracijami Lucijana Reščiča, ki sta zbirko tuai uredila.
Pesniški listi pomenijo novost, ki ne pomeni le podviga za trebanjske izdajatelje in založnike, marveč napoveduje tudi nove možnosti za skupno in obsežnejše predstavljanje avtorjev, ki so se že uveljavili na
sleherni kamenček v svoji značilni živi barvi.
„Ne bojim se lakote, bojim se vojne,” je poudaril, ko so ga vprašali, naj pove kaj o sebi. In še: „Ne bojim se kritikov, bojim se sebe. Sam sem. Toda velika je podpora, ki jo meni in še nekaterim mlajšim daje galerija v Trebnjem.” Razstava v Trebnjem je Milojevičeva deseta samostojna. Za mladega slikarja, ki je bil še pred osmimi leti popoln začetnik, toda izjemno nadarjen, je to pomembna spodbuda.
L Z.
D ob rosa v Milojevič med svojimi slikami v trebanjski galeriji.
NEPOZABEN VEČER Z ROJAKINJO - Vilma Bukovec, prvakinja ljubljanske Opere, je na nedavnem koncertu v Trebnjem, kjer je proslavila življenjski m umetniški jubilej, ponovno dokazala, da je izjemna pevska umetnica in sopranistka izrednih glasovnih razsežnosti. Trebanjski rojaki so ji ob tej priložnosti med dnigim podelili zlato plaketo svojega Tabora. (Foto: I. Zoran)
Še kamen oživi
Ob razstavi v Kočevju
V kočevskem Likovnem salonu je že dva tedna odprta razstava likovnih stvaritev znane slovenske akademske slikarke Alenke Gerlovič. Gre za izbor del, ki jih je umetnica predtem postavila na ogled v Kranju. Kažejo, da je kot krajinarka znala tenkočutno prid uh ni ti naravi. Čeprav njene slike niso izrazito realistične, pritegngo slehernega obiskovalca, na kar je že ob otvoritvi razstave opozorila recenzentka Breda Miga
Gerlovičeva je v desetletjih ustvarila vrsto cidov ali zaokroženih celot in skupin slik z značilno skupno tematiko. Potovanje po Ameriki ji je navdihnilo cicel o goratem zahodu in Indgaicih. V nenavadno žarečih barvah sta pod njenim čopičem oživela celo puščava in kamen. Domači gozdovi ter Kosovelova in Borova lirika so ji dali navdih za izjemen ckel „Hoste”, medtem ko je cikel „Bohinj” svojevrstna izpoved, vezana na varstvo narave.
S to razstavo so v Kočevju počastili dan OF, paznik delil 35-letnico osvoboditve in praznik kočevske krajevne skupnosti. Slednja je bila tudi pokroviteljica, zato je razstavo tudi odprl njen predstavnik Marjan V iv ar.
V. L
straneh »Samorastniške besede”, in sicer Stopajo v literarni svet in svet likovne umetnosti kot izvirne in slogovno dovolj samosvoje osebnosti. Pravkar izšli „Drobci sonca” kot prva številka pesniških listov so v tem smislu upravičili izid.
Ob izidu »Drobcev sonca” bo jutri ob 19. uri v trebanjskem kulturnem domu literarni večer, na katerem bosta Režunove verze brala Zvonka in Jože Falkner, nastopili pa bodo še pianistka Romana Rek, nonet „Caimen” pod vodstvom Slavke Kukman in godalni orkester glasbene šole M arjana Kozine iz Novega mesta.
ČRNOMALJSKA ZKO IMA NOVO VODSTVO
Na programski in voli’ni konferenci ZKO črnomaljske obline, kije bila 30. aprilav butorajskem kulturnem domu, so izvolili nov izvršni odbor in odbore za glasbeno, gledališko in folklorno dejavnost.
Predsednik izvršnega odbora, ki šteje devet članov, je postal Janez Kure, za tajnika pa so izvolili Marjana Črneta. Oba sta že do zdaj opravljala omenjeni dolžnosti. Predsedniki strokovnih odborov pa so Jože Strucelj za glasbeno, Mira Kure za gledališko in Marjan Črne za folklorno dejavnost Novo vodstvo so znatno pomladili. Naloge odborov za likovno in klubsko dejavnost bo opravljal izvršni odbor.
Alenka Gerlovič: na sliki še mrtva narava zaživi.
TRETJI DOLENJSKI, PRVI BELOKRANJSKI
Tradicionalni tretji dolenjski knjižni sejem bo od 26. do 30. maja v avli upravne stavbe novomeške tovarne zdravil Krka v Ločni.
Slovenske založbe bodo na njem razstavile kakih 1000 knjig, izšlih v zadnjem letu. Sejem bodo zatem za teden dni predstavili v Metliko. Prireditev se bo uradno imenovala prvi belokranjski knjižni sejem.
Ekslibrisi v Črnomlju
Zanimivo razstavo, prvo v Beli krajini, bodo odprli danes v matični knjižnici
V črnomaljski knjižnici bodo odpili danes ob 12. uri veliko razstavo ekslibirisov. Z njo se društvo slovenskih ekslibnstov, ki je edino v naši državi in eno najmočnejših v svetu, prvič predstavlja v Beli krajini Razstava bo odprta do 30. maja.
Vsi razstavljeni ekslibrisi - male pafike - so iz zbirke znanega slovenskega zbiratelja Rajka Pavlovci Toda še nikjer v Sloveniji niso bili posamezni avtorji ekslibri-sov iz vsega sveta predstavljeni v takem številu. Japonske ekslitrise razstavljajo tokrat celo prvič. To pomeni novost tudi za prireditelje.
Slovenski del razstave zastopajo ekslibrisi šestih avtorjev. V vrh te male grafike sodgo nedvomno dela Božidarja Jakca in Mihe Maleša, častnih članov Društva Exlibris Sloveniae. Z izvirno tehniko vzbuja veliko zanimanje Pavel Medvešček, medtem ko se je Jože Trpin s preprosto risbo imenitno približal bistvu ekslibrisa, to je uporabnosti za knjigo. Posebnost slovenskih ekslibrisov so dela nekaterih arhitektov, od katerih sta tokat na razstavi Jože Plečnik in Vladimir Gajšek.
E X L i B R I S
<■"'y V
r >■
m MimA
LEA GRABRIJAN
MihaMaleS: EKSUBRIS
Spevni „Vasovalci”
Na Senovem postavili na oder spevoigro — Novi načrti
Novi dom XIV. divizije na Senovem postaja vse živahnejše žarišče amaterske kulturne tvornosti Ob lanski slavnostni otvoritvi je domače delavsko kulturno društvo Svoboda z vsem žarom zaigralo zahtevno Cankarjevo dramo »Hlapci”. Konec aprila so se uspešno predstavili občinstvu s spevoigro »Vasovalci”.
Ta spevoigra Ljube Prenner in Janka Gregorca je povezala številne narodne pesmi. Prav ta narodni zaklad je tolikšen, da sta avtorja lahko sestavila delo z z zaključeno glasbeno in literarno vsebina Dirigent Janko Avsenak iz Brestanice in režiser Boris Pšeničnik s Senovega sta Ebrala posrečen izbor šestih solo pevcev in ravno toliko instrumentalistov, sestav dveh violin, harmonike. klarineta, kitare in kontnih««
UBRANI PEVCI — Senovčani so uspešno uprizorili spevoigro »Vasovalci”. Novi dom XIV. divizije ne priteguje le gledalce od blizu in daleč, temveč tudi amaterske igralce in pevce. (Foto: Železnik)
pa je blizu ljudskim sestavom. Množične prizore so obogatili še člani folklorne skupine pod vodstvom Stanke Macur, ubrano so se vključevali tudi člani brestaniškega moškega zbora.
Prizadevni režiser Boris Pšeničnik ne skriva, da postavitev spevoigre na oder terja neprimerno več dela kot običajna dramska uprizoritev. Petje mora namreč spremljati tudi igra.
Dvorana novega senovškega doma je bila ob premieri v soboto, 26. aprila, zasedena do zadnjega kotička. Stari in mladi so bili z uprizoritvijo zadovoljni Amaterski sestav pevcev in glasbenikov je kajpak pripravljen tudi na gostovanja. V društvu imajo načrte za nadaljnje delo. To naj bi bila nova zvrst: satirični večer.
A. ŽELEZNIK
BELA KRAJINA V KASETAH
Skupina belokranjskih glasbenikov se je hkrati s črnomaljsko glasbeno šdo odločila, da bo začela belokranjsko ljudsko glasbeno in besedno gradivo, zbrano in posneto po krajevnih skupnostih, objavljati v kasetah, ki bodo izšle v manjših nakladah. Prva kaseta, ki bo kmalu izšla, bo vsebovala ljudsko izročilo s Sinjega vrha. V kasetah bo gradivo, ki ga je posnel v Beli krajini znani glasbenik in pedagog Silvester Mihelčič.
v
SOZD emona ljubljana
proizvodnja trgovina turizem hotelirstvo inženiring
OBVESTILO
POSLOVNIM PARTNERJEM IN POTROŠNIKOM
SOZD Emona in njene organizacije v Ljubljani: Emona Merkur, TOZD Maloprodaja, Emona Commerce, Emona Blagovni center, Emona Hoteli, Emona Globtour, Emona Inženiring, Emona Elektronski center in Interna banka Emona obveščajo poslovne partnerje in potrošnike, da do nadaljnjega veljajo telefonske številke, tiskane v rednem delu novega telefonskega imenika za leto 1980.
Nove telefonske številke, tiskane v prilogi „Spre-membe med tiskom" bodo pričele veljati po preselitvi v novo poslovno stavbo na Šmartinski cesti, o čemer bomo javnost in poslovne partnerje posebej obvestili.
333/17-80
Delavski svet
„ZlTO" - TOZD PEKARNA KRŠKO
objavlja prosta dela in naloge:
1.	STROJNO ODLIKOVANJE TESTA
a) za nedoločen čas, s polnim delovnim časom — 1 delavca
b) za določen čas 3 mesece, s polnim delovnim časom ter začetkom opravljanja del in nalog 1. 6. 1980 — 1 delavca.
Pogoji:
pod a) — popolna ali nepopolna osnovna šola
— možnost priučitve v pekarski stroki
— poskusno delo 3 mesece
pod b) — popolna ali nepopolna osnovna šola
2.	ČIŠČENJE
PROIZVODNIH PROSTOROV IN DVORIŠČA za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu) ter začetkom opravljanja del in nalog 1. 7. 1980 - 2 delavki.
Pogoji: — lahko nepopolna osnovna šola — poskusno delo 3 mesece.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: „ZITO" — TOZD Pekarna Krško, Cesta 4. julija 86.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po zadnji objavi.
357/18-80
»SUROVINA" MARIBOR POSLOVNA ENOTA BRESTANICA
bo prodala na javni prodaji dne 16. 5. 1980. — pričetek bo ob 9. uri v Brestanici — naslednje osnovno sredstvo:
1.	TOVORNI AVTO TAM 4500 KIPER, leto izdelave 1965, št. motorja 100221 652, štev. šasije 65068085, nosilnost 4500 kg.
Izklicna cena je 35.000,00 din. Dražitelj mora pred dražbo položiti varščino v višini 10 % od izklicne cene.
356/18-80
Razpisna komisija OBRTNE ZADRUGE
„BELA KRAJINA", ČRNOMELJ
RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA (ni reelekcija)
POGOJI:
1. splošni pogoji, ki jih določa zakon
2. posebni pogoji, in sicer:
— višja izobrazba z najmanj 3 leti delovnih izkušenj na vodilnih delih in nalogah
— oz. srednja izobrazba z najmanj 7 leti delovnih izkušenj na vodilnih delih ali drugih odgovornih enakovrednih nalogah
~ organizacijska in moralno—politična sposobnost organizirati in voditi zadnigo.
OD po pravilniku.
Stanovanja ni.
Razpis velja 15 dni po objavi.
Prošnje pošljite na naslov:	Obrtna	zadruga	„BELA
KRAJINA", Črnomelj, Kolodvorska 25 — ..Razpisna komisija".
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE „PIONIR"
TOZD GRADBENI SEKTOR NOVO MESTO
objavlja
prosta dela in naloge
VODJE DRUŽBENEGA STANDARDA
Od kandidatov pričakujemo, da bodo poleg splošnih pogojev izpolnjevali še naslednje pogoje:
— visoka izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj ali: višja izobrazba in 4 leta delovnih izkušenj ali: srednja izobrazba in 6 let delovnih izkušenj.
Kandidate prosimo, da pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju
pogojev v 15 dneh po dnevu objave na naslov:
SGP „PIONIR"
TOZD gradbeni sektor Novo mesto Jerebova 19 68000 Novo mesto
Prijavljene kandidate borno o izidu izbire obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
n r
Tovarna celuloze in papirja „DJURO SALAJ”, TOZD TES BRESTANICA
ugodno proda TOVORNI AVTOMOBIL TAM 5000, (leto izdelave 1969) v voznem stanju.
Licitacija bo dne 21. 5. 1980 v TOZD TES Brestanica ob 9. uri za družbeni sektor, ob 10. uri pa za zasebni sektor.
POPRAVEK
V Dolenjskem listu št 17 dne 24. aprila 1980 nam je zabodel tiskarski škrat v prispevku ,,Z zelenim vlakom v Ljubljano".
Pravilen odhod iz Ljubljane je ob 16. uri in 22 minut, cena za 10 vozovnic pa je 608 dinarjev.
Bralcem se za neljubi napaki opravičujemo.
341/18-80
DELAVSKI SVET
DO NOVOLES - TOZD TOVARNA AKRILNIH PROIZVODOV TREBNJE
razpisuje prosta dela in naloge
TEHNOLOGA ZA OBVLADOVANJE PROCESA IZDELAVE IN PREDELAVE AKRILNIH PLOŠČ Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— da imajo dokončano fakulteto za naravoslovje in tehnologijo — smer kemijska tehnologija;
— da imajo najmanj 2 leti delovnih izkušenj.
Razpis traja 15 dni po objavi. O izboru bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po zaključku razpisa. Kandidati naj pošljejo vloge na naslov:
Novoles — TOZD TAP 68210TREBNJE, Prijateljeva c.
364/19-80
V_
NOVOMONT A2A NOVO MESTO
objavlja 1. PROSTA DELA IN NALOGE
- ELEKTROVARILCA,
- DVEH PRIUČENIH DELAVCEV kovinarske stroke, -DVEH IZOLATERJEV.
Poleg splošnih pogojev mora imeti elektrovarilec končan ustrezen tečaj in enoletne delovne izkušnje.
2. PROSTA UČNA MESTA ZA IZUČITEV POKLICA:
- MONTER CENTRALNE KURJAVE - 10 učencev
- MONTER VODOVODA - 4 učenci
- MONTER PREZRAČEVALNIH (KLIMA) NAPRAV — 4 učenci
- ELEKTROINSTALATER - 10 učencev Učencem nudimo zelo ugodne pogoje izobraževanja, saj poleg obvezne nagrade, naša delovna organizacija plačuje vse stroške bivanja v dijaškem domu za časa pouka.
Pismene vloge za sprejem v delovno razmerje, oziroma učnn razmerje sprejema splošna služba delovne organizacije do zasedbe prostih rnest.
Podrobnejše informacije lahko kandidati dobe v splošni službi NOVOMONTAŽE, Novo mesto, Mala Cikava 25.
362/19-80
V.
TEKSTILNA TOVARNA „TEKSTILANA" Kočevje Trata XIV/8
RAZPISUJE
prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo:
- DIREKTOR NABAVNEGA SEKTORJA
poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
- višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali tekstilne smeri
- 5 let delovnih izkušenj na komercialnem področju
- znanje tujega jezika (angleščina, nemščina ali italijanščina)
- neoporečna preteklost in družbenopolitična aktivnost Kandidat bo za opravljanje razpisanega dela ali naloge izbran za štiri leta
Prijave z do lazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v 15 dneh po objavi kadrovski službi delovne organizacije.
O izidu izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 theh po končanem roku za sprejemanje prijav.
361/19-80
Mercator
sestavljena organizacija združenega dela za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev, n. sub. o., ljubljana
MERCATOR ROŽNIK, n. sub. o. LJUBLJANA, TOZD JELKA, trgovina na drobno, n. sub. o.
RIBNICA, Šeškova 2
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za blagovnico v Ribnici:
1. VODJA BLOGOVNICE
Akontacija OD od 9.000 - 11.000 din
2. 6 POSLOVODIJ oddelkov v blagovnici
Akontacija OD od 6.000 - 7.500 din %
3. VEC PRODAJALCEV
Akontacija OD od 4.500 — 6.000 din
Vse dela/ce želimo zaposliti za nedoločen čas, s polnim
delovnim časom in poskusno dobo dveh mesecev.
Pogoji:
pod 1: poslovodska šolaoziromaVK delavec trgovske stroke in najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju poslovodskih del,
pod 2: poslovodska šola in 3 leta delovnih ekušenj v f go vini,
pod 3: končana šola za prodajalca
Pisne vloga z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov:
MERCATOR ROŽNIK, TOZD JELKA, Ribnica, v 15 dneh po objav L
O odločitvi komisije bomo kandidate obvestili v 30 dneh po obja/i.
359/19-80
—s
TRANSPORTNO GRADBENO PODJETJE „TGP" Metlika
Odbor za medsebojna razmerja TOZD - OBRT
OBJA VLJA prosta dela oz. naloge
2 KV PLESKARJEV
Pogoji: KV pleskar
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas.
Poskusno delo traja 1 mesec.
OD po pravilniku.
Kandidati naj svoje vloge z dokazili o zahtevani izobrazbi pošljejo v 15 dneh po objavi na gornji naslov.
353/18-80
J
KMETIJSKA ZADRUGA RIBNICA Komisija za delovna razmerja
razpisuje prosta dela in naloge
POSLOVODJE MARKET IZBIRA Ribnica, Šeškova 15
Pogoji: srednja šola poslovodske ali komercialne smeri in 2 leti delovnih izkušenj na delih in nalogah poslovodje
Kandidati naj pošljejo prijave v 10 dneh po dnevu objave na Kmetijsko zadrugo Ribnica, Ribnica, Šeškova 15. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po dnevu poteka prijave na razpis.
352/18-80
DOM POČITKA IMPOLJCA 68290 SEVNICA
objavlja naslednja prosta dela in opravila:
1. FIZIOTEREPEVTA
2. GLAVNEGA KNJIGOVODJE
Pogoji:
pod 1: končana višja šola za fizioterapevte in dve leti delovnih izkušenj
pod 2: končana ekonomska šola in dve leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
Kandidati bodo pridobili lastnost delavca s polnim delovnim časom za nedoločen čas in s pogojem dvomesečnega poizkusnega dela.
Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom i° dokazili o izobrazbi sprejema Dom počitka Impoljca, 68290 Sevnica, 15 dni po objavi.
Kandidate bomo o izidih razpisa obvestili v 15 dneh p° zaključku oglasa.
351/18-80,
_____________________________________________________  -S
:r;SV-
,10*:*
Namesto rož in vencev
v
— Večkrat je želja občanov Trebnjega, da bi radi namesto venca oz. cvetja na grob nakazali denar za medicinsko opremo Zdravstvenega doma Trebnje, zato obveščamo, da je številka našega žiro računa:
52100-603-32174, s pripisom „za medicinsko opremo ZD Trebnje".
Obenem se zahvaljuje!*]'. Cugelj Mariji iz Odrge« je že podarila denar ff mesto venca na grob P kojnega Adolfa GrUjj? in sosedom ulice h8W* Slaka, ki so podaril' ° . nar namesto cvetja grob za pokojno C'r' Zidar.
343/18-3^
10
DOLENJSKI LIST
Št 20 (1604) 15. maja
ŠPORTNI KOMENTAR
Nove, a spodbudne obljube
Verjetno to, da Novo mesto dobiva novo delovno organizacijo, še zdaleč ni tako pomembno kot dejstvo, da dobiva novomeški šport novega „pokrovitelja", ki v svojih sicer še negotovih P™ ih korakih zagotavlja smotrnejšo porabo športnih objektov in naprav, klubov, sekcij ter same Zveze te-lesnokulturnih organizacij. Zrn od za upravljanje s športnimi objekti, kot je poimenovana nova športna pridobitev, ki bi naj uradno zaživela 1. julija letos, vnaša v razvojno monotonost novomeškega športa vendarle nekaj spodbude.
Večkrat smo že govorili o včasih tudi večtedenskem mrtvilu v športnem življenju dolenjske metropole, o ne najbolj smotrni izkoriščenosti športne dvorane, ki v premorih ligaških tekmovanj nemalokrat ostaja neizrabljena, da o priznini v poletnih dneh, ko športniki uporabljajo večidel zunanje objekte, ne govor ima Govor je bil tudi o razdrobljenem
fincnčnem in administrativnem poslovanju, ki so ga oko za športno dvorano, kot za ZTKO opravljale skupne službe SIS, nekaj pa športniki sani Z novoustanovljenim zavodom naj bi finančno in administrativno poslovanje za ZTKO, za o bmočno skupnost za vrhunski šport Dolenjske, za športna ckuštva in klube v Novem mestu, ki cbnes v te namene plačujejo ne najbolj poceni zunanje sodelavce. Seveda pa bi naj bila ena poglavitnih nalog omenjenega zavoda smotrnejša in bolj načrtovana poraba športnih objektov in naprav.
Seveda je ob tem potrebno poudariti za mnoge še najpomembnejše: na novo ustanovljeni Zavod za upravljanje s športnimi objekti ne pomeni dražje oblike tovrstnega delovanja. Tudi zato ne, ker si bo moral najmanj 50 odstotkov sredstev zagotoviti sam s svojo redno dejavnostjo.
BOJAN BUDJA
Na petdeset sekund en zadetek
Blizu pol stotnije golov v sevniški mreži — Po daljšem premoru odlična pomembna zmaga Ribničanov — Dolenjski derbi Sentjernejkam
igra in
Rokometaši v II. zvezni in vseh republiških ligah so minulo nedeljo nadaljevali s prvenstvenimi boji za točke. Dolenjski predstavniki so zabeležili nekaj pomembnih zmag, kar velja še posebei za drugoligaša Inles in vrsto republiških ligašic iz Šentjerneja.
INLES - ZAMET 16:15 (7:8)
V enem najzanimivejših srečanj 18. kola v drugi zvezni rokometni ligi-sever je ribniški Inles imel v gosteh vrsto Zameta, ki se bori za sam vrh na lestvici. Okoli 350 dedalcev, ki so se zbrali v ribniški športni dvorani, je več kot zadovoljnih zapuščalo svoje sedeže, saj so po dolgem času ponovno videli igro, ki je spominjala na zlate čase ribniškega rokometa. To velja še posebej za igro v drugem polčasu, ko so domačini povedli z 11:8 in potem s preudarno igro odbržali vodstvo do konca srečanja.
Inles: Kljun, Križman 3, D. Ilc 1, J. Ilc 3, Karpov, Troha 5, Ambrožič 4, Putre, Kersnič.
Ribničani so po tem kolu na 6. mestu, naslednje srečanje pa bodo igrali v gosteh z Uniondalmacijo.
ČRNOMALJCANOM LE TOČKA
ČRNOMELJ - PRULE 25:25 (9:9) - V raztrgani in nezanimivi igri so gostje povsem zasluženo odnesli iz Črnomlja točko, ki jim bo v nadaljnjem boju za obstanek zelo koristna. Okoli 300 gledalcev je
V Kopru slovo od prvega mesta?
Katastrofa Belokranjčanov v derbiju zahodne območne republiške lige — Poraz s Koprom slovo od prvega mesta? — Elanovci ponovno ob točko
V enem od odločilnih srečanj prvenstva v zahodni območni	ELAN — KOČEVJE 0:0
skupini slovenske nogometne lige sta se v nedeljo pomerili enajsterici vodilne Bele krajine in drugouvrščenega Kopra. Tekma je Belokrajncem prinesla katastrofalen poraz, ki je lahko odločilnega pomena v boju za naslov območnega prvaka.
KOPER -BELA KRAJINA
5:0(3:0)
Belokranjci so v Koper odpotovali s trdnimi upi, da bodo z borbenostjo iztržili kar najugodnejši rezultat, ki bi jim lahko že nekaj kol pred koncem prvenstva zagotovil 1. •Pesto na lestvici. Stvari pa so se že v ;Prvem polčasu obrnile povsem drugače. Domačini so po daljšem času prikazali eno boljših iger in že v šesti minuti povedli preko Hisenaja, ki je prispeval tudi tretji zadetek. Gostje ,vsc Preveč bojazljivo, da bi lahko računali na uspeh, medtem ko so domačini povsem zadovoljili blizu 100 gledalcev.
Bela krajina: Milič, Kapš, Finčič,
Kolesarji ostali brez sredstev
g
Zupančič, Vrščaj, Urlič (Gavrijan), Dormiž, Kramarič, Štefanič, Vajs, Curk.
N
otov nastop novomeš-'h kolesarjev v Beogradu
na
2e v prejšnji številki smo poročali _ kratko o številnih nastopih vonieških kolesarjev. Tokrat daje-do nekoliko podrobnejši pregled *enih rezultatov. Najvidnejše ■ Pehe so dosegli namreč prav mladi
kol.
ukv
esarji,
.... ki se s tem' športom _ .,arJajo vse leto, dve, in zato v rjModtiosti od njih lahko pričakuje-m°pše boljših vesti.
Zav tem velJa posebej omeniti |°rca, Novaka, Papeža in nena-ukva^ ® 9ianca> ki se s kolesarstvom kat ^a,.vsega dober mesec, pa v dnce«°riji starejših mladincev že pt^8? vidne uspehe. Ne bi pa bilo Bni.’ ?b tem ne bi omenili tudi konV*a ti*13* ki je v članski nai»rairenci na mednarodni dirki za m	* As tre dosegel imenitno 10.
•nest ki lahko naštevali, tudi 1. narei? mladega Zagorca na kriteriju v Veržeju, ki je v zadnjem
LETA ZA KOLO NISO VAŽNA
Kolesarsko društvo Novoteks organizira v nedelio, 18. maja, prvo letošnjo TRIM akcijo pod
feslom „Kolo - zdravo telo”, tart bo od 9. — 10. ure na igrišču na Loki, od 8. ure dalje pa bodo dobili vsi udeleženci v prostorih kolesarskega društva (stara čolnarna) kontrolne kartončke.
Po prevoženi 30-kilometrski progi (N. mesto-Otočec-S truga Ratež—Cikava-N. mesto) bodo prejeli kolesarji športno trim značko. Ob tem opozarjamo, da se morate ravnati po cestno prometnih predpisih.
Letos bosta še dve TRIM akciji (julija in septembra). Kdor se bo udeležil vseh, bo lahko sodeloval v velikem nagradnem žrebanju, ki bo po končani tretji akciji.
Prireditev bo v primeru izredno slabega vremena prestavljena na prihodnjo nedeljo.
Vsi na kolo, za zdravo telo, kajti leta niso važna...
Kolesarsko društvo Novoteks
Dolenjski derbi je na igrišče Bratstva in enotnosti v Novem mestu privabil borih 50 gledalcev, ki ,a so zadovoljni zapuščali igrišče, eprav niso videli nobenega zadetka, so bili priča zanimivi in lepi tekmi, ki je ni motilo niti razmočeno in težko igrišče. Novomeščani so bili po prikazani igri bliže zmagi, vendar jih je vselej ustavil najboljši mož v vrsti Kočevcev, vratar Salika. Novomeščanom se bo izgubljena točka v boju za obstanek v ligi verjetno še močno poznala.
Elan: Primc, Petrinčič (Žnidaršič) Avbar, Pavlin, Vujačič, Drganc (Goričkič), Perhaj, Venta, Janežič, Bon, Bradač.
Kočevje: Salika, Bokan, Rajšelj, Kovač,
Djurovič, Kozič,
Rajšelj (Intihar), Briški,
1. Koper 24 (+14), 2. Bela krajina 24 (+8),4. Kočevje 18,
Dobrič,
Buzuk,
Gyorek.
Lestvica: ijina 7. Elan 15.
V naslednjem kolu igrajo: Kočevje - Primorje, Bela krajina -Elan.
TRIKRAT SAHISTI STAREGA TRGA
V Črnomlju je bilo pred dnevi področno šahovsko prvenstvo Dolenjske za pionirje in pionirke. Med mlajšimi pionirkami so zmagale ša-histke Starega trga v postavi Koprivec, Stulac, Rauh, Frice. Med mlajšimi pionirji je slavila vrsta Šmarja - Sap (Fric, Polajžer, Intihar, R Polajžer), med starejšimi pionirkami Stari trg (Kobe, Hrovatin, Medved, Frice), enako tudi med starejšimi pionirji Perko, Kobe, Kolarič, M avrin).
V. KOBE
Drzno čez drn in strn
8.000 gledalcev na prvomajskem motokrosu v Brezjah
^AV7l* Fvuiuiuuia u.pauci, uu,
Prjn‘lc,.nek°liko okrnjenemu delu v vomSiL- nem obdobju kažejo no-lta?eik> kol,	-	-
te!« pomotoma izpadel, itd. nek,.................
Vo^-Tjvalne  ______________^_
v— **• kolesarji viden napredek, o v veliki meri pripišemo -i strokovnejšemu delu v pr»J~; Težave so le s sredstvi In tiidj pomanjkanja slednjih je nedeli«SPtov jutrišnji sobotni in sarifv nastop novomeških kole-fckra« £?.dnki v Beogradu, ki bo ttbimo tekmovanje za Balka-
Pa Novomeški PARAPLEGIKI DRUGI
koš**^ je bilo pred dnevi •ta vonuS? tekmovanje invalidov društvi i. »edmimi regijskim rit b a	hunirja udeležila tudi
Paraplegikov, ki takoj za.u ^?110 drugo mesto, Novunejl^P0 Lkibljane. Rezultati •uesto	Maribor	- Novo
Jamnik si’* V mesto ~
?:25. Novo« ^ranl ~ Novo mesto Noto “ Ponikve38:12’
mesto 47:27.
Tudi letošnje tradicionalno prvomajsko tekmovanje v motokrosu, ki ga že dolga leta organizira AMD Bela krajina iz Črnomlja, ie na odlično pripravljeno stezo v Brezjah ob partizanski magistrali privabilo številne gledalce (bilo jih okoli 8.0G0) iz Bele krajine, ] so tudi ljubitelji drznili vož drn in strn iz vse Slove sosednje Hiva&e.
Tekmovanje si je ogledal tudi Franc Leskošek-Luka, kateremu so dopoldne v Crmošnjicah podelili posebno priznanje AMD Ben krajina in odbora za ureditev širšega območja Crmošryic.
V obeh kategorijah, 50 in 125 kubikih, se je pomerilo 80 tekmovalcev, med njimi tudi Črnomaljci, Id so v tem športu med najboljšimi v državi V razredu do 50 kubikov so se pomoriti za republiško in državno prvenstvo. Za repubhSco prvenstvo da po 39 točk zbrala Jeklin iz Tolmina in Majcen iz Trbovelj, a tudi med ddpami so bili najboljši Tolminčani in Trboveljčani. V dirki za državno prvenstvo pa je bil najboljši Blejcan Jakopič, drugo mesto si ie z drzno vožnjo priboril Crnomaljcan Majerle; med ekipami ao naiveč uspeha dosegli Ptujčani pred Orehovo vasjo in Lukovico.
V razredu do 125 kubikov ao se
grado Bele krajine pomerili atrije, Nemčije,
nezadovoljnih zapuščalo novo športno dvorano. Največ zadetkov za domačine so dosegli Ristič (9)*, Hudelja (7) ter Orlič in Papež (po
31
UPA - BREŽICE 36:23 (17:12) - Igra, polna napak in neborbe-nosti, je Brežičanom prinesla povsem zaslužen hud poraz, ki bi lahko bil še hujši, ko gostje ne bi imeli v svojih vratih odličnega Rajnerja, ki je sicer drugi vratar Brežičanov. Pri gostih sta največ zadetkov dosegla Rozman in Novo-selac (po 7) ter Tomše (5).
INLES - PEKO 20:24 (11:11) -Zelo izenačeno in dokaj kvalitetno srečanje v Ribnici je bilo odločeno šele v zadnjih minutah. Čeprav so domačini vodili že z 20:18, so potem zaigrali nedopustno slabo in prejeli zapored kar b zadetkov, dali pa nobenega. Strelci za Inles: Andolšek 3, Mate 6, Hočevar in Tanko po 5 itd.
SEVNICA - ŠOŠTANJ 25:41 (13:21) — Blizu pol stotine zadetkov v mreži domačega vratarja dovolj zgovorno priča o razmerju sil na igrišču. Gostje iz Šošlanja so bili mnogo boljši nasprotnik v obeh delih srečanja in so zasluženo slavili visoko zmago. Pri Sevničanih gre pohvaliti le neutrudnega strelca Trbovca, ki je kar petnajstkrat zatresel nasprotnikovo mrežo.
Lestvica:	1. Polet 27,... 8.
Brežice 16, 9. Črnomelj 14,... 11. Inles 7,12. Sevnica 2.
V naslednjem kolu igrajo: Po-let-C momelj, M aribor-Inles, Brežt-ce-Sevnica.
za 7.
tekmovalci iz Avstrije,
Italije, Švice in Jugoslavije, med njimi tudi Cmomaljčani Aljoša Satošek in Janez Filak. Prvo mesto si je privozil Italijan Genoni, drugi je bil Nemec Seitz in tretji Predan Iz Orehove vari, medtem ko je Satošek zasedel 15. mesto- Ekipno je zmagala Italija pred Jugoslavijo in Nemčijo.
PREMOČNA ZMAGA BRUSNIC
Pred dnevi je bilo organizirano občinsko prvenstvo v krosu za pionirje in pionirke, na katerem je sodelovalo veliko število mi«h~jh -*.£ tov. Med mlajšimi pionirkami ie zmigala Kobetova iz Brusnic, zaigo
S a njena šolska kolegic a Klajderieva i H rova tičeva iz Šmihela. Med mlajšimi pionirji je slavi Ivanovič iz Grma, drugi je bil Bevec iz Dolenj-
Pri
boljša Kooetova iz Brusnic, Janežičeva, 3. Hrenova iz Dolenjskih Toplic. Starejši pionirji: 1. Zaman, 2. Špeh (oba Grm), 3. Gašperič (Mirna pečk V skupni uvrstitvi fantov in deklet je zmagala vrsta Brusnic z 81 točkami. 2. Dolenjske Toplice 129, 3. OŠ (
149 itd.
Lestvica: 1. Izola 25, 2. Novo mesto 23, .. .4. Kočevje 18, ...7. Šentjernej 14, .. .11. Lisca 5.
V naslednjem kolu igrajo: ltas Kočevje - Slovan, Novo mesto -Preddvor, Šmartno - Lisca, Ela — Šentjernej.
Navzlic dežju tretji
Dež in močan ter mrzel veter nagajala atletom kvalifikacijskih bojih za ekipno prvenstvo SFRJ
- Grm
TESNA ZMAGA ŠENTJERNEJČANK
LISCA - ETA 15:16 (5:8) - V dokaj izenačeni in kvalitetni tekmi so imele v zadnjih minutah več moči in sreče gostje, ki so tako prišle do dveh točk, ki jim še dajejo nekaj možnosti v boju za obstanek, medtem ko so rokometašice Lisce zanesljivo zadnje. Najboljše pri domačinkah so bfle Popovičeva z 9, Staričeva s 3 in Rugeljeva z 2 zadetkoma.
ŠENTJERNEJ - ITAS 15:14 (6:7) — Verjetno so se Šentjernej-čanke z nedeljsko zmago dokončno rešile vseh skrbi v boju za obstanek v ligi. Vodile so domala vse srečanje, tako da je njihova zmaga popolnoma zaslužena, čeprav so se morale v zadnjih minutah še kako boriti za popoln izkupiček. Najboljše igralke dolenjskega derbija so bile Judeževa in Goriškova pri domačinkah ter S. Jeričeva pri Kočevkah. Strelke: Gorišek 6, Foršek 4, Černe 2 in M. Kovačič 3 za domačinke, za gostje pa Milešič 1, Novak 2, S. Jerič 3, M. Jerič 7 in Mišmaš 1.
DAN SLOVENSKE KOŠARKE V KOČEVJU
Košarkarska zveza Slovenije in. kočevski košarkarski klub pripravljata v nedeljo, 18. maja, dan slovenske košarke v mestu ob Rinži. Sodelovali bodo igralci, trenerji, strokovnjaki ne samo iz Slovenije, pač pa tudi iz ostalih republik. Tako je v nedeljo ob 10. uri predvideno predavanje, na katerem bo sodeloval tudi Ranico 2 era vica, poleg njega še Janez Drvarič in drugi. Ob 15.00 bo srečanje med vrsto Kočevja in mlado ekipo SRS, po končani tekmi bodo najbolj rim trenerjem" in aleem v minuli sezoni podelili priznanja. Slovesen zaključek bo ob 17. uri, ko se bosta na parketu
S merili vrsti Iskre-Ohm pije in nike reprezentance Slovenije.
M.G-Č.
2U2EK SEDMI V CELJU
Najboljši rezultat novome&ega moštva na nedavnem Skokovem memorialu je spet dosegel Žužek, ki je v močni mednarodni zasedbi v teku na 5 km dosegel čas 14:14,4 in 7. mesto. Pred njim te bila od Jugoslovanov samo Lisec in Aško-vič, soet pa je bil boljši od Sveta in Jčiča, ki je bil letos mesec dni aavah v Mehiki, tehda Karmen je 100 m pretekla v času 13,19, Kožan pa v 11,30. Tekače v sprintu je oviral nasprotni ret er. Pionir Kočevar iz Črnomlja je v mladinski konkurenci teka na 1000 m zasedel 14. mesto in dosegel zelo dober čas 2:43,1. V teku na 11 m z ovirami pa je Cunjik z rezultatom 15,29 dosegel nov osebni rekord.
V petek sta na stadionu Bratstva in enotnosti nastopili mladi atletski moštvi Brežic in Novega mesta. Žal je bilo vreme skrajno slabo, saj je med tekmo deževalo in nagajal je močan, mrzel veter. Mladinci so s seštevkom točk skoraj dosegli mejo 17000 in se uvrstili na 3. mesto v Sloveniji, za Olimpijo in Kladivarjem. Dekleta so bua 4., pred njimi so bile ekipe Maribora, Kladivaija in Olimpi-
i’e. Ker so bile vse ostale kvalifikacijske tekme v soboto, je vreme nagajalo le Novomeščanom. Atleti in adetinje v Mariboru in Celju so seveda nastopili na stezah iz umetne snovi.
Rezultati:	100	m:	Šega 11,3,
Remec 11,7, Zorko (Br)
Z malo več sreče za nekaj mest višje
Mladi novomeški odbojkarji navdušili v Beogradu
Mladi novomeški odbojkarji, ki so se pred dnevi udeležili v Beogradu prvomajskega turniija pod nazivom »Bratstvo in enotnost’, na katerem je sodelovalo kar 24 mo škili in 23 renskih ekip, so ponovno potrdili, da imajo odlične igralce, s katerimi bi bilo moč ob načrtnem delu še veliko doseči.
S štirimi zmagami in enim porazom so Novomeščani zasedli 9. mesto, ob srečnejšem razporedu pa bi bili zagotovo nekaj mest više.; Tako so Novomeščani v predtekmovanju premagali vrsto Dubrovnika z 2:0, zatem, pa z ekipo Brčkega, kasnejšim premočnim zmagovalcem turnirja, zgubili z 0:2. V nadaljevanju so igralci selekcije Novega mesta slavili še nad Bihačem z 2:0, nad mladinci državnih prvakov VGSK z 2:1, v finalnem srečanju pa so odpravili še sarajevsko Bosno, prav tako z 2:1. Rezultati sami
fovore, da so bili Novomeščani loljši kar od dveh prvoligaških moštev (pri „Bosni“ so igrah tudi trije državni reprezentantje) in dveh drugoligašev- Smolo so imeli le, da so v predtekmovanju igrali v skupini z ekipo Brčkega, proti kateri pa so od vseh nastopajočih dosegli še največ točk.
Za selekcijo Novega mesta so igrali: Brulec, Kolarič, Škrbe, Plut, Primc, Zupan, Cmač, Muhič, Pečar in Smrke.
Sicer pa verjetno dovolj govori podatek, da so bili Novomeščani najbolje uvrščena slovenska ekipa.
P. ŠTOR
12,0/400 m: Remec 52,5, Šega 52,6/1500 m Božič (izven) 4:30,9, Lunar	4:35,8,	Močnik	(Br)
4:39,8/3000 m: Košmerij 9:53,0, Udovč 9:53,8/110 ov. Omerzu (Br) 16,2,	Savšek	18,0,	Rus
18,9/2000 m Zapreke: Preskar (Br) 6:50,0. Kočevar 6:58,5, Gregorič 11:09/4x100 m Novo mesto 47,0/daljina: Hudoklin 616 cm, Omerzu (Br) 613 Rus 605/ višina: Zoran 190, Florjane 190, Šuštaršič (Br) 175/palica: Zoran 250, Lapanje 230/krogla: Cerkovnik 11,32, Mar-tinovič	11,31,	Šuštaršič	(Br)
8,64/disk Primc 38,74, Omerzu 30,96, Malnar 30,56/kopje: Lapanje 49,39, Cerkovnik 39,48, Pegan (Br) 39,06/kladivo: Gačnik 38,26, Malnar D.37,26 mladinke: 100 m: Kenda 13.1, Tekstor 13,5, Urek (Br) 13,8/400 m; Janežič 67.5, Slak 68,8/800 m	Lobe
2:33,0, Kuntarič 2:36,2/100ov.: Bosina (Br) 17,8, Kralj 18,4, Eržen 19,l/daljina Kralj 516, Bosina (Br) 493, Eržen 488 višina: Hribar 155, Šuštaršič 155, Bosina	(Br)
140/krogla:	Bunc 9,26,	Križe
8,40/disk: Fabjančič (Br)	20,34,
Križe 19,60, Romšek 18,34/kopje: Hribar 32,76, Bunc 30,14
Izven konkurence sta dva novomeška metalca postavila nova dolenjska in osebna rekorda. Okleščen Boris je z diskom že čisto na meji 50 m. Njegov novi najboljši rezultat je 49,90 m. Malnar Slavko je v kladivu dosegel 49,20 m in za nekaj centimetrov popravil svoj prejšnji rekord. Od ostalih - mladih tekmovalcev - moramo pohvaliti lep napredek Remca, ki je tokrat celo premagal Šego na 400 m, odlična teka na 1500 m in 2000 m z zaprekami pionirjev Linarja in Kočevarja, zmago in rezultat pionirke Lobetove iz Brusnic (800 m) in Zorana ter Florjanca v višini
Razveseljivo je, da se s solidno ekipo zadnja leta pojavljajo tudi Brežice, kjer zavzeto dela tovariš Rovan in da se v Brusnicah kali nov rod mladih tekačic, ki jih vodi tovariš Franko.	j
V REPREZENTANCI - V prostore novomeškega atletskega kluba je v ponedeljek prispela radostna vest, da je Metod Žužek izbran v dižavno atletsko reprezentanco, ki bo v soboto nastopila v dvoboju z Italijo. Žužek bo tekel na 3000 m.
Jutri v valovih Nila
Mokronožan Martin Strel je pred kratkim dobil pismo iz Kaira. Egipčani, organizatorji vedno dobro obiskanih in kakovostnih maratonskih prireditev, so mu sporočili da so ga uvrstili v skupino najboljših tekmovalcev in da ga vabijo na 8. mednarodno prvenstvo.
Dolenjec je vabilo z veseljem sprejel tudi zato, ker se je na letošnjo sezono navzlic slabemu vremenu dobro pripravljal. V Egiptu bo nastopil v konkurenci najboljših maratoncev, prireditev pa bo povrhu vsega veljala tudi kot tekma za svetovni pokal Udeleženci — nastopile bodo tudi ženske - bodo morali premagati 32 km Nila, in sicer 16 kilometrov proti toku, polovico proge pa bodo plavali s tokom.
Martin Strel: »Pisanje Egipčanov sem z veseljem sprejel zlasti zato, ker ni bilo ura+no, pač pa v prijateljskem tonu. Med drugim so zapisali da so me povabili ker bi radi videli da bi v pisani druščini nastopili tudi športnici iz Jugoslavije. Povabili
so namreč tudi svetovno znanega Željka Rogošiča, vendar se naš veteran tekme ne bo udeležil Sporočil mi je, da moram na prireditev jaz. Če ne bi šel, bi se z nilskimi valovi spoprijel sam Rcigošič. Obvestilo in prošnja mojega učitelja je zame obveza in potrudil se bom, da ne bom razočaral sebe, mojih domačih in seveda učitelja.”
Start letošnje prve in najbolj obiskane maratonske prireditve bo jutri. V moški konkurenci bo nastopilo 35 najbolj izkušenih plavalcev iz okoli 20 držav, kar dokazuje, da se bo na startu 8. tekme po Nilu in 1. tekme za svetovni pokal zbrala vsa maratonska plavalska »smetana”.
»Ne pričakujem kakšne vidnejše uvrstitve,” je pred odhodom v Egipt dejal Strel »ker so imeli letos moji konkurence za nastope precej več možnosti za priprave kot jaz. Prepričan pa sem, da bom pristal n deje v zlati sredini kar bo dober start za naslednje mednarodne preizkušnje.”
J. P.
lili
THSFB*
fc*t'
BtfiESH
med dolenjskimi kozolci kaj del*
homerski
junak
vrsta
glasbila
živalski
-Kil______
neteorski
utrinek
ukoslovec
stopničast
slap
reševalni
čoln
i
*
v
I
VAŠA ZGODBA
ŽANJICA
Rozika je s srpom v desnici spretno žela zadnje šope zrelega žita. Med delom si je otirala s čela potne kaplje, ki so ji nadležno silile v oči. Ko se je končno vzravnala, se ji
G v glavi rahlo zavrtelo, v hrbtu je čutila ostro bolečino. A jub temu so se ji ob pogledu na široko požeto polje ustnice raztegnile v zadovoljen- nasmeh; naporno delo je bilo končano. Težko zlato klasje je pričalo o bogati žetvi. To bo Karel vesel! Njen Karel. Ob misli nanj jo je toplo spreletelo...
Ko je Karlu pred nekaj leti umrla prva žena in je ostal na veliki kmetiji z malim sinkom brez gospodinje, so mu v vasi kaj kmalu začeli iskati novo družico. Ponujali so mu to, namigovali na ono, a on se ni zmenil zanje. Ostal je hladen, vse do lanske žetve, ko sta se srečala z Roziko. Prišla je na dopust iz mesta, kjer je delala v veliki trgovski hiši. Doma so jo neradi pustili v žetev, ki je ni bila vajena. Rozika pa ni hotela nikomur odreči svoje pomoči in znašla
se je na Kadovem polju.
Težko se je
rokah srpa. Njene kretnje so bile nerodne, zmedeno se je
fežko se je pripravila k delu, saj še nikoli ni držala v
■#####*##################################■
ozirala po ostalih žanjicah, ki so vestno hitele z opravilom. Motilo jo je tudi vroče sonce in že je hotela oditi, ko je nenadoma zagledala Karla. Bližal se ji je s počasnimi koraki.
„Rozika, ti Ju kaj? !” Objel jo je s toplim pogledom, kar jo je še bolj vznemirilo. Odvzel ji je srp in jo prijel za roke: „Soseda sva, pa se toliko vidiva, da te skoraj ne bi več spoznal. Seveda, ti si vedno v mestu...” Pri tem mu je glas rahlo drhtel, v njem je čutila skrito žalost. Ko je že odhajal, ji je še zaklical čez polje: „Pa ne trudi se preveč, to delo tako ni zate!”
Brez besed je zrla za njim, dokler se ni zgubil v daljavi, nato je ponovno prijela za srp.
Tisto noč dolgo ni mogla zaspati; nekoliko zaradi utrujenosti, še več pa zaradi K arlovega poljuba, ki ji ga je dal, ko jo je spremil do doma_______
Rozikini so njeno odločitev, da se poroči z mladim vdovcem, slabo sprejeli. Pridnemu Kariu sicer niso imeli kaj očitati, a skrbelo jih je, če bo Rozika kos trdemu kmečkemu delu.
Toda zaman so bila vsa nasprotovanja, nad vsemi je zmagala njena ljubezen do Karia. V njegov dom je prinesla novo življenje, novo srečo. Na oknih spet cvetijo rože, z dvorišča odmeva vesela pesem. Karlov sinček radostno teka za novo mamico, kajti še pred koncem leta bo dobil bratca....
Žarki zahajajočega sonca so pordečili vedro nebo, v večer so se oglasili murni. Rozika se je še enkrat ozrla po požetem polju, nato je za ostalimi počasi stopila proti domu.
Večerni veter je prijetno hladil od sonca ožgani obraz srečne žanjice.
SLAVICA C. ŠTIMEC
SVETU OKOLI
NEZNAN - Neki španski filatelist se je dokopal do dragocenega unikata. Nedavno tega je poslal pismo španskemu kralju Juanu Carlosu; v naslovu sta bili natančno navedeni številka hiše in ulica, v kateri kralj živi. Vrli poštaiji so pismo vrnili pošiljatelju z nalepko ,,NeznanMimogrede so bile na pismu tudi tri znamke s kraljevo podobo.
REKORD — Miha Palmquist, 21-letni Šved, je postavil skoraj neverjeten svetovni rekord: nogometno žogo je udaril zapored 71.003-krat. In to v zaporedju: noga, glava, ramena. Stvar je trajala 9 ur in 25 minut.
ŠKOFA DVOJČKA - Enojajčna dvojčka Michael in Peter Bali (vsak ima po 48 let) sta postala vsak zase škofa anglikanske cerkve. Michael je bil imenovan za škofa v Jarowu, Peter pa v Levesu.
POSLUH — Andres Segovia, menda najboljši kitarist sveta, je ob 81—rojstnem dnevu dal intervju o svojem življenju in ustvarjanju, ki traja že 70 let Segovia je izpovedal, da je postal kitarist po naključju. Kot šestleten deček se je začel1 učiti violino, vendar je imel učitelj tako slab posluh (za otrokova merila), da je Segovia takoj presedlal na veliko, manj „ugledno” kitaro.
KAZEN — Neki Bruce Gar-funkle, sicer lastnik ene najbolj priljubljenih diskotek v New Yorku, je domneval, da bi bilo denarcev še več, če bi vsak večer skozi njegov lokal gola na golem konju prejahala dobro grajena mladenka. Bruce se odločitve zelo kesa, plačati je moral veliko kazen „zaradi vodenja živali po javnem gostinskem lokalu”.
OB GLAVO — Kitajski kirurgi so „odbili” glavo Zangu Zi-pingu, 36-letnemu državljanu te velikanske države. Ni šlo za nobeno kazen, Zangje bil ob glavo zato, ker je imel dve. Druga glava, tista, ki so jo kirurgi odstranili, je bila skoraj popolnoma uporabna, z očmi, možgani itd.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Kaj dobra krma za kuretino
(Sploh poznata) cvetlica je tako imenovana solnčnica ali solnčna roža. Po Dolenjskem in sploh Kranjskem se te rastline ne seje dosti, prav malo kje se jo vidi. Drugače je v tej zadevi po druzih deželah, na primer na Ruskem, Ogerskem i. t d., kjer se te rastline prav dosti seje. Sejejo jo pa tam za napravo olja in za krmo perutnine. Da bi se tuai pri nas solnčnice v ta namen sejale, nočemo priporočati, pač pa naj bi se jih povsod kaj malega nasejalo za pašo čebel in krmenje ptičkov senic v zimskem času. Čebele imajo na solnčnicah, osobito ob času suše prav dobro došlo pašo. Za krmljenje prekoristnih senic v zimskem času je pa tudi ni boljše tvarine, kakor je ravno seme solnčnic. Seme lolnčnic je pa tudi kaj dobra krma za kuretino. Da solnčnica dobro uspeva, sejati se jo mora na prav dobro pognojeni svet, prav na redko. Ako pride na vsakih 360 štiijaških centimetrov ena rastlina, zadostuje gost ost popolnoma.
(Pisanice) se imenuje lepa knjiga ljubkih pesmic za mladino, katere je zložil pesnik Oton Zupančič. Časopisi so te pesmice prav ugodno ocenili.
konj) je v mestu in po okolici. To je takozvani
je zdaj večkrat
(Kočijo brez videti
motor, s katerim se vozi gospod okrajni komisar dr. Stadler. Iz Ljubljane čez Žužemberk v Novo mesto je potreboval gosp. komisar samo štiri vožnje ure. Kuri se stroj z bencinom, in zadostuje za 10 kilometrov vožnje, to je na pr. iz mesta v Mirno peč za 30 kr. bencina. Vožnja je kaj zanesljiva.
(Koze) se bodo stavile letos sledeče dneve: od 1. junija dopoludne do 9. junija popoludne. Opozarjajo se stariši, da prineso otroke snažno in čedno oblečene točno o napovedani uri na cepilno postajo. Tudi šolski otroci morajo biti umiti in čedno oblečeni.
(V Indiji) vlada grozna beda in lakota; ljudje in živali ginevajo vsled lakote. Ponosni Angleži, ki imajo milijone za vojsko z Buri, da svoji požrešnosti ustrežejo, se bore malo zmenijo, kako bi svoje podložne v Indiji rešili.
(IZ DOLENJSKIH NOVIC 15. maja 1900)
Je afriška (abela res »leteča kobra”?
Po svetu, predvsem v Združenih državah Amerike, se širi strah pred afriško čebelo, ki da je menda zelo napadalna. Na oddelku za entomologijo univerze Cornell v ZDA so ob teh govoricah objavili sporočilo, ki uvodoma trdi, da gojenje afriških čebel zunaj njihove domovine po eni strani lahko povzroči določeno zaskrbljenost, vendar tudi veliko zanimanje čebelarjev in laikov.
Po mnenju entomologov že omenjene univerze so velikega strahu pred afriško nabiralko medu krivi predvsem novinarji, ki so, „kot je pri njih navada”, prikazali to vrsto čebel kot nekakšne leteče kobre. Če bi tako sklepali v nedogled, so prav vsakega čebeljega pika krivi novinarji.
Senzacionalnim namenom novinarjev navkljub pa afriške čebele niso tako zelo napadalne, zlasti odkar so jih križali z evropskimi vrstami (italijansko, našo kranji-co in kavkaško čebelo). S križanjem, tako trdijo celo zagovorniki sicer nič krive afriške čebele, seveda še niso razčlenili vseh njenih nenavadnih navad. Afriška čebela je namreč zelo napadalna, obilno in rada roji. Oboje čebelarjem ni povšeči. __________
Da je mogoče s pazljivostjo in modernimi pripomočki za osebno zaščito uživati in živeti od dela tudi afriških čebel, pa pričajo oročila iz Santa Catarine v raziliji, kamor so napadalno žuželko prinesli pred 20 leti. Santa Catarina je država na brazilskem jugu. Ima odlično podnebje in mnogo domačih in gojenih medo-nosnih rastlin. Z afriškimi čebelami se ukvarja okoli 1400 čebelarjev, ki stočijo na leto okoli 4000 ton medu.
V začetku so se mnogi od njih razburjali nad novo vrsto, ki je poleg napadalnosti tudi zelo rojila. Sčasoma se je vse uneslo, predvsem čebelarji, ki so pogosto rojenje afriške čebele s spretnim prestrezanjem ro-
{'ev usmerili v svojo korist, »ika pa tako ali tako vsaka čebela.
Rešitev prejšnje križanke
PARALELA - Bi bilo argentinsko mafijo?
Zlato ležalo na ulici
V Buenos Airesu ie mafija iz smeti kovala milijone" Zapletlo seje ob koristnih in nekoristnih odpadkih
Po stavki čistilcev ulic, zaradi katere so pred dnevi zrasli v Buenos Airesu veliki kupi smeti, varujejo zdaj delavce in tovornjake podjetja, ki skrbi za čistočo velemesta, policisti s čeladami na glavah in avtomati v rokah. Do tega nenavadnega položaja je prišlo po valu
Nekaj par na dan bi rešilo 10 zob
Brazilske stomatološke težave — Fluor je samo navidezno drago zdravilo
Težave z zobmi so v Braziliji že tako pogoste, da statistika trdi, kako je vsak državaljan pri tridesetih letih že ob najmanj 10 zob. Po mnenju nacionalnega sveta za stomatologijo sta do takšnega stanja pripeljala dva osnovna vzroka.
Prvi je slaba kakovost vode, drugi pa pomanjkanje zobozdravnikov.
V prestolnici skrbi en zobozdravnik za blizu 1400 ljudi, na manj razvitih območjih pa celo za 10.000.
Tretji dejavnik, ki po mnenju nacionalnega sveta za stomatologijo vpliva na brazilske zobe, je kvarno delovanje industrijskega sladkorja. Najpomembnejši ukrep, ki bi lahko kar za 60 odstotkov zmanjšal število karioznih obolenj, je na začetku in na koncu fluorizaci-ja vode. To je samo na videz drago zdravljenje. V Riu de Janeiru porabijo na*dan 20 ton fluorove kisline za dve milijardi litrov vode. To pa je komaj 1,2 dinarja stroškov na eno zobovje.
nap
pred 20 leti
DOLENJSKI UST
Poklici našega okraja
VSAKO LETO KONČA v našem okraju nekaj nad 2000 šdarjev obvezno osemletko in si potem bolj ali manj posrečeno izbere poklic. Pri izbiri jim včasih uspešno, včasih pa tudi slabo pomagajo starši. Kdor ji ni poklica pravilno izbral, je nezadovoljen z njim, razočaran, saj krene njegova življenjska
Eot povsem drugam kot bi sicer, če bi si izbral poklic, za aterega je res sposoben in za katerega ima veselje. Predvsem zato, da se kaj takega ne bi več dogajalo, je sklenil okrajni ljudski odbor organizirati v Novem mestu razstavo poklicev... Razstava je namenjena predvsem mladini sedmih in osmih razredov osemletk ter staršem. Seznanjala bo obiskovalce z vsemi poklici našega okraja.
KONEC PRETEKLEGA MESECA so delavci pri zemeljskih delih na njivi posestnika Gabrijela iz Pristave pri Trebnjem naleteli na rimske grobove, ki so bili sestavljeni iz velikih kamnitih plošč, nekateri pa tudi zidani. Na žalost so delavci najdene grobove razdejali in uničili; predmete, ki so bili v njih, so le deloma pobrali in shranili. Hitri intervenciji Dolenjskega muzeja je le uspelo rešiti večji del predmetov iz razdejanih grobov. Žal pa imajo tako pobrani predmeti dosti manjšo znanstveno vrednost kot bi jo imeli sicer, če bi bi! Urokovnjak takoj pri roki
„KAR VERJETI NE MOREMO, da smo res dobili elektriko,” modrujejo ljudje v Glogovem brodu, kier je nekaj dni pred prvim majem zasvetila elektrika. Precej truda in materiala so vložili tamkajšnji prebivalci... Da bi bile zadovoljene potrebe po električni energiji, bi bilo treba /graditi še dva transformatorja.
TUDI PIONIRJI V OREHOVICI hitimo, da nas ne bi čas prehitel. Polagamo temelje pionirski zadrugi. Povezujemo se s podjetji in s kmetijsko zadrugo, od katerih naj bi dobili pomoč ... .Vključili smo se v tekmovanje mladih zadružnikov. Ker je naša šola v izrazito kmečkem predelu, smo v tekmovalni načrt vnesli tudi ekskurzije.. .Ko zaključujemo prvi del tekmovanja, si beležimo, kar nam je uspelo.
v	(Iz DOLENJSKEGA LISTA
12. maja 1960)
groženj in fizičnih >»rrvg skupin oboroženih civilistov ^ smetarje in njihova vozila. I* ka| deset delavcev so „nezi^ ci” pretepli, vozila pa poško^ vali.
V ozadju napada na smetrf so takoj izjavili poznal argentinskega podzemlja, so t* interesi mafije, za katero je $ .jurnazano zlato” poslovna f stavka z nad 150 milij°[ dolarjev letno.
Mafija je „varovala” * manjših firm za odvažanje ti, cone več kot desetmilij^ skega mesta so bile str# razdeljene med nekaj to# Mafije seveda ni zanimala č#f ča Buenos Airesa, njeni smettf so se ukvarjali predvsem! ,,sortiranjem” dragoce^ odpadkov; krp, barvnih koV> stekla, papirja itd.
Mestna upava s takim čiš$ jem mesta ni bila zadovoljni' je zato na javni licitaciji poni)1 la odvažanje smeti velikim ‘ mam. Delo je prevzelo m ameriško podjetje, kije temi to odvažalo tako dragocen1 kot tudi nedragocene smeti. 2 mafijo je bil tudi hud udar* vodje podzemlja so sklenili, „jenkyjevski” firmi napovei v ojno. Oborožene udarne skfl ne mafije so v poznih vrt' začele pretepati smetarje l uničevati vozila. Smetarji 1 začeli stavkati.
Župan argentinske preJf nice je zato velel policiji, 11 smetarje varuje. K tako rad#* ni odločitvi je pripomogla t# velika vročina, zaradi katere j se začele smeti razkrajati. N? argentinski list je ob zgw zapisal, da je vse omenj^ samo dokaz več, da so posute z zlatom, samo pobi* gaje treba.”
Najbolj pesniška reč, bolj Pesniška od cvetic, bolj pesnica od zvezd - najbolj pesni&a **£ na svetu je to, da nisi bolan. G. K. CHESTERTON
Mladost se konča z egoizmom, j3r°st se prične z življenjem za druge.
H. HESSE
nem.
pleme
lirska
pesem
voz s plohom
navihanka
travnik
Najbolj varno leti kakovost
Kako je Boeing postal največji proizvajalec letal — Zamenjali 2.000 vodilnih strokovnjakov — Inženirji perejo avtomobile — Edini tekmec evropski »zračni
avtobus”	__
'IUIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIII>IIIII>IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII>IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII'I|IIIIIIIIM'II"'I'I"'"II"I'|III|'"I'"II'I"111'"""""1"'111"*1""11'1"""1"
ga potniškega letala - boeinga 727’a 1964, ko so jih začeli izdelovati, jih je vzletelo že 1594. Tudi Beingov ,jumbo jet”, letalo—slon, ki nosi kar 452 potnikov, ima vodilno mesto med tako imenovanimi letali Slokega trupa. V zraku jih je že več kot 400, naročenih pa blizu 600.
Boeing skuša naprej ostati vodilen med proizvajalci letal in že načrtuje dve novi letali. To bosta boeing 757, ki naj bi zamenjal boe ing 727 na krajših razdaljah in v katerem bo 178 sedežev, drugi novinec pa je boeing 767 - letalo s širokim trupom, nekakšen »mini jumbo” za 211 potnikov. Zanj imaj pri boeingu že 148 naročil.
Proizvajalec iz Seattla se ne boji konkurence drugih proizvajalcev letal. Edini tekmec bo morda tako imenovani zračni avtobus, ki ga bo izdelovalo nekaj evropskih firm. »Zračni avtobus” utegne biti resen tekmec »mini jumbu”, saj bo imel 250 sedežev in bo zelo I primeren za promet med evropskimi prestolnicami. Boeing si prizadeva, da zračni avtobus ne bi prodrl v ZDA.
Zelo pomembno je tudi, da boeinge močno cenijo tudi piloti, češ da so vama in preprosta letala.
V desetih letih je bilo samo deset nesreč z jumbo jeti, tri od tega zaradi pilotove napačne presoje.
Boeing je prodrl in uspel na tržišču, ko je večina anerišldh letalskih tovarn skušala priti do denarja hitro in na lahek način. Boeingovih sto tisoč inženirjev, oblikovalcev, risarjev, strojnikov, izvajalcev m ne nazadnje trgovcev pa je sprevidelo, da je v letalski industriji zagotovilo uspeha predvsem kakovost.
Boeing, ena največjih industrijskih družb na svetu, ki izdeluje vojaška in civilna letala, ie v zadnjem času vse bolj uspešna. Prevzela je prevlado nad vsemi drugimi proizvajalci letal na svetu, pogodbe sklepa v vrednostih, ki se zde drugim naravnost fantastične.
Vendar pa Boeingu niso vedno tako obilno cvetele rožice. Že kmalu po ustanovitvi firme leta 1964, - imenovala se je Pacific Aero Products Ca - je portal izdelovalec letal iz Seatla pri delu dokaj površen. Posli so v začetku šestdesetih let res cveteli, vendar preveliko število naročil vsaj pri letalih ne bi smel biti razlog za nesolidno izdelavo. Boeing je zaradi napak dobil vzdevek „!eni B”, dohodek družbe pa je padel od 83 milijonov dolarjev v letu 1968 na deset milijonov leto kasneje.
Tedaj so zamenjali vodstvo, stvar je vzel v roke inženir ,,T” Wilson, ki je menil, da lahko reši stanje samo hitra operacija znotraj firme. Korenito je zmanjšal število zaposlenih od 105 tisoč na pičlih 38 tisoč delavcev. Zamenjal je položaje skoraj 2.000 delavcev, zlasti pri vrha Kmalu po tem »rezu” seje izkazalo, daje večina odpuščenih delavcev bila neuspešna tudi na novih delovnih mestih. Sprejeli so vsako delo, ki so ga
dobili. Inženirji so na primer dobili zaposlitev v kakšni večji pralnici avtomobilov.
Takratna zmeda pri Boeingu je bila velika in za mnoge boleča, kar je vplivalo tudi na gospodarstvo Seattla. Na tekočem traku pri Boeingu so stala neprodana letala. Trdna volja človeka, kakršen je Wilson, pa ni omagala. Z boljšimi, vendar bistveno manj delavci je dosegel večjo zmogljivost driiž et Proizvodnja je začela hitro naraščati. Leta 1969 je 25.000 delavcev izdelalo le sedem „boein-gov 747”, danes jih narede letno že 110, naročenih pa je 528.1 Prodaja narašča, raste tudi dohodek. Lani je bila proizvodnja za polovico večja kot leto poprej, na mesec izdela Boeing trikrat več letal kot sicer zelo sloviti Mc Donnell Douglas.
Čeprav so zdaj pri nič več „lenem B” s proizvodnjo in dohodkom zelo zadovoljni, pa hočejo doseči še več. V naslednjih letih nameravajo zaposliti še kakih 5.000 delavcev. Iščejo predvsem izkušene strokovnjake z visoko izobrazbo tehničnih smeri. Cek) delavci, ki barvajo letala, zaslužijo na uro 11,34 dolarja. (Naši pleskarji nekoliko več, čeprav stene ne frčijo po zraku).
Danes velja, da je Boeing najboljši izdelovalec letal na svetu. Ugled a je pridobil s solidno izdelavo vojaških in civilnih letal. Zahodnonemška letalska družba »Lufthansa” je označila Boeingov uspeh z besedami: »Uspeva zato, ker ob pravem času ponuja dobra letala za primemo ceno.”
Boeing je tudi izdelovalec najbolj ekonomičnega srednje velike-
'"■Uliiiin
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
iimiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMir
POSLEDNJI MOHIKANEC
118
»Rad umrjeni	ki
tako hrabro b«rl' rti vdano od-
..n.
storite vse, da *i. <"J .!"<i j,,*1” "»■>*« dobrote in ljubezni-* ^fltt3\! »t0j m nekoč mislil tako,« je «*e' , f**. J" v«»» ie, ki pozo, samo sovo«'	^-avstvojte
in ne obupajte!«
V spremst gibal kar se < zapustil kočo V eni roki je pa si je preveč tanke;; opozorila, da pa sta čudn gozda in izgii
119
u novega medveda, ki se je naravno, je novi pevec nato Polglasno je popeval predse. Iržal pesmarico, z drugo roko K sreči Mingi niso imeli posluha, sicer b\ jih bila ušesa pevcem neka v redu. Tako sprehajalca u. oio prišla do a.
ZBODBA
VASA
KRANJSKI JANEZ
Poletno nedeljsko popoldne je. Na vaški vrtni veselici sedimo jaz, prijateljica in najini starši in bratje pa sestre. Veselo omizje, z vinom, pečenko in kokto za nas, otroke, mladino. Zadaj stoji lesen oder z ograjo iz bele breze. Harmonika igra poskočne viže, valčke in polke, in včasih . pomaga kitarist. Začetnik je še, pa mu kar gre. Leto 1957, £ 1958, kdo bi se točno spomnil? S prijateljico se potiho j pogovarjava, najine oči so tam daleč in misli in želje tudi -Dva fanta sta, ki vlečeta najine poglede tja k odru. Ivan je iz sosednje vasi, postaven svetlolas fant; rad me vidi, jaz njega. Želim si, da bi prišel pome za ples. In Silva škili tja po Franceljnu; prišel je od daleč, samo zaradi te veselice, zaradi plesa in zaradi Silvinih temnih oči. Naš je le ta dan, nobenega jutri ni in včeraj, le za danes živimo, mladi, brez skrbi. Muzika pa igra.
Nenadoma. „Zdravo, prijatlji
Neznanec
pristopi o gleda,
k naši mizi in
ponuja materi roko. Ta ga začudeno gleda, ne spozna ga. Brs':a po spominu in ugiblje, pa se ne more spomniti, od kod J
pozna tega čednega moškega, ne mladega ne starega.
„Me ne poznate več ...? “ Vpraša neznanec. Narečje zveni tuje, ne samo belokranjsko, nekam čudno. „Jaz sem Kranjski Janez,“ pravi in se široko nasmeje.
Mama se dvigne, oči ima velike in tople. Stisne roko prišlecu in eno samo vprašanje spravi iz sebe: „Kako vendar? “
Divje mi teko misli. Svetlolasi Ivan je v hipu pozabljen in kmalu zatem ga vidim, ko pleše z drugo deklico.
Kranjski Janez, mislim ... Janez ..., pogledam ga, on prav tisti hip mene.
„Oho, saj to je pa mala Pepina!“ Pa se spomnim. Da, to je tisti Janez. Tam z vrta. Pogledam tja. Pred vrsto let je tam stala kapelica, majhna, v njej pa lesen kip Mado.v z detetom. Na našem vrtu je stala ta kapelica, bogve od kdaj, majhna. In zadaj za njo bunker. Postavili so ga tujci temnih las, ki so prišli v vas nenadoma, se poselili po vrtovih, odpeljali naše očete v internacijo, na Rab, nas pa pustili doma lačne.
Daleč nazaj je že to. Ampak ni tako daleč, da še vedno ne bi bilo sveže. Majhna punčka sem, komaj petih let ali pa še ne, in neznansko lačna sem bila tisti čas. Mama me nikakor ni mogla 'nasititi s tistim, kar je bilo pri hiši. In tudi mali bratec je bil vedno lačen. Pa so imeli ti, hitro in nerazumljivo govoreči vojaki tam v tisti kapelici majhno skladišče. Kaj vse si našel tam! Tam je bilo tudi nekaj neznansko dobrega. Majhno, okroglo, v lepenkasti škatlici. Tista temna snov je bila tako čudovita. In tale Janez je čuval kapelico. Giovanni so mu dejali, potem pa je nenadoma postal Kranjski Janez. Nič kaj hud vojak ni bil. Prej preplašen kot junaški. Ob vsakem preplahu je stekel v bunker h kolegom in se vrnil čuvat kapelico šele, ko se je hrup polegel. Otroke je imel rad in jim je dajal tiste čudovite okrogle reči. Čokolada, prvič v življenju sem jo jedla in nikoli več kasneje ni bila tako dobra kot takrat... Imela sem nekako rada tega J aneza, še bolj pa njegovo čokolado, katere sem bila večkrat deležna.
Pa je bil Janez prijazen fant. Rad je pomagal ljudem in silno je ljubil vaška dekleta, takole od daleč.
In nekega dne, spomnim se, bilo je tja proti poletju, sonce je sijalo, ko je po vaški cesti prišla Tona, preprosto kmečko dekle. Na rami je nesla motiko, in ko je prišla mimo naše hiše, mimo kapelice, kjer je Giovanni stal na straži, ji je ta požvižgal. Pa se je Tona bolj za šalo kot zares oglasila: „Pojdi, Janez, z mano, grem okopavat krompir." Janez je bil bister fant, kar dobro je že razumel slovenski in spoznal je, da ga Tona vabi s seboj. Ni se dal dvakrat reči, na našem dvorišču je zgrabil motiko irf odšel tja proti gozdu s Tono, na njivo s krompirjem, za njivo pa gozd in v njem... partizani.
Tona se je sama vrnila domov. Zaradi druženja s sovražnikom so jo ostrigli na gladko, „na balin“ smo temu rekli. Bila je kot jež in v porog vsej vaški mladežL Smejali ? smo se Tonini gladki butici brez las in Tono je bilo f. neznansko sram. Skrivala se je, in če se je že morala pokazati na svetlo, si je na glavo dala ruto, njen pogled pa je bil odslej uprt v tla.
Giovanni se ni več vrnil. Zal nam je bilo za njim, otrokom, zaradi čokolade seveda. Odpisali smo Janeza in njegovo čokolado.
Leta so minevala. Odšli so italijanski vojaki, prišli nemški, ki so bili veliko bolj hudobni in smo se jih otroci strašno bali. Prišli so nazaj iz internacije naši očetje in takoj skrivoma odšli z nahrbtniki v hoste, po svobodo. Minila je vojna, prišla je zlata svoboda in pričelo se je novo življenje za vse, posebno za nas, mladino, ki nikoli ne bo pozabila tistih težkih let vojne.
120
Nista pa še bila posebno daleč, ko sta iz naselja zaslišala presunljivo vpitje. Minge je prevzel poplah. Nekdo je bil pogledal v kočo k ujetniku, toda namesto Unkasa je v svoje neizmerno presenečenje našel Davida v novi lovski obleki. Indijanci so v prvem trenutku gotovo pomislili na čarovnijo in to je ubogemu čudaškemu muzikantu tudi rešilo življenje.
In zdaj je tu Giovanni. Sedi pri nas, pripoveduje ... Ostal je med partizani, se jim priključil v borbi proti Histom, ostal po vojni pri nas in si ustvaril v lepi sosednji dežt r Beli krajini družino. Srečen je in danes je prišel sem, da Vidi tisto kapelico, ki pa je že zdavnaj ni več, da vidi nas, prijatelje. Prišel je k nam takrat, v vojni, da bi postal naš sovražnik, pa ie postal prijatelj. In se ozre Janez tja v kot. Tam sedi Tom. Malo starejša punca je že, lase ima dolge pa zvite v svitek in Janeza sploh več ne spozna. Potem pa nič ni več jezna nanj. Kar je bilo, je
Kranjski Janez.
Veselica se nadaljuje, mladina pleše, mi pri mizi pa ‘>kupjj znano slovensko Janez, kiinjild
z gostom Janez...
zapojemo
POTA
m srn?
&
	dežurni ... _ ^, 1£ _ •	
1	poročaji	
ZAVZEL SE JE ZA 2ENO -Šentjemejski miličniki so 2. maja pridižali do iztreznitve 25-letnega Anreja Radovana iz Loke pri Šentjerneju. Miličniška patrulja je namreč omenjenega dne zvečer ustavila Radovanovo ženo pri vožnji osebnega avtomobila, vendar brez vozniškega dovoljenja. Posredovanje miličnikov je Radovana tako razhudilo, da je pričel groziti miličnikom, katerim ni preostalo drugega, kot da so ga odpeljali na hlajenje.
ODNESEL ŠKARJE - Kramplje-vi so 3. maja ugotovili, daje nekdo obiskal njihov vikend v Družinski vasi. Vlomilec je vdrl skozi kletno okno in odnesel škarje za rezanje žive meje, škarje za rezanje pločevine, kladivo in nekaj drobnih predmetov v skupni vrednosti okoli 1.500 din.
maja prijeli 27-letnega Zlatka Mujki-" “	'	covice	pri	Cezinu.	Dobili	so
KLATEŽ BREZ DOKUMENTOV - Metliški miličniki so 3.
griiel uko
ga v Metliki brez dokumentov, zaradi starih poznanstev pa so ga tudi pridržali.
TRESOČIH SE ROK - 4. maja so šentjemejski miličniki pridižali do iztreznitve . 25-letnega Jožeta Miklavčiča iz Dobrave, ker je močno opit razgrajal in bil očitno zelo tresočih se rok, saj so mu kozarci kar padali po tleh. To se je dogajalo v gostilni Selak v Dobravi.
0 pralnem prašku
in
čebulčku
Prvega je dovolj na avtobusni postaji, drugega pa	imajo	„na
zalogi" sodniki
Resda smo bili (in smo še) v dandanašnji nakupovalni krizi s pralnim praškom in kavo vajeni vsemogočih goljufij in prevar, ki so vodile do zadovoljivih domačih zalog, a v primem pred nami so celo vsega hudega vajeni inšpektorji nejeverno zmajevali z glavo. Začelo pa se je nekega dne z anonimnim telefonskim pozivom.
Poziv neznane osebe je inšpek-toije peljal na novomeško avtobusno postajališče, kjer naj bi bOi natanko ob 15. uri priča nevsakdanji in seveda nezakoniti trgovini.
Bila je sobota. Pod krošnjo mogočnega kostanja se je nekaj pred 15. uro ustavil avtobus SAP - Viatorja, ki vozi na progi Tuzla — Ljubljana. Izstopil je šofer, odprl prtljažnik in iz njega privlekel - zaboje pralnih praškov. Paket dragocenega »faksa”, „rubela”, „ave”, itd., kupljen na od slovenskih krajev neprimerno
bolje zaiozencm jugu, v katerem je bilo 6 vrečk po 3 kg, je veljal, natanko 600 din. Na šofeijevo nesrečo je paket prodal tudi inšpektorju, sledila je predstavitev slednjega in poziv za odhod na postajo milice. S tem pa naša zgodba o neki, ne tako daljni soboti na novomeški avtobusni postaji, še zdaleč ni končana. Potem ko sta šofer in inšpektor odkorakala proti postaji milice, je vlogo dobiosrčnega . prodajalca pralnega praška, misleč, da med množico kupcev ni več »nevarnih oseb”, prevzel sprevodnik. Presneto se je zmotil! Tudi sam se je kmalu znašel v rokah, tokrat drugega inšpektorja. Slednji je potem o dogodku nameraval obvestiti novomeške miličnike, vendar sta njegovo odstotnost sprevodnik in šofer, ki se je tačas že vrnil z zaslišanja na postaji milice, spretno izkoristila. S preostalim praškom, potnici in seveda avtobusom, sta jo urno popihala, proti Ljubljani. Ni pomagal niti poziv trebanjskim miličnikom, naj avtobus ustavijo; Jože Primc in Rudi Medja (Kaj bi skrivali njuna imena, ko pa sta naše gore lista!) sta se ustavila šele v Ljubljani.
Temu pa sedaj sledi še najzanimivejši konec naše zgodbe. Vrla šofeija sta, vsaj vse tako kaže, o dogodku obvestila celo svojega direktorja!!), ki je najprej po telefonu, nato pa celo pismeno zahteval izročilo vseh zaseženih paketov pralnega praška z izgovorom, da sta jih pjihova delavca kupila za svoje sodelavce. Pa ne da sta se SAP in Viator po
združitvi pričela ukvarjati tudi z donosno trgovino!? Papirjev o tem zaenkrat še nimata. Temu primemo pa bodo novomeški inšpektorji tudi ukrepali.
NE SAMO PRALNI PRAŠEK, DOBIČEK PRINAŠA TUDI POVSEM OBIČAJEN ČEBULČEK
Le nekaj sto metrov stran, na nwomeški tržnici, pa so bili inšpektorji priča nič kaj manj zanimivi in donosni kupčiji. V prodajalni beograjskega »Semena” je slranka kupila 8 kilogramov čebulj-člca, pri tem pa ugotovila razliko med plačanim zneskom in kupljeno težo blaga ter o tem obvestila inšpektorje. Ti so pozivu sledili in ukrepali, ob tem pa ugotovili še nekaj. Taista stranka, ki je prijavila domnevno goljufijo v »Semenu”, je potem čebulček, ki ga je plačala po 45 din za kilogram, le nekaj metrov stran na stojnici na tržnici prodajala po 80 din za kg.
Kot zgodba o pralnem prašku pa ima tudi ta o čebulčku zanimiv zaključek. Novomeški inšpektorji, ki se že tako ne morejo pohvaliti z najprimernejšimi prostori za delo, so morali prejšnji teden en cel dan »uživati” ob vonjavah 40 (štirideset) kilogramov čebulčka, ki so ga zasegli še dvema preprodajalcema na novomeški tržnici Čebulček, čigar vonj je po besedah starejših občanov učinkovito sredstvo zoper nahod, so potem preselili v prostore novomeškega sodnika za prekrške. Pa ne zaradi nahoda.
BOJAN BUDJA
Noč obdržala skrivnost?
Umor 78-letnega Antona šmalelja v Knežinah
Do za zdaj še nepojasnjenega skrivnostnega umora je prišlo v Knežinah 11 pri Dragatušu. Prvega maja so tam namreč našli umorjenega 78-letnega Antona Šmalelja.
Pokojni Smalcelj je živel v hiši skupaj s svojo 65-letno slepo ženo Angelo. Ta je povedala, da je v noči na 1. maj sicer slišala, da je v hišo ponoči nekdo vlomil in pretepel moža. Kot so ugotovili novomeški kriminalisti, ki so si takoj ogledali kraj umora, so bile poškodbe prizadejane s topim predmetom, kar je pokazala tudi obdukcija, ki jo je odredil preiskovalni sodnik. Pokazalo se je, da je Smalcelj umrl zaradi hudih poškodb predvsem po glavi.
NA RAGOVS^I POVOZIL PEŠCA
V soboto popoldne je Novo-meščan Ivan Banovec z osebnim' avtomobilom vlekel poškodovan osebni avtomobil, v katerem je za krmilom sedel Branimir Petrič. Ko sta pripeljala po Ragovski cesti navzdol, Petrič zaradi pokvarjenega krmilnega mehanizma ni mogel pravi čas odviti in je zadel pešca,: Novomeščana Vinka Uhana. Slednjega so hudo poškodovanega pripeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, medtem ko je Petričev avtomobil po nesreči zdrknil s ceste.
ZGORELO 40.000 DIN
Do pogubonosnega požara je prišlo 3. maja na Vinjem vrhu pri Semiču. Ogenj se je pojavil v skednju Terezije Simonič, zublji pa so poslopje povsem uničili. V skednju je bilo tudi vse orodje in nekaj kmetijskih strojev, ki so prav tako uničeni Vzrok požara še ugotavljajo. Po prvih ocenah škoda presega 40.000,00 din.
Sin, žrtev družinskih sporov
Družinska tragedija v Krškem — Vse kaže, da ie mati najprej umorila 9-letnega sina, nato pa skušala umoriti še sebe — Vzrok: propadel z.akon
Izrabili praznično vzdušje
Nepridipravi so praznike izkoristili za kraje
Nedavne prvomajske prazni-i kioske
Le nekaj pred prvomajskimi prazniti, 29. aprila, je prišlo v Krškem do d nižinske tragedije, ki še danes po kraju in okolici močno odmeva. Ura je bfla 23, ko je v stanovanju v Ulici Milke Kerin št. 2 prišlo do eksplozije in hip kasneje še do požara, ki je razkril grozovitosti, ki so pretresle tamkajšnje krajane.
35—letna Marija Geijevič je	to je 30. aprila. Kot kaže, pa
že dalj časa živela v razprtijah s	Marija vsem tem dogodkom
ke, opuščene trgovine in I so s pridom izkoristili številni nepridipravi. O tem pričajo številna poročila o vlomih in krajah širom po Dolenjski, omenimo le tri najznačilnejše:
V noči na 1. maj je bilo vlomljeno v »Mercatorjevo” trgovino v Metliki. Vlomilec je razbil steklo na vhodnih vratih in zlezel v prodajalno ter najprei razmetal predale, od koder je vzel 1.500 din drobiža. To pa mu ni bilo dovolj, saj ie odnesel tudi tri tranzistorje, tako da je trgovina oškodovana skupno za 10.000,00 din.
Dva vloma pa sta bila naslednjo noč: najprej v osebni avtomobil Cmomaljčana Antona Butale. Lastnik je vozilo parkiral pred stanovanjem, storilec pa mu je odnesel kasetni radio in 10 kaset. Da mu ne bo dolgčas. Isto noč so odkrili vlom v kiosku Tobaka v Bučni vasi. Vlomilce je razbil okence in vzel več zavitkov žvečilnega gumija in bon-
bonov. Da je moral oditi kar dobro založen, priča podatek, da je kiosk osiromašil za preko 900 din.
svojim možem, začasno na delu v Zahodni Nemčiji. Bila sta tudi tik pred razvezo, obravnava je bila razpisana za naslednji dan,
IZ ENEGA DVA AVTOMOBILA - Na srečo se je na videz strahotna prometna nesreča, do katere je prišlo 4. maja popoldne pred Jedinščico, končala brez najhujših posledic, zlasti če upoštevamo, da so bili v avtomobilu poleg voznik a Ncvezada Beganoviča iz Ljubljane (slednji je po nesreči še kolovratil okoli vozila) še štirje sopotniki; le-te so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Škode na avtomobilu, katere zadrgi del s sedeži je zdrknil v potok, sprednji p a os tal na cesti, je za40.000 din. (Foto: J. Pavlin)
Zvišana kazen za uboj matere
Po pritožbi na sodišče SRS je novomeški senat prejšnji teden ponovno sodil Stanetu Brulcu z Dolža in mu izrekel 3 leta in 8 mesecev zapora
2e v eni lanskih številk smo poročali o sojenju 46-letnemu Stanetu Brulcu z Vrhov 11 pri Doliu, ki gaje obtožnica bremenila kaznivega dejanja hude telesne poškodbe, ki je povzročila smrt. Kot je že takrat pokazala obravnava, je bil Brulc nedvoumno spoznan za krivega, da je 8. avgusta lani do smrti pretepel mater.
Da nekolikanj osvežimo spomin, zapišimo, da je Brulc usodnega dne popival in vinjen prišel zvečer tudi na obisk k svoji materi Tereziji Klobučar, s katero sta se zadrge dni vse pogosteje prepirala. Zato nič čudnega, da je do prepira prišlo tudi 8. avgusta. j^ati je očitala, da ji je ukradel 3.000 din, kar je prepir samo še razplamtelo, dokler ni Brulc pograbi bližnjega stola in z njim udari mater po glavi Stol se je ob udarcu razletel, zato je Stane pograbil kar nogo in z njo še naprej udrihal po materi Vso v krvi jo je nato zapustil in odšel v neznano. Na materin dom se je vrni šele naslednji dan okoli enajste ure in kmdu zatem pričel okoliškim prebivalcem pripovedovati da leži njegova m rti v hiši mrtva in da mg pokličejo miličnike.
KAZNOVANA
RADOVEDNOST
4. maja so v novomeško bolnišnico prepeljali ranjenega 37-Ietnega Novomeščana Antona Bevca. Slednji je prejšnji dan na domačem vrtu našel svinčeni predmet in ga čez noč shranil v kleti Radovednost pa mu naslednjega dne ni dala miru in si je skrivnostni predmet želel pobHže ogledati. Ko ga je čistil, pa je počilo, pri čemer je bil Bevec ranjen. S poškodbami po roki in nogi so ga odpeljal v novomeSco bolnišnico Kakšen predmet je v Bevčevi roki razneslo, bodo po ostankih sku-fcli ugotoviti strokovnjaki
Obravnava lani je B tulcu dokazala, da je zakrivil smrt svoje matere, ki je, mimogrede povedano, pred devetimi leti na podoben način ubila svojega moža, in mu prisodilo 3 leta in S mesecev zapora. S takšno obsodbo pa nista bla zadovoljna niti Brulc niti javni tožilec. Po pritožbi obeh je senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto v nadaljevani obravnavi odloča naslednje: sodba Stanetu Brulcu se od prejšnjih 3 let in 5 mesecev zapora zviša na 3 leta in 8 mesecev, ostaja pa tudi obvezen ukrep zdravljenja zoper alkoholizem.
STROP SE JE ZRUŠIL
V soboto zvečer so imeli Tmakovi v Metliki nezgodo v stanovanju, ki pa se je na srečo končala brez hujših posledic. V dnevni sobi na Mestnem trgu 2 se je namreč zrušil stropni omet ki padel na 'pohištvo. Na reečo tačas v sobi ni bilo mkogu, povzročene Brode pa je blo za 15.000 din.
psihično ni bila kos. Omenjenega usodnega večera je prinesla v sobo stanovanjske hiše plinsko jeklenko in odvila ventiL Koncentracija plina se je večala in le nekaj minut je bilo potrebnih, da se je nabrana količina vnela na štedilniku, postavljenem v prostoru. Prišlo je do eksplozije in nato do požara, ki je zajel prostor in kasneje še hišo.
Marija Geijevič je bila ob tem hudo opečena in v času našega poročanja (ponedeljek) se zdravniki ljubljanskega kliničnega centra še bore za njeno življenje. Ogled kraja nesreče pa je odkril še novo tragedijo. V prostoru ie zraven Marije ležal mrtev tudi njen komaj 9-letni sin Andrej. Podan je sum, da ga je mati umorila. Zakaj? Po odrejeni obdukciji so prišli delavci krške UJV namreč do ugotovitve, da je smrt pri Andreju nastopila zaradi davlje-
TOKRAT SO KARTE PRINESLE ZGUBO
da v Metliki kvartopirijb, je marsikomu znano, to pa je prišlo na uho tudi tamkajšnjim miličnikom, ki so 6. maja v gostilni Ba dovinai pri igranju kart za denar zalotili Metličane Nikolo Šajatoviča, Marka Popoviča in Janoša Doža ter Jožeta Gerkšiča iz Semiča. Zasegli so jim tudi 500 din. Za 120 din večji znesek pa so miličniki v bifeju na avtobusni postaji pobrali domačinoma Petru Jakofčiču in Diulagi Luliču ter Josipu Milkoviču iz Zaluke pri Ozlju. Vsi se bodo zagovarjali tudi pred sodnikom za prekrške.
»POPLAČANA”
GOSTOBESEDNOST
V Metliki sta bih 5. maja na delu goljufa. Obiskala sta Jugotehniko in Mercatorja, pri tem nakupila blaga le za 10 din, vračala pa se zl nekajkrat večjim zneskom. Pri plačilu z bankovcem za 500 din sta z besedičenjem in iskanjem drobiža zmedla prodajalce, tako da sta odšla s svojim bankovcem in vrnjenim denarjem. Primer je verjetno dovolj poučen za trgovce, ki se tako tnajdgo v »zamenjani” v togi
iqa, saj je bila količina plina v pljučih otroka neznatna. Podrobnejši odgovor na to bi verjetno najlaže dala Marija Geijevič.
Le zakaj morajo biti žrtve družinskih razprtij tudi otroci? Odgovora na to pa verjetno nikoli ne bomo dobili.
B. B.
xx
Strela ubila kravo in poškodovala cerkev
Neurje 27. aprila najhuje divjalo nad Gombiščem
Neuije, ki je 27. aprila popoldne divjalo po nekaj dolenjskih krajih, je zahtevalo tudi precej škode. Najhuje je bilo nad Gombiščem pri Velikem Gabru.
Strela je najprej udarila v hlev Franca Pekolja in ubila kravo, pri tem pa so bile poškodovane tudi električne instalacije v gospodarskem poslopju in stanovanjski hiši
Le malo zatem je strela dokazala, da zna biti kos celo strelovodu. Tistega na bližnji cerkvi sv. Jemeja je povsem zmaličila, zraven uničila šipe, privzdignila so se betonska tla, odstopil je celo strop in zgrmel na tla. Močno poškodovan je bil tudi drog glavnega električnega voda, oddaljen le okoli 70 m od cerkve. Sicer pa so posledice strele čutile domala vse domačije v Gombišču, nekateri imajo poškodovana celo električna stkala.
Smalclja so medtem že pokopali kriminalisti pa preiskavo, ki že daj« nekaj rezultatov, še nadaljujejo. 0 ugotovitvah bomo poročali, brž k« bodo na voljo otipljivi podatki.
VRNIL SE JE Z LOVSKO PUŠKO
Šentjemejski miličniki so morali 1. maja pridržati do iztreznitve 25-letnega Antona Jordana iz Dol. Brezovice, ker je v gostilni Gorišek razgrajal Pa ne samo to: po očitno izraženem nezadovoljstvu gostov, ker je kršil javni red in mir, se je Jordan odpravil domov in se vrnil v gostilno z lovsko puško ter z njo grozil gostom. Jordan bo moral stopiti še pred sodnika za prekrške.
poročajo
RAZGRAJALA IN OVIRALA PROMET - Šentjemejski miličniki so v petek pridržali 55-letno Marijo Zagorc iz Ljubljane. Očitno vinjena je zašla na avtobus za Škocjan, med potjo pa razgrajala in ovirala promet, za kar bo morala k sodniku za prekrške.
POJEDEL SALAMO - V noči na nedeljo so imeli vlomilski obide Potočarjevi iz DoL Kamene v svoji zidanici na Triki gori. Vlomilec je vdrl skozi vrata, vse pa kaže, da je v zidanici prespal in povečerjal kos salame. Škode je za 500 din.
BRCNIL V VRATA IN JIH RAZBIL - Novomeški miličniki so v nedeljo zvečer pridržali do iztreznitve Bajra Hidušiča iz Novega mesta. Ko mu vinjemu niso hoteli postreči v kolodvorski restavraciji v Bršljinu, je brcnil v steklena vrata in iih razbil.
Se do miličnikov nedostojno - Nikola Guštin iz Vrškovcev pri Ozlju je 5. maja popoldne končal v prostorih metliških miličnikov. Vinjen je namreč razgrajal v bifeju trgovine Merkator, in se nedostojno obnašal tudi do miličnikov.
PIJANA KOLOVRATILA - V prostoru za pridržanje na novomeški postaji milice sta se 5. maja popoldne znašla 23-letni Novo-meščan Ladislav Novak in 19-letni Ivan Makše iz Vrhpečl V Novem mestu sta se močno opila in se nedostojno obnašala na Cesti komandanta Staneta.
NAGNJENA K PRETEPU - V Turkovi gostilni v Stopičah sta 5. maja zvečer razgrajala 25-letna Franc Kožar in Viktor Šinkovec. Močno vinjena sta nadlegovala goste in se hotela pretepati Vroči glavi sta si ohladila v Jerebovi.
RAZGRAJAL V GOSTlSCU -Novomeški miličniki so 6. maja zvečer pridržali do iztreznitve 20-letnega Novomeščana Franca Lukšiča, ker je razgrajal v gostišču Na trgu, ko mu očitno vinjenemu niso hoteli postreči z alkoholnimi pijačami S sodnikom za prekrške bosta obnovila staro poznanstvo.
TUDI GROZIL JE - Prejšnji četrtek zvečer so črnomaljski miličniki pridržali do iztreznitve 23-letnega Jakoba Piliča iz Kanižarice. Bil je vinjen v gostilni Rojc, in ko mu niso hoteli postreči } alkoholom, je začel razgrajati in groziti Kot vsi njegovi predhodnki bo moral tudi on obiskati sodnika za prekrške.
NA GLAS PREPEVALA -CmO; maljski miličniki so 7. maja pridržati do iztreznitve 33-letnega Crno-maljčana Hasana Husiča in 28-let-nega Jurija Majerleta. Oba sta močno opita na glas prepevala, ko pa ju je natakarica opozorila n® neprimerno vedenje, sta začela razgrajati
S PRASKAMI IZ ČELNEGA TRČENJA - Novomeščan Zlatko Todič se je prejšnji torek dopoldne peljal z osebnim avtomobilom od Zagreba proti Ljubljani Pri Dragi je prehiteval tovornjak, takrat pa mu je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom Ljubljančan Mihael Dimnic. Avtomobila sta čelno trčila, pri tem pa sta voznika dobila le nekaj prask in odrgnin, medtem ko so škodo na voz"
100.000 din.
Broda. Čeprav se je motorist u*L kal, ga je avtomobil zadel in jtiu tla. Vidmar je bil pri nesreči ranjen, prvo pomoč pa so mu nu v novomeški bolnišnici škode pločevini je bilo za 10.000 din
ocenili kat na 1“
VZVRATNO V MOTORISTA -7. maja je Novomeščan Branko Simunovič vzvratno peljal osebni avtomobil iz dvorišča v Šmihelu na cesto, po kateri se je prav takrat pripeljal motorist Miran Vidmar z
		
mn ..hi-: :j. i.		
EETRTK0V INTERVJU
>%■
I
§ Dobrodošli strokovni nasveti i
>    — t
Predzakonsko in zakonsko svetovanje se je v nekaj mesecih pokazalo za koristno novost
Od 1. januarja letos velja novi zakon, po katerem mora vsakdo, ki želi skleniti zakonsko zvezo, v svetovalnico po potrdilo, in če želi, dobi tudi vrsto koristnih napotkov za bodoče skupno življenje v dvoje. Kako se ta novost uveljavlja v Novem mestu, je povedal dipl. psiholog Ivan Goršič:
»Doslej smo v štirih mesecih opravili prve razgovore z okrog 300 bodočimi zakonci, izvedli pa smo tudi 10 programov predzakonskega svetovanja v skupinah, kjer je običajno po 8 parov. Po moji oceni se okrog 70
Ivan Goišič, dipl. psiholog: .JNajbolj je priti takoj, ko nastopi v zakonu kriza, in ne čakati, da se vez med zakoncema povsem skrha.”
odst. bodočih zakoncev po prvem pogovoru želi udeležiti naših predavanj oziroma pogovorov, kar sodi v sklop predzakonskega svetovanja. ’
- Kakšne vtise izražajo »zaljubljenci” potem, ko so bili deležni predzakonskega svetovanja v širšem izobraževalnem programu?
„ Vide ti je, da so kar zadovoljni. Iz odgovorov iz vprašalnika, ki- ga vsako izpolni, lahko vidimo, da so mnogi presenečeni. Pričakovali so vse kaj drugega in nekateri pišejo celo pohvale.”
- Kdiko časa traja obvezen pogovor v vaši svetovalnici, preden bodoči zakonec dobi potrdilo za matični urad?
»Odvisno je od stranke, poprečno pa računamo, da okrog 30 minut. V primerih, ko
(včasih že razvezane), ki smatrajo, da imajo že sami dovolj življenjskih izkušenj, in je očitno, da se predzakonskega programa ne mislijo udeležiti, tak prvi pogovor malce podaljšamo. Skušamo vsaj takrat dati kar največ informacij.”
— Za kateri del vašega predzakonskega programa pa je med vašimi strankami največ zanimanja?
„Tudi v tem primeru lahko povem le podatek, do katerega smo prišli iz vprašalnika: kaže, da je največ zanimanja za medicinski vidik in zdravstveno področje sploh, pa tudi za medsebojne odnose med partnerjema in vzgojo otrok.’
— In kako je z drugim delom vaše dejavnosti, z zakonskim svetovanjem?
»Precej ljudi se oglaša pri nas, če so se znašli v zakonski krizi. Doslej smo imeli tudi že okrog 20 spravnih poskusov, kar je novost v zakonodaji, ki je v našo pristojnost prenesena s sodišča. Od dvajsetih primerov jih je 5 parov pristalo na zakonsko svetovanje in tako je bil spravni poskus odložen. Pri teh zakoncih je še precej možnosti, da se premislijo glede razveze.”
— Kateri je glavni vzrok zakonskih težav iz vaše dosedanje novomeške prakse?
»Težave so različne in več vrst jih je, od bolezni dalje; omenil pa bi precej pogosten vzrok — alkoholizem, zaradi katerega pride v družini do nemogočih razmer. V takih primerih sodelujemo tudi z dispanzerjem za socialne bolezni, bolnišnico in drugimi institucijami. Pri zakonskem svetovanju je značilno to, da se dajo težave mnogo prej in laže prebroditi, če se zakonca takoj ob krizi odločita za obisk pri nas. Kjer pa se težave in razrahljani odnosi kopičijo iz leta v leto, je zelo težko posredovati. Marsikatera taka stranka je že rekla: »Škoda, da takega svetovanja ni bilo že pred leti..
R. BAČER
gre za malo starejše ljudi * #«//#####/####/#####/#/#///######/###// ■
'L ■*
m
IZ ASFALTA MAKADAM - Vse od Mačkovca do Otočca in še dlje je cesta nemogoča. Velja sicer za asfaltirano cesto, ampak na \eč odsekih asfalta ni več in je spet makadam, poln lukenj. Posnetek je z Lešnice. (Foto: R. Bačer)
VARČNO Z ENERGIJO
V letošnji novomeški občinski resoluciji je zapisano, da bodo delovne organizacije posebno skrb posvečale varčevanju z vsemi vrstami energije. Pri tem ne gre le za to, da bi ugašali, brez potrebe prižgane luči, manj kurili itd., ampak bodo svojo inovacijsko dejavnost zlasti usmerjali v študije o prihranku z energetskimi viri. Razen tega bodo investicijske programe usmerjali v tako tehnologijo, ki ne zahteva veliko energije. Poleg vsega tega je kot ena med velikimi možnostimi prihranka omenjena železnica, ki naj bi prevzela kar največ tovora na svoje tire. Bolje pa bo organiziran tudi avtobusni promet, s čimer naj bi še potnike usmerjali na avtobuse, namesto da se vsak s svojim avtom vozi iz obrobja mesta v center v službo.
Za nosilce te naloge so določeni: Gorjanci Straža, ŽTF Nove mesto, izvršni svet občinske skupščine in nekatere druge delovne organizacije.
Še bolj napeti izvozna jadra
7 večjih izvoznikov in nekaj manjših je lani na tujem iztržilo 35 odst. več kot leta 1978, ni pa ugodna izvozno—uvozna bilanca, ker je uvoz narasel za 43 odstotkov
Za 102 milijona ameriških dol gospodarstvo izvozilo na tuje svojega znatno nad pričakovanji.
Z lansko resolucijo je bilo predvideno, da bo izvoz narasel v primeru z letom 1978 za 13 odstotkov, vendar je bila ta številka znatno presežena. V celotnem prihodku gospodarstva je lanski izvoz znašal nad 11 odstotkov, vrednost izvoza v dinarjih pa je znašala 1,8 milijarde dinarjev.
Izvozna naravnanost in uspeh na tujem trgu so dali lani najboljše rezultate pri IMV, kjer je izvoz narasel za 55 odst., v Krki s povečanim izvozom za 34 odstotkov in v Novolesu, kjer so prodali na tuje za 26 odst več kot leta 1978. Manj kot so predvidevali, pa so v tujini iztržili v Iskri Šentjernej in ostalih tozdih Iskre, v Novoteksu, Labodu in manjših delovnih organizacijah. Pri slednjih gre za posledice neugodnih gibanj v mednarodni menjavi dela in hudo konkurenco, pa tudi za nerešeno samoupravno sporazumevanje in počasno
ev je lani novomeško ilaga in izdelkov, kar je
uveljavljanje interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino.
Lepe številke novomeškega izvoza pa znatno kazi uvoz, ker je bil tudi ta znatno nad pričakovanji. Namesto planiranih 23 odst. uvoza je bilo
Domače cene niso uhajale
Tudi cen v občinski pristojnosti letos ne bo moč zadrževati
VSE VEČ INTERESENTOV ZA TELEFON
Z gradnjo nove pošte v Straži bo večje število novih telefonskih naročnikov. Kaže, da zmogljivosti poštne centrale ne bodo prevelike, prej narobe. V Soteski, Gabrju in Drenju se je prijavilo kar 23 interesentov za telefon. Tudi po vaseh je telefon postal potreba za povezavo s svetom in ljudje to čutjjo.
Zakaj ne bi več delali doma?
novo opremo, novimi kadri in boljšo organizacijo dela se Novomontaža uspešneje prebija — Vrsta možnosti za sodelovanje s sorodnimi kolektivi na Dolenjskem
. Kolektiv novomeške Novomontaže se specializira za gradbene Instalacije, prav v tem pa se kažejo nove možnosti za boljše Poslovno sodelovanje z gradbinci na domačem področju.
^ V zadnjih treh letih se je pri °vomontaži celotni prihodek P°večal za 100 odstotkov. ad 60.000 din so investirali v °Vo opremo, posodobili so kJ°Park’ organizirali spremljala dejavnosti in službe, predam Pa se
pozna precejšnje cj. Uo novih kadrov s kvalifika-J°> višjo in visoko izobrazbo.
_ V SOTESKI z«IRAJO ZA ASFALT
^ttu ^dnjeročnem razvojnem na-ce,f je predvidena posodobitev m v Soteski v dolžini 1600
ir-
bo vodila krajevna
Pa fn*St Toplice, ustanovljen *elo ■ gra<tt)en* odbor. Občani so slfoj Za‘nteresirani za asfalt, saj so sou<i Vs! Popisali pogodbe o do marca letos p a so sr,.!?1 .tu^i že vplačali prve pri-dinl • Zbranih je že 600.000 asfau-eV’ Glavni priključek ceste bo ttalo GG-tozd Gradnje.
T.V.
Podjetje se specializira za gradbene instalacije, toda le četrtino zmogljivosti lahko vnovči na Dolenjskem, medtem ko večino del opravijo za naročnike v Posavju, Kočevju, Ljubljani in tudi v Zagrebu. Pozna se, da se Novomontaža prejšnja leta ni razvijala tako hitro, kot so terjale potrebe gradbeništva doma, zato so ti dobili druge kooperante. Zdaj se dogaja, da podjetja od drugod opravljajo instalacijska dela v novomeških blokih in zgradbah, Novomeščani pa hodijo v „tabrh” drugam. Vsekakor taka delitev dela ni smotrna in bi kazalo čimprej navezati poslovne stike z dolenjskimi gradbinci Možnost sodelovanja se kaže na več področjih, doslej pa so jo vpeljali edinole s TGP Metlika. V Novomontaži sodijo, da so ugodne spremembe zadnjega časa šele začetek uresničevanja razvojnega načrta, saj računajo
s še izboljšano organizacijo dela bolje izkoristiti novo opremo in kadre.
Ne nazadnje velja omeniti tudi nagrajevanje po delu, ki je po novem sistemu vpeljano šele zadnji dve leti, daje pa ugodne rezultate.
doseženo 43-odstotno povečanje. S tem pa se je še pred tremi leti tako ugodna izvoz-no-uvozna bilanca novomeške občine hudo poslabšala, vseeno pa je bila lani še vedno nad slovenskim poprečjem. Medtem ko je v Sloveniji znašalo poprečno kritje uvoza z izvozom 60,7 odst. je novomeška občina krila uvoz s 73,5 odst. izvoza.
Prav slednji podatki pa so najboljša usmeritev za letošnje leto, saj je povsem nedvoumno, da bo potrebno do skrajnosti napeti izvozna jadra, zlasti tam, kjer uvažajo reprodukcijski material za proizvodnjo.
Ob dejstvu, da so letos v prvih treh mesecih v novomeški občini cene na drobno porasle za 9 odstotkov, kar pomeni, da gre za podražitve industrijskih izdelkov, tudi ne bo možno več zadrževati cen, ki so v občinski pristojnosti
Lani je bila glede tega novomeška občina na dobrem glasu, saj so cene kruha, mesa, mleka in storitev zadrževali, kolikor se je le dalo, tako da podražitve tega blaga niso dosegale republiškega poprečja. Novomeške cene so se vse leto 1979 gibale v okviru republiških in medrepubliških dogovorov, čeprav so drugod hudo »zbezljale.
Ker pa gre za občutne podražitve energije od naftnih derivatov do električne energije, kot tudi surovin, tudi novomeška občina ne bo mogla več dolgo zadrževati naraščanja cen, ki so v njeni pristojnosti, sicer bi nekaj delovnih organizacij zašlo v izgubo.
VOLILNA SEJA SINDIKATOV
Za sredo, 14. maja, je bila v* Novem mestu sklicana volilna seja občinskega sveta Zveze sindikatov Novo mesto. Po dnevnem redu je bilo predvideno obravnavanje družbenoekonomske politike in stabilizacije v letošnjem letu, obravnava delovnih poročil občinskega sindikalnega sveta, sprejem poslovnika in kadrovske spremembe.
STABILIZACIJA TUDI VB\NKI
V Temeljni dolenjski banki Novo mesto v letošnjem prvem trimesečju niso zaposlili nobenega novega delavca. Trenutno je 326 zaposlenih, katerih osebni dohodki so bili v tem času celo nižji kot lani novembra. Poprečni kosmati zaslužek zaposlenega (na osnovi delovnih ur) je znašal 12.126 dinarjev, medtem ko v negospodarstvu SRS znaša 12.591 din in v drugih bankah ter SDK v Sloveniji celo 12.632 dinarjev. Ker je običajno prav delovna skupnost v bančniš Vu velikokrat predmet „zafrkacij”, češ da jim stabilizacija ni nič mar in da imajo velike zaslužke, je prav, da javnost izve tudi za take, povsem drugačne, a konkretne primere.
Še 100 jih čaka na stanovanje
Običajno so znane samo prednostne liste prosilcev bodisi solidarnostnih stanovanj ali stanovanj za mlade družine, liste čakajočih po delovnih organizacijah, vendar mimo teh obstaja še ena lista. Gre za tiste občane, ki nimajo možnosti kandidirati za stanovanje po nobenem od teh kanalov, pa se obračajo na stanovanjsko skupnost v Novem mestu.
V preteklem letu so tako dobili 32 novih vlog za družbena stanovanja, s prošnjami od prej pa se je na tej listi izven kategorije znašlo že 100 prosilcev. Toda možnosti so zelo majhne.
Samoupravni organi stanovanjske skupnosti lahko dodeljujejo stanovanjsko pravico le za prazna družbena stanovanja, teh pa je malo in skoro v vseh primerih so stara stanovanja, tudi neprimerna za bivanje. Stanovanjska skupnost si prizadeva taka izpraznjena stanovanja pred vselitvijo novih strank vsaj zasilno usposobiti. Kljub vsemu pa gre le za krpanje, čeprav so stroški veliki.________
Med 100 prosilci za stanovanjsko pravico pri stanovanjski skupnosti je 55 vlog iz Novega mesta, posamezni prosilci so v krajih in vaseh zunaj mesta, 24 pa jih je navedlo, da bi šli kamorkoli, samo da bi dobili stanovanje.
ZA DOBRO SODELOVANJE
Za sredo, 14. maja dopoldne, je bilo v novomeškem hotelu Metropol sklicano srečanje z delovnim pogovorom, ki ga je organiziral koordinacijski odbor za odnose z verskimi skupnostmi pri občinski konferenci SZDL s predstavniki teh skupnosti. Kakšen je bil rezultat pogovora, bomo poročali prihodnjič.
KAM S POKVARJENIM BICIKLOM?
Prodaja koles in mopedov se je v zadnjem času povsod zelo povečala, kar štejejo za posledico naftne krize, pa tudi z a povečano skrb za zdravje. Zal pa nikjer v bližnji in daljni okolici Novega mesta ni popravljalca, ki bi se poklicno bavil s popravili biciklov. Kdor zna, popravlja sam, kdor pa ne, išče znance in nagovarja mehanike k temu delu, ampak se branijo.
VSE
PREKONTROLIRANO!
Dejavnost službe družbenega knjigovodstva je j avno-sti malo znana in marsikdo morda celo misli, da gre za brezkoristno premetavanje papirjev. Koliko dela pa je bilo lani opravljenega samo v službi kontrole pri SDK Novo mesto, prič a podatek, da so pred izvršitvijo preverili 1,3 milijona nalogov za plačilo obveznosti do dobaviteljev, pregledali 186.000 nalogov za plačilo davkov in prispevkov pri dvigu osebnih dohodkov; preverili 23.000 čekov, prav tako pri izplačilu osebnih dohodkov; 8.000 nalogov za črpanje akreditivov. In še: pregledovali so vnovčenje menic, ki je lani naraslo za 75 odstotkov. Opraviti so imeli z 11.545 menicami.
Novomeška kronika
pritegnili mnogo turistov. Krajevna skupnost bi bila pripravljena sodelovati pri delih, ker želi še opraviti to delo. (Foto: R. Bačer)
ZA SLADOKUSCE — Malo manj standardno izbiro delikates imajo v prodajalni onstran kandijskega mostu, saj med drugim nudijo tudi slanike. Kar precej strank sijih kdaj pa kdaj zaželi.
KORENJA NI - Nikjer v Novem mestu pietekle dni ni bilo dobiti rdečega korenja in tudi ženske na trgu ga niso imele naprodaj. Ker ne gre samo za jušno zelenjavo, ampak tudi za zdravilo, saj rdeči korenček včasih zdravniki predpisujejo dojenčkom, je res nerodno, če moraš po tako malenkost v Ljubljano.
NEPREMIŠLJENA LAHKOVERNOST — Svoj čas so po delovnih organizacijah (gre predvsem zapisar-ne) že "vedli zaklepanje vrat in
dežurno službo med časom mi ice, zadnje čase pa lahko stranke .pet nalete na odprta vrata, pa nikjer nikogar. Tudi občina pri tem ni izjema
GNEČA PA TAKA! - Ponedeljkovi tržnica je bila v Novem mestu spet enkrat tako obiskana, da si se lahki pomikal med stojnicami sa- • mov eno smet Naprodaj je bilo vsega, razen rdečega korenja. Za šopke rdeče redkve so zahtevale ženske 8 dinarjev, za merico špinače ali drobne berivke 10 din, za jajca 3,5 dinarjev. Prodajat so tudi raznovrstne sadike, največ zanimanja pa je bilo za paradižnikove, ki so veljale 5 din. Pojavile so se tudi prve šmarnice. Droban šopek teh rož so cenili na 8 do 10 din.
f FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO LJUBLJANA, ^ MURNI KOVA 2 in
IZOBRAŽEVALNI CENTER ZA TEHNIŠKE STROKE NOVO MESTO, ULICA TALCEV 3
OBJAVLJATA RAZPIS VPISA v I. semester višješolskega študija strojništva ob delu v Novem mestu v študijskem letu 1980/81.
Vpišejo se lahko kandidati, ki so osvojili znanje po programu štiriletne srednje šole, katero spričevalo izkazuje primerno znanje iz predmetov matematike in fizike ter materinega in tujega jezika. Vpišejo se lahko tudi kandidati z dokončano delovodsko šolo strojne ali elektro stroke po triletni (poklicni šoli).
Kandidati, ki nimajo ustrezne šolske izobrazbe, se lahko vpišejo po opravljenem preizkusu znanja iz matematike, fizike in materinega jezika.
Kandidate vabimo na razgovor o študiju v petek, 23, maja 1980, ob 16. uri v šolo tehniških strok, Kristanova 60 (Šmihel).
Informacije lahko dobite na Fakulteti, telefon št 061—25—251 ali na Izobraževalnem centru za tehniške stroke Novo mesto tel. 21-481.
Predprijave zbiramo (tudi po telefonu št 21—481) v ICTS Novo mesto.
^_______________________________________________373/19-80	.
 .
Fakulteta za gradbeništvo, arhitekturo in geodezijo in
Izobraževalni center za tehniške stroke Novo mesto
RAZAPISUJETA začetni letnik višješolskega študija gradbeništva ob delu v Centru Novo mesto v šolskem letu 1980/81.
Vpišejo se lahko kandidati, ki so zaposleni in so uspešno končali štiriletno tehniško šolo (ali gimnazijoi pedagoško gimnazijo).
Tisti kandidati, ki nimajo pogojev, lahko opravijo preizkus znanja iz matematike, fizike in tujega jezika.
Razgovor o štidiju in prijave bodo v petek, 23. 5. 1980, v tehniški šoli (bivši dijaški dom), Kristanova 60 v Novem mestu.
Predprijave zbiramo (tudi po telefonu št. 21—481) v ICTS Novo mesto.
374/19-80
V______________________________________________________________
 ------------------------
SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI STRAŽA
t	'r
razpisuje prosta dela in naloge
TAJNIKA
Pogjji:
1. srednješolska izobrazba ekonomske ali druge smeri
2. vsaj tri leta delovnih izkušenj pri ustreznih delih
3.družbenopolitična aktivnost
Kandidat bo imenovan za dobo štirih let Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo najkasneje v 15 dneh po objav L
360/19-80
v.________________________y
5. mednarodni sejem malega gospodarstva
ZVEZNI SEKRETARIAT ZA UUDSKO OBRAMBO -personalna uprava-
razpisuje
NATEČAJ
za sprejem učencev v splošno srednjo vojaško šolo „Franc Rozman—Stane" v Ljubljani v letu 1980.
POBOJI NATEČAJA
Natečaja se lahko udeležijo fantje, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
a) Splošni pogoji
— da so zdravi in sposobni, kar bo ugotovila pristojna vojaška zdravniška komisija;
— da niso bili sodno kaznovani in da niso v kazenskem postopku;
— da imajo priporočilo o moralnopolitičnih kvalitetah za šolanje in službovanje v oboroženih silah;
— da imsjo soglasje staršev — skrbnikov.
b) Posebni pogoji
1. Kandidati za 1. razred:
— da so rojeni leta 1964 ali kasneje;
— učenci, ki obiskujejo 8. razred osemletke, so morali 7. razred zaključiti z najmanj dobrirp uspehom, tisti, ki so osemletko že končali, pa morajo za 8. razred imeti najmanj dober uspeh;	oh	j
— učenci, ki so 7. razred oz. 8. razred končali z dobrim uspehom, morajo v tem razredu imeti iz matematike, fizike in kemije najmanj oceno dobro.
'th\
2. Kandidati za 3l razred:	uuVi
— da so rojeni leta 1962 ali kasneje;	,ti
— učenci, ki obiskujejo 2. razred srednje šole, so morali 1. razred končati z najmanj dobrim uspehom, tisti, ki so 2. razred že končali, pa so ga morali končati z najmanj dobrim uspehom;	\'l
— učenci, ki so 1. ali 2. razred končali z dobrim uspehom, morajo iz matematike, fizllob in kemije v tem razredu imeti najmanj oceno dobro.	u\.„
UDELEŽBA NA NATEČAJU
r ,Mo
Kandidati, ki se želijo udeležiti natečaja, naj pošljejo prošnjo, kolkovano s 4,00 dinslrji, občinskemu upravnemu organu za ljudsko obrambo, kjer dobijo vse informacije 0 prilogah, ki jih je treba priložiti prošnji. Prošnjo napišite na obrazcu, ki ga dobite pri tem organu.	•'	uAou	|
.......-	-	  _	i.;..	•	.	■ s	jmi«	j
ŠOLANJE, PRAVICE IN OBVEZNOSTI UČENCEV
.
Šolanje v splošni srednji vojaški šoli se začne 1. septembra 1980 in traja štiri leta ali, dve leti.	•	I	1	,	!
V času šolanja bndo učenci stanovali v internatu in imeli na stroške finančnega načrta Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo pravico do stanovanja, hrane, oblačil, obutve, šolskih potrebščin, učbenikov, zdravstvenega varstva, denarnega nadomestila za prevoz do i doma in nazaj ob polletnih in letnih počitnicah in do mesečnih denarnih prejemkov.
Učenci splošne srednje vojaške šole „Franc Rozman-Stane" bodo po končani Šoii nadaljevali šolanje v vojaški akademiji kopenske vojske.
Medsebojne obveznosti učencev in zveznega sekretariata za ljudsko obrambo bodo urejene s pogodba
' ■	'	<	1	J
’ ■ '""v	fj
v ■.*	\	<	i
Natečaj velja do 16. maja 19800.
v\is\ I
i
O rešitvi prošenj bo kandidate obvestila komisija za izbiro učencev in gojencev do konca maja 1980.
Podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajem lahko dobite pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo, poveljstvu vojaškega okrožja in pri splošni srednji šoli „Franc Rozman-Stane" v Ljubljani.
340/18-80
KRANJ 16—21. 5. 1980
industrijska kooperacija ■ drobno gospodarstvo OZD ■ obrtna združenja ■ samostojni obrtniki inovacije ■ drobna prodaja po nižjih cenah
od ZmCUG-zmCU super
Nova alkalna baterija — za vse aparate, ki zahtevajo veliko električne energije.
Uporabna in priporčljiva je za otroške igrače, filmske kamere, prenosne magnetofone, gramofone kasetne radijske aprate itd.*
Za električne aparate in žepne svetilke — univerzalne baterije »ZMAJ«.
Kjer navadne Leclancheove baterije zaradi velike obremenitve odpovedo, baterije SUPER ZMAJ vedno zadovoljijo naše potrebe. Baterija SUPER ZMAJ je zaščitena proti iztoku in je dvakrat boljša od navadne Leclancheove baterije.
Baterija SUPER 9 V je zračno depolarizacijska, zato je trikrat boljša od navadne baterije. Namenjena je za tranzistorske radijske aparate, male kalkulatorje, TV — pilote. Uporabna je za vse vrste tranzistorskih aparatov.
IH SIKU Ljubljana
  J
čestitke sekretaija
Podeljena odličja SZDL in sindikata
SZDL izbrala izmed 58 predlogov 15 dobitnikov priznanj OF, sindikat pa izmed 24 predlogov 10 dobitnikov
Na zadnji redni seji občinske konference SZDL Kočevje, ki je bila 25. aprila, so sklepali o podelitvi letošnjih priznam OF. Nadalje so sklenili, da podpišejo pogodbo o sofinanciranju Dolenskega lista letos. Za svojega delegata v iniciativnem odboru za ustanovitev Muzgskega društva pa so imenovali Staneta Gabriča.
Po redni seji je bila še skupna svečana seja občinske konference SZDK in predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov. Na njej so podelili letošnja priznanja teh dveh organizacij. Ob tej priložnosti je članom teh dveh organov in nagrajencem spregovorila sekretarka občin-^e konference SZDL Tanja Svetličič, učenci osnovne šole
■ ■»
V trgovinah nimajo, kar žele občani
V kočevskih trgovinah potrošniki ne dobe nekate-rega blaga, ki Ji ga gotovo moralo biti dovolj, če bi trgovina in proizvodnja prisluhnili željam potrošnikov, upoštevali sezonske in redne potrebe občanov itd. Tako na primer že od lanske jeseni niti v „JugopIastiki” niti v Nami ali kje drugje ne dobiš plastičnega čolna (razen v Nami nekatere vrste, ki gredo slabše v promet). Turistična sezona pa je pred vrati
Tudi plastičnih kant različnih velikosti ne dobiš. V „ Jugoplastiki” te napote v „Železnino", kjer jih tudi nimajo. Na bencinski črpalki pa zveš, da so vse pokupili občani, ki so si vanje natan-kali bencin ali kurilno olje. Ko na črpalki niso več točili v plastične kante, so občani pokupili še kovinske. Neiznajdljivi trgovci in proizvajalci pa bodo vrag vedi koliko časa še brez kant
Če pomanjkanje plastičnih kant kljub temu le nekako opravičimo, pa je občanom težje ali pa sploh nerazumljivo, zakaj ni plastičnih kozarcev, plastičnih krožnikov in podobnega blaga, ki ga potrebujejo za izlete v naravo ali za dopust
Tudi če želiš obesiti zaveso, si skoraj pred nerešljivim problemom. Majhnih kljukic z navojem v „Železnini nimajo”. Zaman vprašuješ tudi po šipkah za zavese, pa naj bodo iz aluminija, mede nine ali kakršnega koli nerjavečega materiala. Le če imaš v hikšnem proizvodnem Podjetju dobrega znanca in Se srečo, boš vse to morda dobil
Kje je vzrok, da vsega tega ni? Vsekakor naj bi občane \saj obvestili zakaj blaga ni in kdaj bo, oziroma če sploh še bo.
J. PRIMC
Kočevje pa so pod vodstvom Lojzeta Starca izvedli kulturni program.
Srebrno priznanje OF so prejeli Milka Boldan (Rudnik), Miran Cilenšek (Breg), Franc Debeljak (Dolga vas), Slavko Ferbežar (Bosljiva Loka), Slavko Janež (Podpreska), Ignac Karničnik, Anton Križ, Jože Lavrič (vsi Kočevje), Mirjana Miller (Slovenska vas), Stane Potisek (Kočevje), Jože Selan (Potok), Maksimilijan Šteblaj, Ivan Vesel (oba Kočevje), Franc Virant (Cvišleiji) in Marija Volf (Fara). Skupno so podelili 15 priznanj, dobitnike pa so izbrali izmed 58 predlo-
Kratko o RK
JUNIJA SPET KRVODAJALSKA AKCUA — Prva letošnja krvodajalska akcija v občini Kočevje bo 9., 'ljO. in 11. junija. Kočevska občina je med tistimi, ki so po dani krvi glede na število prebivalcev med prvimi v Sloveniji. V tej akciji bodo letos prvič sodelovali tudi krvodajalci od drugod, in sicer iz pobratene KS Trnsko- v Novem Zagrebu. V Kočevju bo darovalo kri kar za poln avtobus Zagrebčanov.
viSje Članarine - Te dni je
bila sprejeta nova članarina za člane Rdečega križa, ki je kar za 100 odstotkov višja od dosedanje. Za redne člane znaša letna članarina 20 din, za mladince (dijake srednjih in poklicnih šol) 10 din, za mlade člane 5 din.
gov, od tega 35 letošnjih in 23 iz preteklih let.
Srebrni znak Zveze sindikatov so prejeli: Maks Podobnik (Itas), Anton Žagar (tozd Govedoreja ZKGP), Vera Lapajne (osnovna šola Kočevje), Ivan Stefanišin (tozd Gradbeni sektor SGP Zidar), Berta Maver (Zdravstveni dom), Marija Troha (LIK Jelka Podpreska), Drago Pavuna (Trgopromet), Božo Resinovič (OSZS), Ana Praznik (PTT) in osnovna organizacija sindikata Hotela Pugled—Kočevje. Te nagrajence so izbrali
izmed 22 posameznih kandidatov in dveh osnovnih organizacij sindikata.
J. P.
KRIV JE AVTO
Mladinska skupina, ki obiskuje krajevne skupnosti v kočevski občini, je pred kratkim napovedala obisk v KS Osilnica. Še tisti večer so nam iz Osilnice sporočili, da so vsi predsedniki, sekretarji in drugi iz vodstva KS disciplinirano čakali ob dogovorjenem času in še uro več, mladincev pa ni bilo.
Ko smo vprašali na občinskem predsedstvu, kje je vzrok, so nam povedali: „Na poti se jim je pokvaril avto.
Kaj moremo, ko pa imamo vsi mladinci le stare avtomobile!”
SREBRNA PRIZNANJA - Na skupni svečani seji občinskih vodstev SZDL in Zveze sindica-tov Kočevje, ki je bila 25. aprila, so podelili 10 srebrnih znakov Zveze sindikatov in 15 srebrnih priznanj OF za leto 1980. Med dobitnici priznanja sindikatov je tudi Ana Praznik (na slad) iz PTT Kočevje. (Foto: J. Primc)
VSE DNI DOLGA VRSTA — V dneh žalovanja je bOa v Kočevju od jutra do večera dolga vrsta za vpis v knjigo žalosti. Na častni straži na vpisnem mestu sta bila med prvimi tudi predsednik občinske skupščine Savo Vovk in tajnik Drago Aupič. (Foto: -------------------✓	Primc)
Do dohodka ne na račun soseda!
Utrjevati s krvjo priborjeno bratstvo - Različne poglede na isto stvar je treba usklajevati — Komunisti morajo delati med ljudmi in zanje
Na svečanosti ob podelitvi izkaznic 53 novim članom, ki so bili v ZK sprejeti letos, je 30. aprila govoril sekretar občmske-
?a komiteja ZK Kočevje Peter obar.
Najprej ie spregovoril o uspehih delavskega gibanja doma in po svetu, nato pa o značilnostih
Manj nesreč na cesti in pri delu
To bo prispevek šoferjev in avtomehanikov h gospodarski ustalitvi - Člani ZSAM so tudi dobri strelci, kegljači in šahisti - Usposabljajo nove voznike
Združenje šoferjev in avto-mehankov Kočevje dobro dela, saj je lani opravilo šolo za kvalificiranega voznika 22 kandidatov, za CE kategorijo 60 kandidatov, za AB kategorijo 192 kandidatov in za KT 14 Kandidatov. Izvedli so tudi akcijo »Brezhibno vozilo —
varno vozilo”. Svojo komisijo za preglede in popravila vozil so imeli na bencinski črpalki v Žlebiču, pomagali pa so tudi komisiji AVTA Kočevje pri tehničnih pregledih.
Zelo delavna je bila športna komisija ZŠAM, ki je organizirala več tekmovanj v šahu, streljanju in
Delavci beže iz kmetijstva
Za sedanje težave kmetijstva najti trajne rešitve — Novi predsednik OS ZS Miha Majerle
Gospodarjenje, zaključni računi in ustalitev gospodarstva so bile glavne teme nedavne volilne seje občinskega sveta Zveze sindikatov Kočevje. Ocenili so, da so bili zaključni računi temeljiteje obravnavani v večini večjih OZD, kjer so imeli najprej razprave po sindikalnih skupinah, nato pa še končni zbor delavcev. V manjših OZD pa so v glavnem obravnavali le
Im
^KLOVICEVA GOSTOVALA v KOČEVJU - V Likovnem v Kočevju so 11. maja zaprli razstavo del akademske Alenke Gerlovič iz Ljubljane. Obiskovalce razstave je {rj^netila predvsem nenavadna tehnika slikanja, kakršne doslej v •Kovnem salonu v Kočevju še nismo videli. (Foto: Primc)
K0&EUSKE NOVICE
* * 15. maja 1980
številke iz ZR, tik preden so ga oddali SDK.
Med razpravo o ustalitvenih ukrepih so spet opozorili na težave v kmetijstvu. Poudarili so, da dosega družbeni sektor evropsko produktivnost, ker pa so cene pod kontrolo, posluje kmetijstvo z izgubo. Posledica tega je, da delavci beže iz kmetijstva. Lansko izgubo je letos sicer pokril SIS za preskrbo mesta Ljubljane, vendar je treba kritje izgube oz. cene v kmetijstvu trajno urediti.
Ostale OZD niso imele izgube, a so nekatere poslovale na meji donosnosti Člani teh kolektivov bodo prizadeti, saj ponekod niso mogli zagotoviti denarja za izplačila sklada skupne porabe. Sindikat je avzel stališče, da je treba povsod, posebno pa v takih primerih, že s Sedanjimi kadri zagotoviti večjo produktivnost, zmanjšati izostanke z dela, poskrbeti za boljšo delovno disciplino ter izrabo časa, strojev in Surovin.
Nadalje so menili, da je treba nadaljevati z izgradnjo družbenih stanovanj, saj še veliko družin, posebno mladih, nima primernega stanovanja. Poudarili so tudi da je treba uskladiti načrte OZD in načrt občine o zaposlovanju letos, saj predvidevajo OZD precej večje zaposlovanje. Ta uskladitev pa naj ne bo opravljena le z ozirom na število delavcev, ampak tudi po kvalifikacijski sestavi.
Novi predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Kočevje je Miha Majerle, ki je bil doslej sekretar OS ZS; podpredsednik je Branko Volf (Elektro Kočevje), sekretar pa Ivan Bradač (tozd Mesarija ZKGP). Pred-sodnikin podpredsednik imata enoletni, sekretar pa dveletni mandat; vsak ga lahko enkrat ponovi.
J. P.
kegljanju. Pomerili so se tudi s člani ZSAM Ivančna gorica in Grosuplje, v bodoče pa bodo sodelovali na športnih srečanjih še z ZŠAM Trebnje, Ajdovščina in ,.Dolomiti” Ljubljana.
N ijsvečaneje bodo letos proslavili dan šoferjev in 25-letnico svoje ZSAM. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja vsem, ki so že 25 let člani njihove organizacije, razen tega pa še priznanja »Vzorni voznik”. V letošnjem načrtu prireditev imajo še jesensko srečanje ZSAM v športu, sodelovanje na septembrskem republiškem tekmovanju šoferjev in avtomehanikov, sodelovali pa bodo tudi na svečanostih ob 20-letnici ZSAM Ivančna goric a in Krško.
Na nedavnem občnem zboru ZŠAM so ugotovili, da je bilo premalo narejenega v zvezi z urejanjem benificirane delovne dobe voznikov. Vendar za to niso krivi člani kočevske ZŠAM oz. njihova ustrezna komisija.
Na zboru so sklenili, da se mora vsak član na svojem delovnem mestu vključiti v program stabilizacije svoje delovne organizacije. V okviru svoje organizacije se bodo prizadevali za čim boljše gospodarjenje in zniževanje stroškov. Tako bodo preučili, če se dajo znižati stroški tako, da bi imeli z AMD skupne učne prostore in predavatelje. Največ pa bodo pripomogli k ustalitvi gospodarstva, če bodo vzgajali svoje člane in druge udeležence v prometu tako, da bo čim manj nesreč na cestah in pri delu.
J. P.
DRAŽJI POGREB
V Kočevju je doslej veljal povprečni pogreb okoli 8.000 din, poslej pa bo 9.000 din. Tako je sklenil izvršni svet KS Kočevje. Cene pogrebnih storitev, ki so že tri leta enake, so prilagodili višjim cenam proizvajalcev pogrebne opreme in jih uskladili tudi s cenami sorodnih ustanov v drugih mestih.
Na isti seji so sklenili, da bodo prilagodili najemnine za dom Jožeta Šeška, za novo dvorano KS, tržnico in Likovni salon, najemninam Samoupravne stanovanjske skupnosti oziroma njenemu točkovanju. Najemnine bodo tudi različne za letni in zimski čas.
delovanja ZK v sedanjem obdobju in tudi o stranpoteh, ki se jih je treba izogibati „Tudi danes se še dogaja, da nekateri tozdi ustvarjajo dohodek na račun sosednjega tozda,“ je poudaril in dodal: »Dogaja se tudi, kar je razumljivo, da vidi delavec za strojem določen interes drugače kot delavec v pisarni ali delavec v sosednjem tozdu. Zato se je treba dogovarjati ter tako ustvarjati in krepiti enotnost.”
Nato je sekretar Šobar podelil na novo sprejetim članom ZK izkaznice in knjigo »Misel Edvarda Kardelja”, v kateri je izbor najaktualnejših člankov tega našega velikega teoretika delavskega gibanja. Vseh 53 novih članov ZK je pred sprejemom uspešno končalo 30-umi seminar, na katerem so obravnavali program ZK.
SPREJEM PRED PRAZNIKOM — Na svečanem sprejemu v
Eočastitev dneva OF in prazni-a dela, ki ga je organiziral občinski komite Kočevje, so podelili knjige komunistom-ju-bflantom. Na fotografiji: Peter Juvan (desni), ki davi 60-letni-co, prejema čestitke sekretaija komiteja Petra Šobaria.
Člani ZK, ki so lani slavili življenjski jubilej, so prejeli eno izmed knjig „40 let ' ali »Tito pred nalogami zgodovine”. Skupno je bilo obdaije-nih 26 jubilantov. Trije člani ZK, ki so lani dopolnili 30-letni staž v ZK oz. KP, pa so prejeli zlato značko ZKJ.
Na sprejem so bili vabljeni tudi predvojni komunisti člani komiteja ŽD in predstavniki družbeno-političnih organizacij ter občinske skupščine. Na svečanosti je igral harmonikar Cveto Križ.
Iz KS Kostel
GORENJCI V FaRI - Prebivalci KS Kostel so prvomajske praznike lepo in delavno proslavili Začelo se je v soboto, 2o. aprila, ko je na predvečer praznika OF v dvorani v Fari nastopila igralska skupina iz Trboj na Gorenjskem z igro »Zlati časi - lepi krasi .
ČISTILI OKOLJE - Svet KS Kostel je na pobudo usklajevalnega odbora krajevne konference SZDL sprejel sklep o očiščevalni akciji na vsem območju KS Kostel. Akcije vodijo odbori vaških skupnosti, sodelujejo pa vsi občani Čeprav je bJo pred prazniki večinoma deževno vreme, so nekatere vaške skupnosti z delom začele že takrat. Krpani so temeljito očistili okolico svojih domov.
AKCIJE ŠOLARJEV - Učenci osnovne šole Vas-Fara so skupaj z učitelji očistili okolico šolskih poslopij v Vasi in Fari,Razen tega so očistili še strugo in bregove obeh potokov ter okolico gasilskega doma m novega poslopja, v katerem bo izpostava Ljubljanske banke in pošta. Uredili so še odlagališče smeti na pokopališču v Fari ter opleti in okrasili partizanske grobove po vsej
NOGOMETNI TURNIR - 2. maja je športna sekcija osnovne organizacije ZSM Vas-Fara organizirala nogometni turnir. Udeležilo se ga je 13 ekip iz občine Kočevje in KS Brod na Kolpi Prvo mesto je zasedla ekipa KDK iz Kočevja, drugo je bilo nogometno moštvo »Homer" z Broda, tretja pa prva ekq>a nogometašev iz Fare.
MARIJA VOLF
UKRADENI OTROCI - Razstavo »Ukradeni otroci”, ki pretresljivo prikazuje usodo naših otrok, katere so si med vojno prisvajale razne nemške organizacije, si je ogledalo že veliko Kočevcev. Trajala bo še do 21. maja. Je v Seškovem domu, pripravila pa stajo domači in celjski muzej. (Foto: Primc)
DOLENJSKI LIST
Mladi bodo praznovali v Zaloki
Priprave na proslavo dneva mladosti so se v trebanjski občini že začele — Mladi z borci
Osrednja proslava dneva mladosti v trebanjski občini bo letos Povezana z ohranjanjem in obujanjem tradicij NOB. Ta proslava, ki J° skupaj pripravljata občinska konferenca ZSMS in občinski odbor Zveze združenj borcev Trebnje, bo v nekdanjem taboru Zapadnodolenjskega odreda pri vasici Zaloka.
Za prireditev, na kateri bodo sodelovali tudi krajani krajevne ^upnosti Gabrovka iz litijske °bčine, vlada posebno veliko kimanje med mladimi. Tako ^ je bodo udeležili vsi učenci
Ko se oglasi baza
Skoraj redno se na sejah različnih organov dogaja, da Predsedujoči pozove k razpravi tako imenovane predstavnike baze. Največkrat se ta „baza" niti ne oglasi, če Pa se že oglasi, je verjetno to videti tako kot zadnjič na občinske konference ZK v Trebnjem Vsi so se začudeno ozrli in v njihovem pogledu je bilo brati vprašanje. Kdo pa je sploh to? In nekoliko zadrege je tudi bilo v tem pogledu. Ta >,baza“ je namreč postavljala kaj groba vprašanja: Kaj smo od zadnje seje, ko smo govorili o vprašanju IGK, resničnega, dejanskega ali konkretnega naredili? Kaj je bilo ntrejenega v zvezi z zdravstvom? Kaj je bilo narejenega s programi SIS? Seveda ta vprašanja niso dobila odgovora, saj tisti iz „nadbaze“ znajo odgovarjati samo na vprašanja, ki niso tako konkretna. Odgovori pa so: morali bomo ,.pristopiti" k razreševanju problematike na področju... brez imen, brez določenih zadolžitev.
7. in 8. razredov iz trebanjske občine, na kraj pohoda se bodo odpravile mladinske pohodne enote, na osrednji proslavi pa bo tudi slavnostni sprejem pio-niijev v ZSMS. Med mladince se bo na ta dan zapisalo kar 300 pionirjev.
Na proslavi dneva mladosti v Zaloki bodo pripravili bogat kulturni program, slavnostni govornik na njej pa bo Nace Majcen, ki je bil politkomisar te enote. Mladi se bodo tako na kraju samem vsaj približno seznanili z načinom življenja v partizanih. Omenjeni je odred na tem kraju bival samo 7 tednov, to je od 2. novembra do 22. decembra 1942. V času
Divanja so poleg odhajanja na bojne naloge in zasede proti Čatežu, Veliki Loki in drugim krajem organizirali svoj odredov časopis in pevski zbor. Poleg teh dejavnosti in akcij na progi in proti beli gardi je med svojim bivanjem v Zaloki opravil tudi pomembno propagandno-po-litično vlogo. V tem času je namreč organiziral štiri mobilizacijske in tri politične mitinge, opravil pa je tudi dve ekonomski akciji Enkrat pa je na Mimi prevzel blago, ki je iz Ljubljane prispelo kot pomoč za partizane.
V okviru proslave dneva mladosti bodo pod Pečicami postavili spominska obeležja staršem partizanskih borcev, Majcnovim, Škerljevim in Peterlinovim. O času in poteku roslave bomo na straneh Do-
P1
lenjskega lista še poročali.
Prijateljsko srečanje
Med prvomajskimi prazniki so trebanjski godbeniki gostovali na Slovaškem — Povsod so naleteli na gostoljubje
Ni mnogo narodov, za katere lahko trdimo, da imajo toliko skupnega v zgodovini, kot slovenski in slovaški, čeravno sta ozemeljsko precej vsaksebi Kot se je to potrdilo na prijateljskem srečanju pihalnih godb leta 1976 v Trebnjem, tako se je ponovilo v teh prvomajskih dneh v mestecu Dolne Hamre na Slovaškem. Trebanjski pihalni orkester pod vodstvom kapelnika Ivana Matoša se je namreč odzval vabilu predstavnikov mesta Dolne Hamre, naj sodeluje na prvomajskih proslavah in slovesnosti ob 75-letnici
LIKOFU JE VSE POZABLJENO Krajani krajevne skupnosti "••nia so precg tarnali nad počasnostjo del pri asfaltiranju cest, n aj pa, ko so cestarji položili zadnje zaplate asfalta, so nekako’ Pozabili na prejšnje težave.
ustanovitve domače godbe na pihala.
Srečanje v mestu z bogato rudarsko zgodovino je preseglo pričakovanja. Izredne pozornosti in gostoljubnosti smo bili deležni na vsakem koraku, izžarevali so jo vsi ljudje, s katerimi smo navezali stike. Se zlasti pristni in prisrčni so bili stiki med glasbeniki in predstavniki metalurške tovarne „SANDRIK”, ki predstavlja s svojimi 1700 zaposlenimi delavci glavno osnovo in gibalo razvoja in napredka te doline.
Prvega maja smo bili priče izredno masovni ljudski manifestaciji v sosednjem mestu Žar-novici, kjer so naši godbeniki skupaj s slovaškimi dajali osnovni ton štiri ure trajajoči prireditvi. Še isti dan so izvedli zelo uspel samostojni koncert v Dolnih Hamrah, in sicer na odprtem športnem stadionu. Brez nečimrnosti moramo povedati, da je godba popolnoma upravičila svoj obisk, saj so
rslušalci z navdušenjem spreje-vsako točko, zlasti venček slovenskih narodnih pesmi.
Na koncu je treba omeniti, da so naši godbeniki, čeprav jih je večina še mladincev, poleg glasbenih vrlin pokazali tudi polno mero dostojanstva. Toplo slovo zadnji dan obiska je samo še potrdilo, da bomo na Slovaškem vedno dobrodošli gostje.
LOJZE PODBOJ
NA ŽALNIH SLO VESNOST1H SE JE RAZKRIl A ZA VEST O PRIPADNOSTI - V trebanjski občini so bile v dneh, ko se je vsa domovina poslavljala od tovariša Tita, mnoge, komemoracije, v delovnih organizacijah, delovnih skupnostih, na šolah. Tako se je, kot smo že poročali, v Trebnjem na žalnem zborovanju zbralo več kot kot dva tisoč občanov, podobna zborovanja pa so bila tudi pc vseh krajevnih skupnostih. Po vseh šolah so izdali posebne številke šolskih glasil, povsod so pripravili razstave o Titovem življenju in delu. Kako velik je bil prispevek pionirjev in mladincev, pove tudi podatek, da so kurirski odredi raznesli čez noč kar 6.000 vabil na sestanke, žalna srečanja. Pri tem se je pokazala izredna enotnost in pripravljenost na sodelovanje med vsemi družbenopolitičnimi organizacijami, člani njihovih vodstev. Takoj po obvestilu o smrti so se namreč na komiteju občinske konference ZK oglasili telefoni, občani so spraševali, kako lahko pomagajo, kaj je treba narediti. Skoraj vse delovne organizacije v trebanjski občini pa so tudi že nakazale sredstva v Titov sklad.
RAZSTAVA O TITU — Na osnovni šoli na Mimi se je komite za SLO zbral že 4. maja zvečer, to je takoj po vesti o smrti tovariša Tita. Seje se je udeležil tudi komandir k uri rde ega odreda. Takoj naslednji dan ie bila že ob sedmi uri zjutraj seja delav&ega sveta in družbenopolitičnih organizacij, ob
11.	uri pa žarna seja vseh učencev. V torek so mirenski pionirji že izdali posebno številko svojega glasila.
Kmetije ne bi zamenjal niti za milijardo
  Kmet Stare je v glavnem zadovoljen z rezultati svojega dela, teži ga le breme inflacije
.Tarnanje je sol kmetovega življenja, saj skoraj ni pogovora med j^eti, v katerem ne bi nastopale tožbe o težkem kmetilkein stanu, podrobnejši vpogled ali daljši in globlji razgovor pa vendar odkrije, kmet še nikoli ni živel tako dobro, da se še nikoli ni toliko Sedalo nanj kot zdaj. Tako je v veliki večini kmetovo tarnanje ^kakšen folklorni ostanek, kar pa seveda ne pomeni, da je z Jugovim položajem vse do kraja v redu. Tudi kmetje se v sedanjih Brodarskih stiskah otepajo s težavami, to je rastjo cen.
iz še začne
L^udi oseminštiridesetletni Ivan Starič doma .uljevega, katerega ded je wle’ na Gorenjskem, zač /pgovor v tej smerj. Zadovoljen 3* ceno kmetijskih pridelkov, J te ne rastejo v skladu s i«nami surovin, ki jih potrebuje* Pa tudi ne z vrednostjo dela, t>ni^a .na *cmetlji vlaga. Tudi °žaj kmeta pa kmečke žene . enakopraven s položajem M7Vca, delavke. Vendar pri-da se tudi na tem področju ■ rsikaj spreminja. Ko pa raz-
Je> kaj vse uese'’
Cp""iu
j ~
je v preteklem ali nekaj več letih *adr^ s sv°j° driižino in ta ru§° ustvaril, ne more pri-yj 1 zadovoljstva. Ponosno pra-^ kmetije zdaj ne jeyPUstil niti za milijardo dinar-
hei!!3 Jetiji, ki obsega 12 re arov lastne zemlje, 3 hektari? d013 v z^P11 delajo zdaj • Predvsem sam, žena Ana
in sin Franc, ki še obiskuje kmetijsko šolo na Grmu v Novem mestu. Seveda imajo ludi vso mehanizacijo, med katero zavzema častno mesto traktor. Vendar v teh letih niso pridobili samo traktorja in nekaj zemlje v zakup. S pomočjo zadruge in njenih kreditov in na pobudo Ivana Vovka, ki je vodja zadružne enote Kmetijske zadruge Trebnje v Šentrupertu, so zgradili velik hlev, ki je danes vreden okoli 200 starih milijonov, silos za 150 kubičnih metrov silaže in še kaj. Vse to potrebujejo, če hočejo rediti naenkrat kakšnih 60 telet, ki jih vzredijo na težo' 200 kilogramov, in okoli 20 govedi, ki jih zrede od 200 na 500 kilogramov.
„Kosem začel skupaj z ženo, smo imeli eno kravo in teličko ter konja in razbit voz. Potem smo najeli za 30 milijonov kreditov pa s konjem sem moral
cele zime vlačiti drevje iz gozda, če smo hoteli ustvariti vse to, kar imamo danes.” Iz njegovega ponosnega govorjenja je moč razbrati, da je vendarle zadovoljen s tem, kar je z delom dosegel. O napredku na kmetiji, pa ne samo na tej, ne pričajo samo kmetijski stroji, vse boljši kooperantski odnosi med zadrugo in kmeti, kjer vse bolj prihaja do izraza pravo združevanje sredstev in dela, marveč že površen pogled po hišah in kuhinjah. Staretovi imajo lepo urejeno novo hišo, v katere notranjosti skoraj ni videti, da pripada kmetiji. Pa tudi njena oprema od hladilnika in stenske tehnice Gorenje naprej izpričuje, da se kakovost kmetovega življenja nenehno izboljšuje. Še bolj kot to pa kaže na spremembe spoznanje, da kmetje vse bolj cenijo znanje. Šin France, ki bo nasledil kmetijo, obiskuje kmetijsko šolo, kar pri njem doma smatrajo za skoraj nujen pogoj trdnega obstoja na kmetiji
Hkrati s kritiko nad neenakopravnostjo med delavci in kmeti ve Stare še povedati, daje trdno vklopljen v ekonomski sistem, tako da ga prizadevajo tudi
sedanje podražitve nafte, pa tudi drugih surovin, pri čemer si želi, da bi bilo breme inflacije bolj pravično porazdeljeno med panogami. Nekaj kritičnih besed nameni tudi strojnim skupnostim, ki imajo ob rojstvu precej botrov, kasneje pa se z njimi nihče ne ukvarja. Tako kmetje še vedno sami kupujejo stroje, vendar ti niso ekonomično izkoriščeni, kar dodatno bremeni kmete. Sploh pa bo treba, če hočemo doseči večjo ekonomičnost na kmetijah, poskrbeti za hitrejšo zložbo zemlje, pa tudi večje površine, ki jih bo posamezen kmet obdeloval. In Stare ter vsi njegovi se zavedajo, da bo treba nekaj teh vprašanj rešiti sistemsko, precej pa jih ostaja na ramenih kmetov samih in njihovih zadrug.
Kljub temu da je Stare pravzaprav specializiran kmetijski proizvajalec hrane, kot pravimo zdaj v suhoparnem časnikarskem ali tehnokratskem jeziku, je njegova kmetija vendarle ostala domača, po človeški meri, kar nam utegne nekoč priti še prav. Čeprav je usmeijen v rejo živine za meso, je na njegovi kmetiji še moč
dobiti mleko ali domač kruh. Tam nekje v Nemčiji pa avtomobilisti, ki so zaradi snežne ujme ostali na cesti in so se zatekli na neko kmetijo, zaradi visoke specializacije tiste kmetije niso mogli dobiti niti decilitra mleka. Zato je verjetno kar prav, da imamo tudi nekaj takih prijaznih domačij, na katerih bi se v sili dalo dobiti kaj za pod
zob. To pa ni bilo v določenih razmerah veliko več vredno kot brezdušna visoko specializirana kmetija, h kakršnim težijo nekateri naši strokovnjaki. Bolj kot uresničevanje teh teženj je smotrno izkoristiti možnosti v sedanjih okvirih. Ti pa so znani: še bolj tesno dohodkovno povezovanje med zadrugo in kmeti JOŽE SIMČIČ
STARETOVA DRUŽINA — Ivan, Ana in Franc Stare sami delajo na kmetiji, ki vzredi vsako leto tudi po dvesto telet in dve desetini govedi. Dela je precej, a tudi zadovoljstva ne manjka.
TREBANJSKE NOVICE
Dobra stabilizacijska podlaga
Dobro poslovanje črnomaljskega gospodarstva v lanskem letu - Najslabša točka je opremljenost z delovnimi sredstvi - Rudnik Kanižarica ne more iz izgub
Na razšiijeni seji zbora združenega dela prejšnjo sredo so največ pozornosti posvetili rezultatom poslovanja v črnomaljski občini v preteklem letu, delegati pa so dobili tudi prva obvestila o gospodarjenju v letošnjem prvem trimesečju.
Vsekakor velja ugotovitev, da so v lanskem letu v črnomaljski občini dokaj dobro gospodarili, o čemer govori tudi rast celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka, ki je zelo visoka. Tako je celotni prihodek v gospodarstvu znašal več kot 2,5 milijarde dinarjev in je bil kar za 35 odstotkov višji kot leto poprej. Tudi gospodarnost in donosnost sta zelo visoka, višja od leta poprej, zlasti pa precej nad povprečjem republike in dolenjske regije. Najgospodarneje so v preteklem letu poslovali tozdi Gozdarstvo Crmošnjice, Novoteks Vinica in Elektronski kondenzatorji Semič.
x
NA DAN MLADOSTI „ZA” MLADOST
Referendum za uvedbo samoprispevka za gradnjo šol in otroškega vrtca bo prav na dan mladosti, v nedeljo, 25. maja, kar na 78 glasovalnih mestih po vsej občini Občani se bodo odločali za 1,5—odstoten samoprispevek za pet let. Po oceni naj bi s samoprispevkom zbrali okoli 40,5 milijona dinarjev, tako zbrani denar pa bo osnova za dograditev šol v Drggatušu, Črnomlju, Semiču in Starem trgu ter za nadnjo vrtca za 150 otrok v Črnomlju.
O hitrem razvoju črnomaljskega gospodarstva govori tudi rast ustvarjenega dohodka, ki je v lanskem letu znašal skoraj 938 milijonov dinarjev in je bil za celih 46 odstotkov večji kot v letu poprej in deset odst. nad načrtovanim; v Sloveniji je ta rast znašala 29 odst., v regiji pa 25 odstotkov.
Kljub tem ugodnim podatkom pa je opremljenost z delovnimi sredstvi najslabša v regiji, kajti čeprav je rast dohodka zelo visoka, dohodek na delavca precej zaostaja za regijskim in republiškim povprečjem. Zato si mora črnomaljsko gospodarstvo prizadevati za boljšo opremljenost, kar bo omogočilo večjo aku-mulativnost in s tem hitrejši in trdnejši razvoj.
SREBRNI ZNAK SINDIKATOV
V okviru praznovanja dneva Osvobodilne fronte in 1. maja so 28. aprila v črnomaljskem tozdu Beti najprizadevnejšim posameznikom in sindikalni organizaciji črnomaljske postaje milice za dolgoletno uspešno delo v sindikatu podelili srebrni znak sindikatov. To priznanje so dobili:	Ivanka Banovec, Mladen
Badjuk, Jožica Bukovec, Ivan Cvitkovič, Vinko Grabrijan, Rudi Jud, Mira Levičar, Majda Kavčič, Vika Lozar, Anton Poč, Desanka Penc^ Boris R otresen, Slavka Rito-nija, Tigri Sokolov, Pavle Starc, Jule Škrinjar, Stane Špehar, Darko Vardjan, Bariča Vergot, Jože Veselič, Gabrjjel Vranešič in Jožica Zunič.
Za čiste osebne dohodke so v preteklem letu v gospodarstvu izplačali dobrih 520,5 milijona dinarjev ali 34 odst. več kot leto poprej. 5.042 zaposlenih v gospodarstvu v občini je v lanskem letu prejemalo 5.971 dinarjev osebnih dohodkov na mesec, kar je 28 odst več kot leta 1978; v dolenjski regiji je povprečen osebni dohodek znašal 6.306, v Sloveniji pa 7.130 dinarjev na mesec, življenjski stroški pa so se v primerjavi z letom 1978 povečali za 24 odstotkov.
• V lanskem letu je imel izgubo le kanižarski rudnik. Izguba je znašala 10,7 milijona dinarjev in so jo pokrili z
nepovratnimi sredstvi' Vendar ima rudnik tudi po prvem letošmem trimesečju spet izgubo, ki znaša že 6.249.000 dinarjev. Da bi težko stanje v rudniku odpravili, občinski izvršni svet in predsedstvo sindikatov podpirata predlog organov upravljanja rudnika, da se obrat Industrija gradbenega materiala priključi sorodni delovni organizaciji v občini, proizvodnja premoga pa ustrezni energetski grupaciji v Sloveniji.
Po vseh teh podatkih sodeč, ima gospodarstvo črnomaljske občine dobro izhodišče za izvajanje stabilizacijske politike v letošnjem letu, vsekakor pa mora vse sile napeti za boljšo opremljenost dela, kajti le s tem bo lahko ujelo korak z razvitejšim gospodarstvom v regiji in republiki.
A. BARTELJ
r
i
NEPREIONtENA VRSTA - Več kot 6.000 delovnih ljudi in občanov se je vpisalo v žalno knjigo v občinski sejm sobi, kjer so pripravili tudi manjšo razstavo Titovih del. Poleg tega so bile žalne knjige ljubljenega^* dsec^lk^1 s^u^nos^ v °bčini. ^ nemo žalostjo so se Belokranjci poklonili spominu
ČRNOMALJSKI DROBIR
SVETEL ZAČETEK - Prve dni po otvoritvi nove tovarne kompresorjev v Črnomlju je bil velik napis ..Gorenje” tudi čez dan osvetljen. Ljudje so se spraševali, ali so delavci v naglici pred slovesno otvoritvijo to delo opravili, potem pa pozabili povedati, kje je to stikalo, ali pa hočejo pri Gorenju tudi na ta način pokazati, da je to svetel začetek dela v novi tovarni.
STABILIZACIJSKI PROGRAM - Da pa v novi tovarni Gorenje nikakor ne mislijo razmetavati denarja in.se sploh pri reprezentančnih stroSrih obnašati zelo stabilizacijsko, so tudi pokazali že na otvoritvi. V kulturnem programu so sodelovali črnomaljska folklorna skupina, pevski zbori iz Butoraja in dva iz osnovne šole, godba na nihala, recitatorji, skratka okoli 200 nastopajočih. Generalka se je začela že zjutraj, program pa se je končal popoldne, tako da so bili nastopajoči v tovarni kakih šest ur brez malice in toplega čaja.
VSE JE NOVO — V zadnjem času je črnomaljska godba na pihala v znamenju novega: dobili so nove uniforme, za katere je 30 tisočakov prispevala Zveza kulturnih organizacij, precej so si godbeniki zaslužili s svojimi nastopi, denar pa so primaknili tudi podporni člani; nova sta nadalje, Silvester Mihelčič starejši, in predsednik godbe. Da bo res vse v znamenju novega, so naštudirali nekaj novih skladb.
SEDEMKRAT SCUKA - Člani črnomaljske gledališke skupine so Rutljičevo komedijo „ ščuke pa ni” uprizorili doslej že sedemkrat, dvakrat v Črnomlju, petkrat pa na gostovanjih po občini, pa tudi zunaj i\je. Poleti bodo gostovali še pri brigadirjih na delovnih akcijah Bela krajina 80 in Suha krajina 80, nasmejali bodo gledalec v Vinici in Predgradu, jeseni pa nameravajo v Trebnje, Šentjernej, Škocjan, Dolenjske Toplice in morda še kam.
J. Gladek za predsednika IS
Volitve 19. maja na seji vseh treh zborov
Za naslednjo sejo vseh zborov skupščine občine je točka „volitve in imenovanja” gotovo osrednja na dnevnem redu, kajti volili bodo predsednika in člane občinskega izvršnega sveta. Predsedstvo občinske konference SZDL je za kandidata za predsednika izvršnega sve- < ta določilo sedanjega sekretarja medobčinskega odbora gospodarske zbornice za Dolenjsko Janka Gladka iz Črnomlja.
Janko Gladek je znan črnomaljski družbenopolitični delavec, ki je opravljal odgovorne naloge tako v svoji delovni organizaciji v Beltu, kjer je bil zaposlen dolgo vrsto let, nazadnje kot direktor tozda Mehanska obdelava, kot v občinskih družbenopolitičnih organizacijah.
V,času- P0^"31 svečanosti, ki sojih po televiziji spremljali tako feMa ro	občmskasejna	soba	v kateri je bila te dni knjiga žalosti, pLia. Sicer pa
Prihodnost le v povezovanju
Komunisti v TGP o razvojnih usmeritvah delovne organizacije in posameznih temeljnih organizacij - Prihodnost tozda Gradbeništvo je specializacija in povezovanje z večjimi  _______________________________  sorodnimi	delovnimi	organizacijami
Tudi v metliškem Transportno gradbenem podjetju zadnje čase veliko pozornosti namenjajo razvojnim usmeritvam v novem srednjeročnem obdobju. Pri tem izhajajo tudi iz izkušenj, ki sijih je ta delovna organizacija nabrala v dosedanjem obstoju, odkar sta se pred šestimi leti združila Komunalno podjetje Metlika ter transportno podjetje Medikatrans. O razvojnih usmeritvah, tesnejšem povezovanju delovne organizacije in posameznih tozdov s sorodnimi v Beli krajini, dolenjski regiji pa tudi širše, kar zlasti velja za tozd Gradbeništvo, je bil	"
komunistov TGP.
„Naša delovna organizacija je lansko leto uspešno zaključila pa tudi po prvem letošnjem trimesečju smo s poslovanjem v glavnem zadovoljni,” pravi direktor TGP Niko Županič. V TGP je zaposlenih 370 ljudi, ki delajo v štirih tozdih: Gradbeništvo, Transport, Obrt in Komunalno gospodarstvo ter v skupnih službah. Ena večjih težav, s katerimi se v TGP spopadajo, je piav gotovo prevelika razdrobljenost in raznolikost dejavnosti. Štiri temeljne organizacije delujejo vsaka zase in med njimi skoraj da ni tesnejših povezav; še najbolj sta povezana tozda Gradbeništvo in Obrt.
Cesta za praznik
Za praznik KS Dobravi-ce 2 km asfalta — Plošča petim padlim v D. Dobra vicah
Letos so krajani Dobravic praznovanje krajevnega praznika združili s praznovanjem dneva Osvobodilne fronte in 1. maja. Z a praznik krajevne skupnosti Dobravice, v kateri živi okoli 200 prebivalcev v Gornjih in Doljnih Dobra-vicah, Geršičih in Krivogla-vicah, so izbrali 17. april v spomin na ta dan leta 1943, ko so okupatorji požgali Gornje in Dolnje Dobravice, belogardisti pa zverinsko ubili aktivista Miho Zuniča.
Največja pridobitev krajanov v zadnjem letu je prav gotovo nekaj več kot dva kilometra asfaltirane ceste od Krivoglavic do Ddnjih Dobravic, ki so jo slovesno odprli 27. aprila. S tem se je izpolnila ena največjih želja vaščanov, saj so tako tudi Dobravice dobile sodobno cestno žvezo z glavno cesto Metlika — Črnomelj. Za naslednje srednjeročno obdobje imajo v načrtu asfaltirati še 1,300 metrov ceste do Geršičev.
V okviru letošnjega praznovanja so v Ddnjih Dobravic ah na Butalovi hiši odkrili spominsko ploščo petim vaščanom, ki so kot partizani ali žrtve fašističnega nasipa izgubili življenje med
ino vojno. Denar za ploščo je prispevala tako rekoč vsaka hiša v krajevni skupnosti, pa tudi drugi občani.
govor tudi na nedavnem zboru
„Če se hočemo v naslednjem srednjeročnem obdobju hitreje razvijati, se moramo povezovati s sorodnimi delovnimi organizacijami, zlasti na področju gradbeništva in obrti. To je tudi ena od zahtev nedavnega zbo ra komunistov, kjer je tekla beseda o teh vprašanjih,” je dejal direktor. Do sedaj so še najbolj sodelovali s črnomaljskim Go-kom in ljubljanskim Gradisom, za katerega so opravili vsa gradbena in del obrtniških ter inštalacijskih del pri gradnji nove tovarne IMV na Suhorju. Vendar je bilo vse to sodelovanje le na tržni osnovi, v TGP pa si želijo bolj tesnega in poglobljenega sodelovanja. Na ta način bi se lahko povezovali z Gokom, novomeškim Pionirjem, ljubljanskim Gradisom, Slovenijacestami in še kom. Do sedaj se je pri teh poskusih marsikdaj zataknilo zaradi prevelike razdrobljenosti ter majhne in preveč raznolike dejavnosti. V TGP se tudi zavedajo, da se danes uveljavljajo v glavnem specializirane organizacije. Tako naj bi po razvojnih usmeritvah tozd Gradbeništvo povečal število zaposlenih od sedanjih 130 na
vsaj 200 in se usmeril zgolj na visoke gradnje ter se na tržišču pojavljal v povezavi z večjimi tovrstnimi organizacijami. Tudi tozd Obrt ima zelo razdrobljeno dejavnost, kaže pa, da je bodočnost je temeljne organizacije v inštalacijskih delih.
Jk
Niko Zupanič: ,Naše razvojne usmeritve temeljijo na specializaciji in povezovanju s sorodnimi delovnimi organizacijami.”
Komunisti v TGP so med drugim zadolžili direktorja in vodje temeljnih organizacij, da iščejo možnosti za povezovanje s sorodnimi delovnimi organizacijami, o čemer bodo poročali na naslednjem zboru komunistov.
A. BARTELJ USPEŠNO V KOMETU
V Kometu so v prvem trimesečju prodali kar za 30 odstotkov več izdelkov kot v enakem obdobju lani in za 9 odst. več kot so si za ta čas začrtali v planu. Pri tem je upoštevan tudi izvoz njihovih izdelkov Tri’ delu za tuje naročnike pa so že V, prvem trimesečju dosegli skoraj polovico planirane vrednosti za letošnje leto in kar za 86 odst. presegli vrednost teh del iz enakega lanskega obdobja.
SPREHOD PO METLIKI
SEKSTET VITIS, TAMBURAŠ-KI ORKESTER mladinskega kluba in recitatorji so pripravili zanimiv glasbeno-recitacijski večer, ki so mu dali naslov: V vinu so resnica, ljubezen in ženske. Krajani si bodo lahko ogledali prireditev konec maja ali v začetku junija. Mladi razmišljajo o tem, da bi najprej zapeli, zaigrali in govorili v katerem od metliških gostinskih lokalov, vendar se bpjjjo, da bi sprejeli ljudje to slabše, kot če bi bila predstava v kulturnem domu
OB SMRTI PREDSEDNIKA TITA so izSe posebne številke glasiL Osnovnošolci so izdali Bele breze, mladina Kolovrat, v delovni organizaciji Beti pa dve številki novic „ Včeraj, danes, jutri”. Mladi in delovni ljudje so zapisali v glasilih najlepše misli o preminulem predsedniku, poudarili pa so tudi pripravljenost nadaljevati njegovo pot. Posebno pretresljive so besede, ki so prišle izpod peresa prvošolčkov, iz majhnih glavic, ki pa so že dojele Titovo veličino.
TOLE VESTICKO NAJ PREBEREJO VSI, ki bodo podaljševali veljavnost registracije motornih in priklopnih voziL Oddelek za notranje zadeve skupščine občine Metlika je namreč sklenil dogovor s SGP Pionir-TOZD mehansko-kovinski
obrat Ločna ter z Avte moto zvezo - tehnično-turistična baza Otočec, po katerem bodo vozniki ob tehničnem pregledu istočasno poravnaB vse obveznosti in se tako izogniB potem, nad katerimi so v preteklost* godrnjali. Prvo registracijo pa &° treba še zmeraj opraviti v Metliki-
DA ZUNANJI VIDEZ MESTA k mjanom ni vseeno, pričajo gredic** polne pisanih rož, da so videt* nekatere hiše kot v pravljici Je P® zato toliko bolj dolgočasno in sivo okrog blokov v novem naselju Pr°l'. železniški postaji. Zdi se, kot da b* živeli v blokih ljudje, ki so že zdavnaj pozabili, da srce lahko hitreje zabije ob pogledu na tuBpan* travo ali narciso. Tako kraljuj*J° tam pesek, luknje v cesti *n kamenje.
metliški tednik
OBLJUBA - ,4» tovanseip Titom smo izrabili voditelja, ki je ustvaril močno, enotno, samoupravno Jugoslavijo. Mladi se bomo pridno učili, da bomo vsak čas sposobni braniti svcjo domovino, da bomo znali ohranjati revolucionarne tradicije narodnoosvobodilnega boja,” so sklenili člani obrambnega krožka v Artičah.
Bodo zaustavili odseljevanje?
V petletnem načrtu ceste, stanovanja, telefonske zveze, kulturni in zdravstveni dom
Krajevno skupnost Pišece je zapustilo že veliko ljudi. Mladi se zaposlujejo v industrijskih krajih. Trenutno živi na tem območju 1440 prebivalcev. Na delo se jih vozi 300, večinoma v Krško in Brežice. Imajo tudi 60 zdomcev, za katere računajo, da se bodo vrnili. Da bi zaustavili odseljevanje, načrtujejo hitrejši razvoj v srednjeročnem obdobju, čeprav se zavedajo, da bodo težko uresničili vse želje po napredku.
V zadnjih letih se je že veliko izboljšalo. Imajo zelo dobre avtobusne zveze z občinskim središčem, do osemkrat oziroma devetkrat na dan, še več pa
si jih obetajo s krožno progo Brežice - Pišece - Bizeljsko — Brežice. To zvezo jim bo omogočila modernizacija ceste od Pišec do Bizeljskega.
ŽALOST V VSEH SRCIH - Do četrtka opoldne se je v občinsko žalno knjigo v Brežicah vpisalo na tisoče občanov in tako izkazalo poslednje spoštovanje preminulemu predsedniku Titu, velikemu voditelju, revolucionarju in državniku, tvorcu svobodne in neodvisne Jugoslavije. Na sliki: pionirji iz Velike Doline med podpisovanjem. (Foto: Jožica Teppey)
NOVO V BREŽICAH
MLADI BREZ PROSTORA -Krajevna konferenca Zveze mladine] v mestu je bila ustanovljena novembra lani. Približno dvajset mladih so uspeli pritegnita tako da se redno udeležujejo sestankov in da se odzivajo tudi v raznih akcijah. Sodelovali so v štafeti mladosti, pa tudi na novoletni prireditvi. Mladinci se sestajajo v Domu JLA, ker so trenutno brez lastnega prostora. Želijo ga dobiti čimprej, saj se ne morejo zanašati samo na gostoljubje JLA.
nja. V’ počastitev dneva * letalstva bodo v domu JLA spet razstavljali
mladi fotografi. Za pionirje bo iu JL
Pečarevič, Josip Tavčar, Jože ber in Viktor Zemljak.
KAKŠNA PRIZNANJA V BO-
DOČE - Brežiška občina naj bi imela štiri vrste priznanj, in sicer: ao občii
oktobrsko nagrado občine, pr ogla-o delit es
sitev častnega občana, podelitev domicila v občini in priznanja, občine.
SPET RAZSTAVE IN DRUGE PRIREDITVE - Mesec maj vsako leto izpolnjujejo številna praznova-
BREŽIŠKE VESTI
Predsednik skupščine kra-1 jevne skupnosti Ivan Cizelj je med najpomembnejšimi prido-
bitvami bližnjega obdobja omenil večnamensko zgradbo dvo-
rano za kulturne prireditve in pouk telesne vzgoje za šolsko mladino, z zdravstveno postajo in pošto, ki ga bodo začeli ] graditi letos iz samop po že sprejetem ob referendumskem programu. Za kulturno dvorano bodo namenili 4,5 milijona dinarjev, za | zdravstveno postajo 1,8 milijona, podjetje za ptt promet pa bo prispevalo za pošto blizu 900 tisoč dinarjev.
S Slovinom, osnovno šolo in občinsko Zvezo borcev se dogovarjajo za postavitev stano-
vanjskega šestorčka, da bi tako rešili najnujnejše stanovanjske
probleme in postopoma začeli prazniti tudi grad, kjer prebiva še vedno osem družin v skrajno neprimernih prostorih. Letos pričakujejo tudi začetek del za avtomatsko telefonsko centralo. Kabel morajo napeljati z Bizeljskega. V krajevni skupnosti imajo samo osem telefonskih priključkov, nova centrala pa bi jih lahko imela 60.
V petletnem načrtu predvidevajo tudi ureditev več krajevnih cest. Asfaltirati želijo odsek od Dednje vasi do Svete Barbare v globoški krajevni skupnosti, usposobiti ceste Pišece — Krnic — Brezje prav tako zaradi povezave s KS Globoko, odsek od Pavlove vasi do Raven, s prispevkom vašč anom pa nameravajo urediti odsek Dušič — Suhadol in odsek Podgorje Kunej — Denžič. Na nekaterih linijah planirajo tudi ojačenje električne napeljave in izboljšavo vodovodnih naprav.
J.T.
TEDEN RK PRELOŽEN
sprejem na letališču, v domu JLA pa bo svečana proslava. DO prvomajskih praznikov je v prostorih doma JLA gostovalo brežiško Društvo likovnikov. Svoja dela so razstavljali: Ivan, Burcar, Boian Horvatič, Anton Ivančič, Janez Kebe, Milena Lepej, Anton Miklavžin, Ljubiša ifič, Ivan Mitrovič, Dommika
------	- stau-
OŽIVITI DRUŠTVA - V Brežicah so bila pred leti nekatera društva bolj delavna, zlasti horti-kultumo. Krajevna konferenca ZSDL je sklenila spodbuditi k delu vse organizacije in društva, ki so izgubila prvotni delovni zanos. Potrebni bodo razgovori, izmenjava mnenj in odprava vzrokov, ki so posameznikom vzeli voljo do dela.
SPREJEM NA LETALIŠČU
Izkop premoga vedno dražji
Na Senovem mu povišuje cene tudi sobotno delo — Vsi potrošniki premoga in rudniki bi | morali biti pod istim dežnikom, vendar imajo urejene dohodkovne odnose le Z
Elektrogospodarstvom Slovenije
Premog zares postaja zlato. Ne primanjkuje ga le industriji in elektrarnam, ampak tudi gospodinjstvom. Lani je to marsikdo občutil, zato so se ljudje že vso minulo zimo vpisovali med kupce senovskega premoga. Za letos sicer napovedujejo, da za široko potrošnjo ne bo tolikšne krize, saj se nadejajo, da bodo zaradi spremenjenih cen večje dobave premoga iz drugih rudnikov.
Lani so tudi cene močno Rudnik Senovo si na ^ vplivale napomanjkanjepremo- m0č prizadeva, da bi ohranil
za gospodinjstva. Tovrstni premog je bil za okoli 30 odst. cenejši od premoga za industrijo. V aprilu so obveljale nove cene in spremenile neugodno razmerje.
Stroški premogovništva nezadržno naraščajo, zato rudnike pri dobavah ovirajo predvsem neurejeni dohodkovni odnosi med premogovniki in njihovimi odjemalci „Za to je poskrbljeno edino v elektrogospodarstvu,” je povedal direktor Rudnika Senovo inž. Vidmar. Po njegovem mnenju bi morali slej ko prej vsi potrošniki premoga pod en dežnik, povezati bi se morali v enotno interesno področje, v okviru katerega bi lahko sistemsko uredili odprta vprašanja enostavne in razširjene reprodukcije premogovnikov.
NAD 400 VRST OKRASNIH SADIK
Drevesnica Gozdnega gospodarstva TOZD Hortikultura, plantaže, gradnje je izredno bogato založena s sadikami. Samo okrasnih vrst ima nad 400. Uvoz so zmanjšali na minimum, ker jih 90 odst. razmnožijo sami. Ustrežejo torej lahko zelo številnim željam kupcev v Sloveniji in Jugoslaviji. V hortikulturi jim primanjkuje kadra, zato štipendirajo več vrtnarjev in hortikulturnih tehnikov.
Obračun človekoljubnega društva
Pomoč duševno prizadetim
Zaradi smrti predsednika Tita so bile vse akcije, predvidene za teden Rdečega križa, preložene na dneve med 12. in 17. majem. V brežiški občini bodo v tistih dneh sprejemali učence prvih razredov osnovnih šol med mlade člane RK, učence sedmih razredov pa med redne člane.
V istem tednu je predvideno tudi zbiranje odpadnega papirja. Akcija je bila prvotno planirana za 6. maj. V trgovinah in na bencinskih črpalkah bodo ves prihodnji teden zbirali prispevke z vrednostnimi lističi, v šdah pa bodo učenci prodajali značke Rdečega križa. Telonovanje iz prve pomoči, ki je bilo predvideno 14. maja, je preloženo na kasnejši datum. Ekipe se bodo pomnile še pred iztekom meseca.
ŠTUDENTSKI DELEGATI ZA ZVEZO
letno proizvodnjo 120 tisoč ton. To zahteva od kolektiva velike napore. Izkop premoga se zaradi vedno težjih razmer v jami močno draži Odkar je Senovo postalo metanska jama, so vzdrževalni stroški neprimerno večji. Letos bodo v rudniku prvič uvedli hidravlično jamsko podpoije, ki ga bodo seveda morali kupiti na tujem. Domača industrija žal ni sposobna oskrbovati rudnikov s potrebno mehanizacijo.
Senovski radarji morajo zdaj že 300 metrov globoko v jamo in imajo do prvega delovišča tri kilometre daleč. Oddaljenost in neugodna lega premogovega sloja zahtevata ogromno pripravljalnih del, kar vse draži premog.
Rudnik Senovo je imel primanjkljaj tudi v prvem letošnjem trimesečju. Medtem so se cene povišale in poslej pričakujejo boljši finančni uspeh. Količinski plan je kolektiv rudnika v prvem četrtletju izpolnil kljub pomanjkanju jamskih delavcev. Do tega se je prikopal z dodatnim sobotnim delom, ki ima tudi senčne strani, velike dodatne stroške.
Duševno prizadeti ljudje so bili svoje čase obsojeni na bolj ali manj prizadevno skrb redkih svojcev, nemalokrat pa so bili celo v porog in-zaničevanje soseščini V naši družbi jih skušamo kar najustrezneje vklju-| čevati v življenje.
Konec aprila je imelo v prostorih stare leskovške šole, kjer so tudi delavnice pod posebnimi pogoji, društvo za pomoč duševno prizadetim osebam občni zbor. Društveni predsednik, psiholog na krški osnovni šoli Miha Rostohar, je zadovoljen s tovrstno solidarno pomočjo prizadetim otrokom in starejšim občanom Razveseljiva je pomoč delovnih kolektivov leskovški delavnici pri oddajanju del. Vse pohvale je vredna gesta krškega SOP, ki je delavnici odstopil kombi za prevoz materiala in varovancev.
Lani decembra ustanovljena delavnica lepo napreduje. Nadaljnji korak naj bi bfl nov oddelek za usposabljanje, pravzaprav razvojni oddelek pri vrtcu. Kot zatrjuje psiholog Rostohar, bodo v tej obliki lahko še ustrezneje razvijali poudar-j jeno skrb za posameznega varovanca ob pomoči defektologa.
A. 2.
V počastitev dneva letalstva prirode na letališču v Cerkljah 17. maja slovesen sprejem za pionirje iz posavskih šol in njihove mentorje. Iz centralnih osnovnih šol v Brežicah, Krškem in Sevnici se bodo udeležili slovesnosti na letališču po trije pionirji iz drugih šol pa po dva. Po sprejemu v Cerkljah bo na Veliki Dolini tekmovanje mladih matematikov. Tekmovalci bodo učenci osnovnih šol. Najboljši med njimi se bodo udeležili regijskega in republiškega tekmovanja.
Na Senovem nimajo več radarjev iz domačega zaledja. Mladi delavci s Kozjanskega ne ohranjajo tradicije svojih očetov. Iščejo si lažjo zaposlite^, Majhna razlika med osebnih}!, dohodki za delo v jami in zuriaj nje že zdavnaj nikogar ne privlači, zato meni inž. Vidmar, da bi moral biti dohodek jamskega delavca vsaj za 4Q odst. večji
JOŽICA TEPPEV
CESTO NA GRAD BODO OBNOVILI
Mladina iz Brestanice se prizadevno vključuje v delo Turističnega društva. Uresničevanju njegovih n®; Črtov pomaga zlasti s prostovoljnimi delovnimi akcijami Do zdaj so sodelovali mladi pri očiščevalnih in rušilnih delih, letos pa jih bodo pritegnili k obnovi in zaščiti ceste na brestaniški grad. Na pomoč mladih računajo tudi pri urejanju grajske okolice, da bo ta vabljivejša za obiskovalce, ki pridejo gledat muzejsko zbirko, zanimivosti grajske arhitekture in lepote starega parka.
DVELETNA ZAMUDA
Prve kilovatne ure električne energije iz jedrske elektrarne v Krškem bomo dobili konec tega leta. Elektrarna bo začela obratovati z dveletno zamudo. Povzročili sojo zastoji pri projektiranju in pri dobavi opreme-Vse to je gradnjo občutno podražilo.
Posnetek je iz Krškega, kjer so se od ponedeij^ rip nrpri občinsko skunščino vrstili občani, da "
NEME VRSTE
do četrtka opoldne pred občinsko skupščino vrstili občani, — .. se vpisali v knjigo žalosti. V tistih dneh so bile v šolah, v delovna* kolektivih in krajevnih skupnostih številne komemoracije. (Foto: >• Teppey)
Preko Kluba posavskih študentov v Mariboru se bodoči strokovnjaki', kot delegati vključujejo v družbenopolitično življenje regije. Študenti sodelujejo tako v zboru združenega dela, v občinskih konferencah SZDL, v izvr šnih odborih podpisnic: samoupravnega sporazuma o štipendiranju in v konferenci mladih v. izobraževanju pri občinski konferenci Zveze socialistične mladine. Delegati iz študentskih vrst imajo | gibljiv mandat. O svojem delu v teh organih sproti poročajo na sestankih kluba.
Študenti se razen tega vključujejo tudi v družbenopolitično življenje! kraja, iz katerega izhajajo. Sodeluje-| jo v raznih akcijah KS, kadar le utegnejo. Navadno je to ob koncu -tedna in med počitnicami. Večina študentov se po končanem šolanju vrne v domačo občino, v domače | delovne organizacije, za kar si v klubu veliko prizadevajo.
»Leta iskanja in zorenja”
V obnovljenem Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici so pripravili študijsko razstavo Jakčevih risb pod ijjslovom „Leta iskanja in zorenja”, ki jo bo jutri ob 18. uri odprl dr. Jože Brilej. O Jakčevi ustvarjalnosti iz let 1918 do 1927 bo govorila Melita Stele - Možina. Slovesno prireditev v počastitev 35-letnice osvoboditve in 80-letnice častnega člana Dolenjskega kulturnega festivala in akademika Božidarja Jakca bodo sklenili s koncertom, na katerem bosta violinist Tomaž Lorenz in kitarist Igor Saje izvajala Haendlove, Štuhčeve,
Ibertove in Paganinijeve skladbe-Jutrišnjo slovesnost prirejat® Dolenjski kulturni festival *** Galerija »Božidar Jakac”. To bf ena letošnjih najpomembneje* prireditev festivala v njegove in jubilejnem letu - ob 254etniCJ-Po krajšem premoru bo zažive tudi lamutov likovni salon, katerega obnovo so podprli republik ka kulturna skupnost, kr*® občinska skupščina in domala kulturna skupnost. Kultur**® skupnost Slovenije je omogoču® tudi otvoritveno slovesnost ® natis kataloga za Jakčevo *®z' stavo.
Kar 83 priznanj večkratnim krvodajalcem so podelili na proslavi, ki je bila 23. aprila v domu JLA v Ribnici. Ob tej priložnosti je o dejavnostih RK in njihovem pomenu govorila predsednica občinskega odbora RK Vesna Lavrič.
V kulturnem programu so nastopili harmonikarski ansambel in harmonikarski trio glasbene Sole Ribnica, ki ju je vodil Matija Suhodolc, otroški pevski zbor osnovne šole Ribnica, ki ga je vodila Bernarda Kogovšek in mladi recitatorji, ki so recitirali dela, posvečena varstvu okolja.
Priznanja so prejeli:
ZA 5-KRAT DAROVANO KRI: Franc Arko, Andrej Pucelj, Darko Vesel (vsi Inles Sodražica), Franc Benčina, Janez Bartolj (oba Inles Loški potok), Štefka Češarek, Otmar Jordan, Franc Mihelič, Mihaela Muhič, Marija Mam, Janko Pajnič, Janez Pakiž, Majda Stojanovič, AlojzU Slanovič, Adam Sarič, Janez Turk, Jurij Urbančič, Darinka Zalar, Francka Zabukovec (vsi Inles Ribnica), J cže Lovšin, Jožefa Matelič, Olga Lavrič (vsi Inles Dolenja vas), Marjan Andoljšek, Janez Bartolj, Jože Čampa, Darko Divjak, Dušan Goršič, Anton Henigman, Janez Knavs, Stane Krnc, Franc Pajnič, Zorko Pucar, Vlado Perov-šck, Strne Petrovič, Alojz Rupar, Ivan Ruparcič, Jože Tanko (vsi RIKO), Jože Gačnik, Emil Kodat (oba Donit), Jože Gorše (Zidar Kočevje), Andreja Hojč (WZ), Franc Klavs (Sukno), Stane Mišič, Božo Petek, Brane Pintar (vsi ITPP), Jože Mohar (SGP Cerknica), Rudi Mihelič (Komunala), Alojzij Turk (ZKGP), Ciril Tomazin (VP).
ZA 10-KRAT DAROVANO KRI: Metod Bambič, Anton Bojc, Ivan Gelenčer, Jože Gornik, Ivanka Lovšin, Greta Nučič, Alojz Zbošnik, Zlata Zobec, Darinka Zalar (vsi
Inles), Boris Fink, Janez Levstek, Mirko Mihelič, Viktor Oblak, Franc Pucelj, Franc Prelesnik, Jože Starc, Alojzij Tanko, Janez Zidar, Marjan Zajc, Mirko Žagar (vsi RIKO), Janez Gregorič, Ivan Lovko, Viktor Modic (vsi Donit), Edvard Pahulje (ITPP), Francka Pucelj (gospodinja), Franc Zavodnik (Petrol).
ZA 15-KRAT DAROVANO KRI: Stane Babič Jože, Levstik (oba Inles), Marija Čampa (Stangrad), Anton Mrhar (RIKO), Justina Peček (Kmet.), Branko Pajnič (Zav. Triglav).
ZA 20-KRAT DAROVANO KRI: Franc Lesar (ITPP), Ivan Sarič (Varnost).
SLAVJE KRVODAJALCEV -Na krvodajalski proslavi v Ribnici je podeljevala večkratnim krvodajalcem značke predsednica občinskega odbora RK Vesna Lavrič, ki je sama največkrat darovala kri.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
PTICE IN OKOLJE - Pred kratkim je društvo inženirjev in tehnikov Kočevje-Ribnica priredilo v domu JLA v Ribnici predavanje „Pomen ptic v okolju . Bilo Je izredno zanimivo, saj je bilo popestreno z diapozitivi o življenju ptic v našem okolju.
KAKOVOSTEN KONCERT - V Ribnici je pred kratkim spet gostoval veliki orkester ljubljanske armadne oblasti. Koncert je bil v domu JLA. Velika škoda je, daje to zanimivo, privlačno in kakovostno , glasbeno prireditev poslušalo razmeroma malo obiskovalcev. Orkester se je predstavil s svojimi novimi,
zanimivimi glasbenimi točkami. Kot gost je v programu orkestra sodeloval tudi operni pevec Edvard Sršen.
MANJ KANDIDATOV ZA SO-FERJE-Predlanskim je AMD Ribnica organiziralo devet tečajev za kandidate za voznike motornih vozil. Lani je bilo takih tečajev še osem, medtem ko jih bo letos predvidoma le še šest. Tečajev je manj zato, ker med občani zanimanje zanje hitro upada. Temu gotovo botrujejo visoki stroški za nakup vozil pa tudi goriva in samega šoferskega tečaja. Sedanji tečaj obiskuje le 17 kandidatov.
REŠETO
Na prireditvah ob prazniku Kočevja nastopile kulturne skupine iz pobratenih mest Prokuplje, Škofja loka in Novi Zagreb—Trnsko — V Kočevju podpisano t jdi pobratenje _____________________________Prokuplja in Nobega Zagreba—Trnsko______________________________________
Narodne noše iz skoraj vseh krajev Jugoslavije smo videli 3. maja v Kočevju. Na prireditve ob prazniku mesta Kočevje so prispele tolklome skupine iz Prokuplja, Škofje loke, Novega Zagreba-Tm-*° pa tudi domačinke, nonet „Rog” iz Željn, so se spet predstavile v narodnih nošah.
Najprej je bila velika prireditev, n» kateri so nastopile kulturne lupine vseh štirih pobratenih mest Pri spomeniku svobode. Najsveča-nejše dejanje na praznovanju pa je bil gotovo podpis listin o pobratenju roed mestom Prokuplje (oziroma njegovimi petimi KS) in KS Novi Zagreb-Trnsko. Ob podpisu listine so spregovorili o pomenu bratskega sodelovanja predstavniki vseh štirih Pobrateh mest. To sodelovanje je odlično na področju kulture,
“Porta, vzgoje in izobraževanja, razširiti pa ga bo treba še bolj tudi na področje gospodarstva. Po podpisu listin o pobratenju so predstavniki vseh štirih pobratenih mest Omenjali darila. To so bila predvsem likovna dela.
Glavni govornik na svečanosti je bil predsednik Medobčinskega sveta SZDL ljubljanske regije in krajan Kočevja Jože Novak, ki je poudaril, da bratsko sodelovanje krajevnih skupnosti krepi tudi bratstvo in
enotnost vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Prav rezultat pobratenja KS Kočevje in mesta Prokuplje pa je, da sta začela tesneje sodelovati tudi Medobčinska sveta ZK ljubljanske in niške regije.
Na svečanosti so podelili tudi letošnja priznanja KS Kočevje mesto. O tem smo že poročali
NOVI GASILCI
V nedeljo, 4. maja, smo mladi gasilci končali tečaj za izprašane gasilce. Dvomesečna predavanja smo končali z izpitu Med 27 tečajniki je tudi osem deklet. S tem pa je tudi zelo aktivno PGD Vas - Fara v precejšnji meri pomladilo svoje članstvo.	J.	S.
V bogatem in izredno dobrem kulturnem programu so se nato na svečanosti v Seškovem domu predstavili KUD ..Abraševič” iz Prokuplja, mladinsko KUD „Krešo Rakič” iz Novega Zagreba-Trnsko, folklorna skupina iz Škofje loke ter pionirski in mladinski pevski zbor osnovne šole Kočevje s člani delavske godbe. Za zaključek pa so nastopajoči iz vseh pobratenih mest zapeli pod vodstvom Adija Škorjanca ..Jugoslavijo”, kateri je pritegnila tudi nabito polna dvorana Seškove-ga doma.
Srečanja, razgovori in nastopi pobratenih so se začeli že 3. maja okoli 12. ure, ko so začele skupine prihajati v Kočevje. Veličastna sta bila nato nastopa pri spomeniku in v Seškovem domu. Za zaključek pa je bilo tisti večer še tovariško srečanje vseh izvajalcev, gostov, delegacij pobratenih mest in nagrajencev v prostorih gozdarskega doma v Ko-čeYiu-	J.	PRIMC
Opravičili prekoračitev
Do nje je prišlo, ker so januarja izplačali honorar za lani
POBRATENI IZMENJALI DARILA - Po podpisu listin o pobratenju Prokuplja in Novega Zagreba—Tmsko ,so predstavni-** pobratenih mest izmenjali j1 darila. Na fotografiji: predalnik skupščine KS Kočevje ^ °JZ Hočevar (desni) sprejema 2JJHP predstavnika pobratene Škofja Loka. (Foto: Primc)
ZŠAM Kočevje je poslalo občinskemu izvršnemu svetu pojasnilo v zvezi s prekoračitvijo izplačila osebnih dohodkov za januar letos, ko so v primerjavi z novembrom lani izplačali kar za 49,74 odstotkov več iz naslova osebnih dohodkov. Tako so novembra izplačali 56.157,70 din osebnih dohodkov, januaria letos pa 84.091,45 din.
Iz pojasnila je razvidno, da do prekoračitve ni prišlo zato, ker bi redno zaposlenim zvišali osebne dohodke, ampak le zato, ker samo enkrat na leto, in to prav v januaiju, izplačujejo honorar zunanjemu sodelavcu za vodenje knjigovodstva (ta honorar je znašal 22.066,90 din) in ker so izplačali honorar za predavanje na poklicni šoli (tudi tega izdatka v novembru ni bilo), ki je znašal 6.178,70 din.
V pojasnilu so izrazili
mnenje, navedenega
da so zaradi vsega upravičeno prekoračili izplačila. Pojasnilo so
Soslali tudi občinskemu svetu veze sindikatov in družbenemu pravobranilcu samoupravljanja*	J.	P.
DROBNE IZ KOČEVJA
LO?npOVOR ZA SKUPNE NA-vaniu - Samoupravna stano-nr»» v ?kuPn°st in Krajevna skup-zdn * ®vJe sta sklenili dogovor o n-fJ*?®vanju sredstev za skupne be, in sicer za urejanje dvorišč
PREDAVANJE ZA DIABETIKE
Zaradi raznih okoliščin je Predavanje za diabetike, ki §a tudi mi napovedali . • maj> preloženo in bo v e<*°> 21. maja, ob 17. uri v P edavalnici Zdravstvenega a,v Kočevju. Predavala tT dr*	Nataša Žilevski.
upravni	odbor Društva
van- 1	vabi na preda-
je vse sladkorne bolnike Pa tudi njihove svojce.
in dovozov pri stanovanjsko-poslovnih stavbah, ki so v družbeni lasti.
UREDITI MESTO - Krajevna skupnost je sprejela več sklepov o urejanju cest, poti in otroških igrišč v mestu. Na otroška igrišča razvažajo sejani pesek, urejajo parke in nasade, krpajo ceste, ki jih je uničila zima, postavljajo pa tudi prometne znake.
ZAGREBČANI BODO DAROVALI KRI V KOČEVJU - Dogovorjeno je že, da bo v junijski krvodajalski akciji v Kočevju darovalo kri tudi 60 krvodajalcev iz pobratene KS Novi Zagreb-Traško.
mavrahi in Štorovke -
Gobarji pridno nabirajo mavrahe in štorovke. Največ uspeha imajo stari gobarji, ki vedo za mesta, kjer vsako leto rastejo gobe. Gobarji tudi trdijo, da bo letos kljub muhastemu vremenu veliko gob. Zima je bila mila, zdaj pa je dovolj moče, kar sta glavna pogoja za dobro gobjo letino.
KOČEVSKE NOVICE
Luknjasta cesta
Zaradi slabe ceste je Kolpa pri Dolu za Kočevce komaj dostopna
Majske praznike je več kočevskih družin preživelo ob Kolpi, nekateri tudi v Dolu, kjer imata vikend hišice kočevska kolektiva LIK in Melamin. Vreme ob Kolpi je bilo razmeroma ugodno, saj je bilo mrzlo in deževno le prvi dan izmed štirih dni
Žal pa so bili vsi, ki so krenili proti Dolu, razočarani zcradi zelo slabe ceste. Makadamski odsek od Mozlja do Brezovice je sicer še kar zadovoljivo vzdrževan, zato pa je odsek od Brezovice do Dola komaj prevozen, saj je poln velikih in globokih jam. Kaže, da te ceste sploh nihče ne popravlja. Del ceste pri Pred-gradu in Jelenji vasi sicer širijo, vendar potekajo dela zelo počasi Če je ta odsek predviden za posodobitev, s tem še ni rečeno, da ga ni treba vzdrževati vsaj tako, da ne bo nevaren za vozila, voznike in potnike.
Sicer pa imamo na Kočevskem s posodabljanjem cest slabe izkušnje. Dela že po tradiciji potekajo počasi Lahko rečemo, da napredujejo po polževo. Zcradi stabilizacijskih ukrepov bo zelo verjetno potekalo posodabljanje še počasneje, kot smo ga vajeni Prav zato pa naj bi odgovorni ze ceste poskrbeli da bodo vzdrževane vsaj toliko, da bodo sposobne za varen promet.
J. PRIMC
------------------------N
TRAKTORJEV 2E PREVEC
V ribniški občini imajo kmetje že preveč traktoijev, a hočejo kupovati še nove. Hkra‘i je kmete zelo težko prepričati, da bi trošili več umetnih gnojil in uvajali nova semena, čeprav bi jim prav to veliko pomagalo do večjega pridelka in tudi dohodka. Zato nekateri še predlagajo, naj bi davčno politiko spremenili tako, da bi imeli olajšave kmetje, ki kupujejo gnojila in nova semena, ter gradnje hlevov in silosov, ne pa za nakup traktorjev (razen zn strojne, pašne in druge skupnosti).
______________________J
Precej denarja bodo vložili v vodo
Za vodnogospodarska dela bo letos v ribniški občini namenila OVS 3,8 milijona dinarjav
ali 300.000 več, kot so načrtovali prvotno
ELKO KARNIČNIKU IN TRIKONU - Letošnje najvišje priznanje KS Kočevje - mesto ..kipec uronaste jelke“ je dobil znani družbeno-politični delavec Nace Karmčnik (levi na fotografiji) in OZD nkon. Na desni fotografiji: Delegacija Trik ona prevzema visoko priznanje. (Foto: Primc)
Praznik bratstva m enotnosti
oziroma pota, ki bodo nadomestili potopljene, oziror ia občasno potopljene. Doseči ‘>o treba tudi sporazum z vse ii sedanjimi uporabniki t<;h zemljišč, saj bodo šele na o lahko začeli izdelovati gradbiiii načrt.
J. 3.
DELAVSKA KONTROLA SLABO DELA
Samoupravne delavske kontrole v občini Ribnica (pa tudi Kočevje) po mnenju družbenega pravobranilca samoupravljanja slabo delajo. Člane bi morali usposobiti in spodbuditi k delu. Naloga te kontrole pa ni ..policijsko” ugotavljanje raznih kršitev, ampak tudi pregledovanje periodičnih obraču-
r', finančne dokumentacije in gega.
HIŠNI SVETI NE DELAJO
V Ribnici ugotavljajo, da hišna samouprava ne deluje. SSS je nekajkrat skušala sklicati predsednike hišnih svetov, a brez posebnega uspeha. Se tisti, ki pridejo, nato v glavnem ne obveste stanovalcev o nalogah. Tudi o zaključnem raču u SSS v hišnih svetih v glavnem ni bilo razprav. Nekateri menijo, da je vzrok za nedelovanje hišne samouprave v tem, ker si stanovalci sami niso na jasnem, kako naj deluje, drugi pa, da bi delala uspešneje, če bi stanovalci neposredneje odločali o porabi večjega dela stanarine.
Za letos je predvidenih na območju občuie Ribnica precej vodnogospodarskih del. Nadaljevali in zaključili bodo ureditev hudournika v vasi Globel. Dela se vlečejo že tretje leto. Ureditev hudournika je v glavnem končana, potrebno pa je še očistiti strugo pod vasjo in strugo Bistrice. Ta dela bodo veljala 600.000 din.
Manjša vzdrževalna dela so predvidena v Tenteri, na Bistrici in GrdodolščicL Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sa-va bo prispevala za ta dela 200.000 din, ostalo bo dodala Kmetijska zemljiška skupnost Zaradi gradnje mostu na regionalni cesti Sodražica—N o-vavas v Žimaricah bodo regulirali hudournik od ceste do izliva v Bistrico. Načrt predvideva, da bo hudournik dobil povsem novo strugo. Območna vodna skupnost bo sodelovala le kot investitor z okoli milijon
Za ureditev pragov na Ra-kitnišci in Bistrici bo porabljenih milijon dinarjev, še nadaljnji milijon pa za ureditev praga na Bistrici v Ribnici Po zagotovilu dobaviteljev (takih zagotovil pa je bilo v minulih letih že več) bo gumijasti prag zagotovo dobavljen in postavljen letos.
Razen tega bodo nadaljevali tudi s študijami in pripravo dokumentacije v zvezi akumulacije oziroma jezera pri Prigorici. Proučevali bodo podatke, kod naj bi potekal dovodni kanal v akumulacijo. Okoli akumulacije bo treba zgraditi nove ceste
ŽENE RAZSTAVLJALE ROČNA DELA - Sekcija za družbeno aktivnost žensk iz Ribnice je pred kratkim pripravila v domu JLA razstavo ročnih del (vezenin, goblenov itd.). Svoje izdelke je razstavilo 25 žensk. Razstava je bila privlačna in si jo je ogledalo veliko občanov. (Foto: M. Glavonjič)
STEKLENICE Z BREGOV POTOKA - V akcijo zbiranja starih steklenic so se uspešno vključili tudi učenci osnovne šole Ribnica. Tele pionirje smo posneli ob potoku Sajevec, kjer so kar na bregu in po grmovju hitro nabrali tele steklenice, ki jih občani pridno mečejo v vodo. (Foto: Glavonjič)
Priznanja krvodajalcem
Kulturni program posvečen predvsem varstvu okolja
Kako priti do strokovnjakov?
V sevniški občini po šestih letih nov družbeni dogovor o kadrovski politiki
Dosedanjemu družbenemu dogovoru o kadrovski politiki v »vniški občini so že večkrat pripisovali različne pomanjkljivosti, četudi je gotovo, da še tako dober dokument ne more stvari Premakniti na boljše, če za to ni ustrezne volje in organiziranosti, ro številu ljudi z visoko izobrazbo je Sevnica slej ko prej na repu slovenskih občin. V dosedanjem družbenem dogovoru zastavljeni cu)i niso bili doseženi. Kljub ponovnim razpisom je ostalo precej odgovornih delovnih mest nezasedenih, oziroma brez ustreznih strokovnj akov.
Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so za pet-
ov° zasedanje dobili v roke ®nutek novega družbenega dogovora hkrati z dokaj skromnim Poročilom komisije, ki je spremljala uresničevanje dosedanjega dogovora. _	,	.
Ostaja dej-stv°> da se v iztekajoči se Petletki razmere niso popravile.
Oprava načrtov za novo srednjeročno obdobje je zato Priložnost za nove akcije oziroma pogumnejše prijeme.
Žal ob
?em ugotavljajo, da so načrte izobraževalnih potreb spet naredili le v večjih kolektivih.
Značilno je tudi, da mnogi podpisniki, vključno z občinsko skupščino, še vedno ne
premorejo ustreznih kadrovskih služb.
Kaže, da bi morali temeljiteje začeti prav pri njih, saj ravno na tem področju najbolj šepa.
V kadrovskih službah — če so sploh zasedene — delajo strokovnjaki s slabšo strokovno usposobljenostjo kot pri drugih opravilih, kar gotovo ni jamstvo za večji napredek.
A. Ž.
Skrbno „prečesali” poročila
Sindikati: pomoč organom delavske kontrole
Obravnava vsakoletnih poročil o delu pravosodnih organov, milice, družbenega pravobranilca samoupravljanja in sodišča združenega dela običajno sovpada s pomladanskimi zasedanji občinske skupščine. V preteklosti «> žal vse prevečkrat izostale tehtnejše obravnave.
J MESTU KNJIGE - Izvršni sekretar predsedstva CK ZK Slovenije 'tone Šali je te dni v spremstvu pisatelja Ivana Potrča in
Ndstavnika RK SZDL Mitja Rotovnika obiskal kolektiv sevniške taranjke in se s člani vodstva in delava pogovarjal o vlogi knjige v klovni organizaciji. (Foto: Železnik.)
Skupna korist
Prvi korak k izsuševanju
Znani so že kar zastrašujoči podatki o vedno novih, ?a kmetijstvo zgubljenih Površinah. V sak poskus izboljšati sedaj manjvrednima zemljišča je zato temelj razveseljiv.
Kmetijska zemljiška skupnost sevniške občine se že ysa leta otepa s pomanjkanjem denarja. Vseeno so sku-Paj z Dolenjsko vodno skupnostjo in novomeškim vodnogospodarskim podjetjem pripravili načrt, s kate-1,01 bi se lahko lotili urejanja H^ge potoka Čolnišček pri dnjih Raduljah na obmo-gj^^krajevne skupnosti
U 5. maja je bil v Dolenjih Raduljah sestanek posestni-°v teh zemljišč. Vodno gospodarsko podjetje pač Potrebuje njihove izjave, si-bodo dela in za to penjeni denar dobesedno Padli v vodo. Večina pridnih izjav je že podpisa-n~?> zatika se zgolj pri J*aterih posameznikih. Se-. an*u lahko štejemo v prid, tisr° Se ®.a udeležili vsi, tudi te redki posamezniki, ka-ro?m Podpis ne gre izpod .K* Želeti je, da bi novi . Eovoijeni sestanek na kra-, samem s strokovnjakom 'ieJ?Č.no le ponudil spre-jCg Jivo rešitev za to pešči-
, Enotnost pri sedanjem je lahko pobuda za večji načrt.
A. Ž.
PRIMOŽ: BRONASTA PRIZNANJA OF
Ob prazniku OF je Krqevna skupnost Primož podelila devetim krajanom bronasta priznanja OF za požrtvovalno družbenopolitično delo in sodelovanje pri komunalnih delih. Priznanja so prejeli: Karel Zorko, Ivan Vin-tar, Alojz Androjna, Alojz Tomažin, Jože Tiček, Alojz Zgonc, Franc Mikolič, Franc Jesih in Janez Gorenc.
Vsi so kot eden
Prizadevni vaški odbor na 2igrskem vrhu
Vaščani Zigrskega vrha so bili ponosni na svoj mlaj prav na vrhu Žigrske gore. Blizu hrama Ivana Šmita je bil viden res daleč naokoli. Navsezadnje je bila tod že med vojno dobra opazovalna točka, v naselju pri Zeksu pa kurirska postaja. Po osvoboditvi so na tem vrhu redno postavljali mlaje. Tradicijo so obnovili lani. Enaindvajset metrov dolgo in vitko smreko je obstopila trinajsterica mož in fantov. Kaj kmalu je kljubovala vetru. Videla se je prav s Save in z bohorskih hribov.
Praznik je bil kar prva priložnost za pomenek o opravljenem delu. Ivan Šmit in sosedje te raztresene vasi imqjo na skrbi deset kilometrov vaških potov. „Ceste in spet ceste,” so govorili, ko se odpirajo pogledu na vse strani prav izpod vrha hriba na vse strani kot žfle na pravkar ozelenelih listih. Pravkar se odpirajo Se na tretjo stran, proti Čanju in Blanci.
Razvoj sega tudi v te hribe. Nekdanji razrvani kolovozi se ob prizadevnosti ljudi umikajo širšim cestam. V .dobrodušnih očeh je zato zastava na vihu mlaja samo še bolj veselo vihrala.
A. 2.
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je 7. maja, torej dva dni pred sejo vseh treh zborov občinske skupščine, nadrobno obravnavalp vsa ta poročila. Preko svojih delegatov v družbenopolitičnem zboru nato ta stališča tudi posredujejo skupščini.
Člani predsedstva so s posebno pozornostjo proučili poročili posavskega sodišča združenega dela in družbenega pravobranilca samoupravljanja. Menili so, da je poročilo sodišča združenega dela glede na vlogo preskromno.
Med drugim pogrešajo predstavitev po problematiki, predvsem pa navedbo pripada zadev po občinah. Oporekajo tudi navedbi v tem poročilu, da se po posavskih občinah nihče ne ukvarja s problemi samoupravnih odnosov v združenem delu.
Vredno se je zamisliti nad ugotovityijo posavskega družbenega pravobranilca samoupravljanja, da je v minulem letu prejel le dvoje pobud iz vrst organov	delavske	kontrole.
Ugotavljajo, da je imela lanska tribuna kluba samoupravljalcev o delovnih razmerjih ugoden odmev. Nove volitve samoupravnih organov soočajo z nalogami nove ljudi. Občinski sindikalni svet namerava delo delavske	kontrole	nadrobneje
obravnavati na prihodnji seji sveta. Nadaljnje usposabljanje članov organov delavskih kontrol in disciplinskih komisij predvideva tudi klub samoupravljalcev.
Na	te posvete
bodo kot že nekajkrat v preteklosti vabile predstavnike sodišča združenega	dela in
družbenega pravobranilca samoupravljanja.
A. Ž.
VEČ KOT SIMBOL - Na hribu nad vasjo so krajani Žigrskega viha ob mlaju spregovorili o opravljenem delu.
Na Šilcu žganja pri »graščaku"
V škrljevskem gradu so nizke najemnine in lep razgled edina prednost tamkajšnjih stanovalcev
Skrljevo je vas pri Šentrupertu pa tudi grad, ki nosi hišno številko 13. V njem stanuje zdaj šest družin in ena od njih je družina Lojzeta Jugoviča. Čeprav je že dolgo znano, da gradovi niso najbolj primerni za sodobna stanovanja, se Lojze Jugovič čez svoje bivališče niti ne pritožuje preveč. 2al mu je le, ker gradu ne vzdržujejo ves čas tako, kot ga zadiha leta.
Potem prijazni Lojze Jugovič razkaže grad z njegovimi kletmi in sobami, ki so zdaj pregrajene z novimi zidovi in spremenjene v stanovanja. Edina prednost teh stanovanj je poleg nizke najemnine še prelep razgled na Šentrupert in njegovo dolino. Romantično razpoloženi pa bi gotovo uživali v posebni obliki sob, katerih nobena ni na štiri „ogle“ in v še originalnih stropnih lesenih opažih.
Lojzetu Jugoviču se morda grad ni kdove kako priljubil, a zanj in za dolino lahko reče, da ju je sprejel za svoja. V Šentrupert je namreč prišel pred dolgimi dvainštiridesetimi leti. Najprej je bil zaposlen pri nekakšnih javnih delih, potem pa se je zaposlil v mokronoški tovarni usnja. Ta tovarna je med okupacijo podnevi delala pod prisilo za okupatorja, ponoči pa za partizane, ki jih je bilo v ckolici veliko. Tudi življenje Lojzeta Jugoviča je bilo povezano z NOB, saj je večkrat z vozom peljal zdravnika Draga • Mušiča v trebeljanske hribe, kjer je ta zdravil ranjene partizane. T oda zaradi sodelovanja z osvobodilnim gibanjem je Jugoviču kmalu postalo prevroče, zato je leta štiriinš tridesetega odšel v partizane. Po osvoboditvi je delal v Kočevskem Rogu pa v Ljubljani, dokler se ni spet vrnil v „svoj“ grad, kjer živi že 28 let.
Pred koncem obiska naju je s kolegom povabil še v obokano grajsko klet, kjer smo skupaj popili še Šilce nekaj let starega žganja. In obiska pri škrljevskih graških skorajda ni bilo mogoče zaključiti drugače. Tam je le preveč miru in tišine, zato je tak obisk kar pravšen razlog za majhno počastitev z žganjem.
KDAJ DO TOG? - V marsikaterem pogledu ie Trebnje visoko razvit kraj,le kar se tiče trebanjskega trga se že dolgo nič ne premakne. Tako posamezni prodajalci, ki pridejo od drugod, prodajajo sadje pa rože in solato kar na glavni trebanjski ulici. Tako prodaja »je že s higienskega vidka ni primemo, pa tudi z lepotnega ne. Primeren prostor bi se za take vrste prodajo veijetno dalo najti z malo dobre volje in brez prevelikih vlaganj. Take rešitve bi bili veseli prodajalci in gpspodinje, ki bi na enem mestu našle vse, kar potrebujejo zelenjave.
m
SKORAJ VSE ZA IZVOZ - Ves kvardt, kar ga nakopljejo na
najdišču, Jersovca, izvozijo v Zahodno Nemčijo. Na novem najdišču pa je še za deset let zalog.
Razjeda bo pogozdena
Rudnik kvarcita pri Mimi se seli na nova najdišča
Eden izmed »Kremenovih*4 rudnikov kvarcita ali niženca, kot pravijo še tej rudnini, je tudi na hribu ob cesti med Mimo in Gomilo. Vendar pozornost mimoidočih ne pritegne toliko rudnik sam, kot velika razjeda v sicer z gozdom poraščenem pobočju. Vsak za varstvo okolja zagreti ali v tem smislu misleči človek ob pogledu na tisto razjedo pomisli, ali bo tako ostalo tudi potem, ko bo rudnik opuščen.
Vendar obisk v tem rudniku, kjer je zaposlenih šestnajst belih rudarjev, kaj kmalu prepriča o nasprotnem. Vodja tega obrata Franc Peterle namreč pove, da sedanji kop, ki ga imenujejo Jersovec 1, opuščajo. Dobili so nalogo, da na njem napravijo terase in jih zasadijo z drevjem. Ko je govoril o dosedanjih rezultatih rudnika, je med drugim povedal, da so v niem na leto izkopali do 14.000 ton čistega kvarcita in pridobili približno 80 do 100 ton že oprane rudnine na dan. Večino te rudnine, ki jo uporabljajo v železarstvu za izdelavo sili-katne opeke, izvozijo v Zahodno Nemčijo, nekaj pa je seveda izkopljejo tudi za domače potrebe.
„V primerjavi z načinom dela pred leti je zdaj lažje. Večino dela opravi I ki rudnino naloži na majKen tovornjak, ta jo odpelje do bunkerja, iz katerega rudnina potem potuje v separacijo, kjer je dva pralna bobna opereta. N a koncu te linije se kvarcit prebere v debelejši in drobnejši, od koder se potem prepelje na železniško postajo na Mirno.“
Peterle je povedal, da je za delavce tu dobro poskrbljeno. Čeprav so „le“ obrat, imajo dobre povezave s svojim tozdom tako gjede samoupravljanja kot glede obveščanja. Tudi za ostale zadeve, ki se često zatikajo prav v obratih, je pri njih poskrbljeno. Imajo urejeno toplo malico, delovne razmere so precej boljše kot v podzemnih rudnikih, pa tudi s plačami so zadovoljni Dopusta pa imajo včasih še preveč, saj pozimi, še posebno ko je temperatura nizka, ne morejo delati, kar se vidi tudi po 80-odstotnih dohodkih.
j precej vi bager,
Čeprav sedanje najdišče
opuščajo, ni bojazni, da bi rudnik prenehal delati. Selili se bodo kakšen kilometer in pol globlje v hrib, kjer je po predvidevanjih geologov še za deset let zalog.
Svoj dolg do narave, kateri so iztrgali njeno bogastvo, pa bodo s pogozditvijo le izpolnili že v naslednjih nekaj mesecih.
J. S.
IZ KRAJA V KRAJ
KUHARICE POMAGAJO GRADITI — Obstaja resna bojazen, da prizidek mirenske osnovne šole, ki ga gradi mariborski Marles, ne bo postavtien do roka. Šolske kuharice namreč tako lepo skrbe za njihove delavce, da bi bilo res čudno, če ti ne bi opravili del v predpisanem času.
SO GASILCI ZASPALI? - Medtem ko so bili čateški gasilci po letu 1970, ko so izvedli kadrovske spremembe, zelo aktivni, se zdaj zdi, □a so spet padli v spanje. Menda tudi letne skupščine niso tanelL Kaj pa o tem pravijo v vodstvu krajevne skupnosti in krajevnih družbenopolitičnih organizacij?
AKCIJA JE LE RODILA USPEH - Končno je po zadnji očiščevalni akciji tudi tisti veliki kup avtomo-
bilske pločevine pri Kramarjevem kozolcu na Mimi našel svoje pravo mesto. Menda so ga le odpeljali na odpad, potem ko je kar precej časa krasil ta predel. Tudi po drugih krajih so zbrali precej pločevine, vendar se podjetja za odkup teh odpadnih surovin nekako počasi lotevajo takih del
KAJ BI Z REKLAMO - Od prirediteljev „cvičkarije“ je tu in tam prišla pripomba, daje bilo za to največjo dolenjsko vinarsko prireditev premalo reklame. Pri tem je bil seveda kritiziran tudi Dolenjski list, . češ da je premalo pisal o prireditvi Vsa ta mnenja pa je prav gotovo demantiral obisk na tri prireditvi, ki je bil kljub „majhni reklami kar. velik. 2e po tradiciji na Dolenjskem ni Ueba delati kdove kakšne reklame za vina
TREBANJSKE NOVICE
zastava
EKONOMSKA PROPAGANDA - DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
tV~	,«M«* .
DELOVNE ORGANIZACIJE IN DRUGE LASTNIKE TOVORNIH VOZIL IZ PROIZVODNEGA PROGRAMA »ZASTAVA"
OBVEŠČAMO,
DA SMO V NASI POSLOVNI ENOTI
AVTOMOBILSKI SERVIS V METLIKI
PRIČELI S SERVISIRANJEM TEH VOZIL V GARANCIJSKI IN IZVENGARANCIJSKI DOBI.
SE PRIPOROČAMO!
KROJAŠKO PODJETJE
»KROJAČ”
vam nudi
UNIFORME VSEH VRST, DELOVNE HALJE, DELOVNE OBLEKE IN OSTALA ZAŠČITNA OBLAČILA!
„NOVOTEHNA" trg. podjetje na debelo in drobno, p. o. Novo mesto,
Glavni trg 11
Komisija za delovna razmerja
objavlja
proste naloge in opravila
PRODAJALCA za opravljanje del v Novem mestu POGOJI: KV prodajalec, 1. leto delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece.
in UČNA MESTA:
- ZA POKLIC PRODAJALEC
14 učnih mest v poslovnih enotah v Novem mestu, Trebnjem, Metliki, Kostanjevici in Krškem
- ZA POKLIC AVTOMEHANIK
4 učna mesta v poslovnih enotah v Novem mestu, Trebnjem in Metliki
- ZA POKLIC AVTOELEKTRICAR
1 učno mesto v poslovni enoti v Novem mestu -ZA PO KLIC MIZAR
2 učni mesti v poslovni enoti v Mirni peči
Kandidati naj pošljejo pismene prošnje v roku 15 dni po objavi na naslov delovne organizacije.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
375/19-80
TR60VSK0 PODJETJE
NOVOTEBJA MESTO
Delovna skupnost skupnih služb
Železniške transportne
ORGANIZACIJE Novo mesto
objavlja
prosta dela in naloge
REFERENTA ZA PLAN IN ANALIZO REFERENTA ZA PRODAJO
Pogoji:
— visoka ali višja šolska izobrazba ekonomsko komercialne smeri,
— 3 mesece poskusnega dela
Prijave z dokazili o šolski izobrazbi dostavite kadrovsko organizacijsko pravni službi ŽTO Novo mesto, Foersterjeva 1, p. p. 75, 68000 Novo mesto, 15 dni po objavi.
370/19-80
.h 4iq
— —     N
y/0
DELOVNA ORGANIZACIJA »EMONA - POSAVJE"
TRGOVINA IN GOSTINSTVO, n. sol. o.
68250 BREŽICE, CESTA PRVIH BORCEV 35
TOZD Trgovina na drobno, n. sol. o. Brežice Komisija za delovna razmerja
objavlja
naslednja prosta dela:
1. VODENJE IN ORGANIZIRANJE DELA v oddelku bele tehnike, akustike, elektromateriala, stekla, posode in porcelana ter železnine v Blagovnici v Brežicah
2. VODENJE IN ORGANIZIRANJE DELA v poslovni enoti 15, Živila, v Brežicah
Pogoji: Razen splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še:
pod tč. 1.
da so VK ali KV delavci trgovske smeri s 3 oz. 5 leti delovnih
izkušenj;
pod tč. 2.
da so VK ali KV trgovski delavci s 3 oziroma 5 leti delovnih izkušenj, od tega 1 leto oziroma 3 leta v stroki; pod tč. 1. in 2.
da niso kaznovani in niso v kazenskem postopku za kazniva dejanja iz 511. čl. Zakona o združenem delu.
Prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh po dnevu objave na naslov »Emona — Posavje", trgovsko gostinsko podjetje na veliko in malo Brežice — splošni sektor, Brežice, Cesta prvin borcev 35.
Prijavam naj priložijo dokazila o strokovni izobrazbi.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od zadnjega dneva prijave na razpis.
378/19—80
\    ■—
ZAHVALA
Po težki in neozdravljivi bolezni nas je v 65._ letu starosti zapustil ljubi mož, oče, stari oče in brat
JOŽE MOLAN
posestnik iz Velike vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem •n znancem, ki ste ga obiskovali v času njegove težke bolezni. V?®e°no zahvalo smo dolžni zdravniškemu osebju kirurškega uaaelka bolnice v Brežicah, dr. Sunčiču in ostalim zdravstvenim Zdravstvenega doma Krško ter dekanu za opravljeni uted. Hvala vsem, ki ste pokojnemu podarili vence in ga spremili nazadnjo pot.
Žalujoči: žena Ivanka, sinovi Jože, Slavko, Vinko in hčerka Vida z družinami, sestra in brat z družinama
		
		ZAHVALA
		Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in strica
		ANTONA
	,UJ	KUKMANA iz Dol. Kamenja 6
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste dragega pokojnega tako številno spremili na zadnjo pot, mu darovali vence in cvetje, govorniku Stanetu Makšetu za poslovilne besede, DO Novoteks, OŠ Bršljin, DO Žito. Posebej se zahvaljujemo vaščanom za nesebično pomoč ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Marija, sinova Rajko in Andrej, mama, bratje, Jože, Franc in Ciril z družinami, sestre Ana, Marija in Pepca z družinami ter ostalo sorodstvo		
k*
ZAHVALA
Naše drage mame, stare mame in prababice
HELENE LAPANJA
iz Svibnika 6 pri Črnomlju
pihala, tov. Milanu
ZAHVALA
>b nenadni in tragični smrti naše drage mamice, hčerke in tete
JELKE
GABRON
iz Otočca 38 pri Novem mestu
nam ren° zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in vsem, ki ste vence ' trenutkih lajšali bolečino, izrekli sožalje, podarili tovamim jSem.» ste 1° spremili na zadnjo pot Zahvaljujemo se Podari* ayil Krka, sindikalni organizaciji in sodelavkam za grobu ,vence. tov. Fikretu Džeparju za tolažilne besede ob Žal ‘	•n za °Prav*jen‘ °bred.
uJ°či: mož Tone, sin Zvonko, mama in ostalo sorodstvo
Otočec, Novo mesto, Bizeljsko,
utocec, inovo mesto, bizeljsko, Bistrica ob Sotli, Polje ob Sotli
jh več med nami. V 93. letu starosti se je tiho poslovila od vseh, •o smo jo imeli radi. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so bili te in °utne dni z nami. sovaščanom iz Svibnika za prekrasno cvetje eležbo na pogrebu, posebno tov. Weissu za tople poslovilne e, ženskemu pevskemu zboru za petje in cvetje, godbi na lizaciji ZB, posebno tov. Enici Škof imcu za poslovilne besede, in vsem, ki
kof za vso skrb in okrilis
jn udeležbo na pogrebu, posebno tov. Weissu za tople poslovilne °esede, ženskemu nevskemu zboru za ne ti e in cvetje, gO'1h' na
za vso !
cvetjem in jo v takorvdikem številu pospremili na njem zadnji na« posebna zahvala dobrim sosedom iz Vojne vasi, kjer je rI,mama preživela zadnje dneve, Bohtetovim, Majerletovim in Prisrčnal^al* I*^lovo v^^0 *n nesebično pomoč. Še enkrat
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nas je v 83. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric m svak
ANTON FINK
Tončkov ata iz Meniške vasi 16 pri Dol. Toplicah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, ZB Dol. Toplice in pevcem, za pomoč v najtežjih trenutkih, za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter za tako številno spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi kaplanu za lepo opravljeni obred. Vsem še nekrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, sinovi Anton, Ivan, Stane, Franc z družinami in hčerka Marija z družino ter brat Lojze in sestra Pepca ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po dolgi bolezni nas je v devetdesetem letu starosti zapustila naša dobra žena, mama, sestra, teta in babica
MARIJA SIMONČIČ
iz Vratnega pri Šentjerneju
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za nesebično pomoč ob smrti, za izrečeno sožalje, številne vence in cvetje, ki gaje imela naša draga mama tako rada. Posebno zahvalo smo dolžni duhovnikom iz Pletenj in Šentjerneja za poslovilna govora ob krsti pred domačo hišo, za spremstvo, pogrebni obred m mašo z nagovorom. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož, sin, snahi z družinama in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, ata in stari ata
FRANC ŠKOFUANC
iz Bregov
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste pokojnemu darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter nam v težkih trenutkih bili v pomoč. Prisrčna hvala strežnemu osebju kirurškega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, kolektivu IGM Sava ter kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Rezka, hčerke Vida, Karlinca, Milena z družino, sinova Franci z družino, Jožko ter vnučki
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega najdražjega
ANTONA KUJMPA
borca NOV
se iskreno zahvaljujemo prav vsem, ki so nam, posebno pa njemu z neizmerno človečnostjo pomagali v težkih dneh bolezni in ob slovesu tako številno delili z nami tiho bolečino.
Vsi njegovi Novo mesto, 12. S. 1980
ZAHVALA
Po težki in dolgi bolezni nas je v 76. letu zapustil naš dragi
JANKO PREDOVIČ -ČULAK
iz Hrasta 12 pri Suhorju
r za
i spremili na zadnjo pot Posebej’se zahvaljujemo sosedom za pomoč, ZD Metlika in zdravnici Ljiljani Dukič za skrbno zdravljenje, ZB Hrast, govornikom Jožetu Žlogarju in Janku Popoviču, kolektivu Jugobanke - Ljubljana in žumberškemu društvu iz Ljubljane in Zagreba.
Žalujoči: žena Danica, otroci Marta, Vera, Nada in Milan, vnuki Mira in Mojca ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Umrla je naša mama, stara mama, babica in teta
ALOJZIJA GRABNAR
iz Razdrtega
Iskreno se zahvaljujemo dobrim vaščanom za pomoč, sorodnikom, znancem, prijateljem, Iskri iz Šentjerneja za podarjene vence in vsem, ki ste pokojno spremili k zadnjemu počitku. Najlepša hvala tudi župniku in kaplanu za tolažbo mami in zadnje slovo.
Žalujoči: otroci z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
JULIJANE AVBAR
z Daljnega vrha 8
sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste drago pokojnico tako številno spremili na zadnjo pot, ji darovali cvetje in vence, nam pismeno ali ustno izrazili sožalje in z nami delili bolečino slovesa. Posebno zahvalo smo dolžni duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
OSMRTNICA
Mnogo prezgodaj smo se 2. maja 1980 poslovili od
ANDREJA GERJEVIČA
učenca 3.a razreda
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Učenci in učitelji OŠ heroja Milke Kerin, Leskovec pri Krškem
		
		ZAHVALA
		Dne 7. maja nas je v 93. letu starosti zapustil oče in stari oče
		RUDOLF
		ZUPIN
		
		iz Brusnic S
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom, Cestnemu podjetju Novo mesto, Gasilskemu društvu Brusnice, pevcem in župniku za opravljeni obred.		
Žalujoči: sinova Rudi in Ladi z družinama		
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in tašče
NADEROM
•	roj.	Mede
iz Jurke vasi
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem ter vsem, ki ste z nami sočustvovali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje ter pokojnico v tako velikem številu spremili na zadnjo pot. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju zdravstvenega doma Straža in Novo mesto ter septičnemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto in vsem ki ste pokojno obiskovali v času njene bolezni, ji lajšali bolečine ter jo tolažili. Zahvala govornikom, pihalnemu orkestru ,,Novoles’ iz Straže in pevskemu zboru ..Gorjanci iz S traže.
Žalujoči: vsi njeni
11 m y f ^
tedensK6le
SE
I
Četrtek, 15. maja - Zofija Petek, 16. maja - J anez
Sobota, 17. maja - Mojca Erik
Nedelja, 18. maja Ponedeljek, 19. maja — Peter Torek, 20. maja - Bernard Sreda, 21. maja - Dan letalstva Četrtek, 22. maja - Renata
LUNINE MENE 2 L maja ob 20.16 — prvi krajec
BREŽICE: 16. in 17. 5. jugoslovanski barvni film Ubij me nežno. 18. in 19. 5. nemški barvni film Srž. 20. in 21. 5. angleški barvni film Zakonske skrivnosti.
NOVO MESTO - KINO KRKA: 15. 5. slovenski barvni film Čudoviti prah 16. 5. ni kinopredstav (baletna produkcija). Od 17. do 19. 5. domači barvni film Ko pomlad zamuja. 20. in 21. 5. domači barvni
SLUŽBO DOBI
jo na naslov: Vinko Bele, Nad mlini 1, Novo mesto.
POTREBUJEM ZENSKO ZA VARSTVO za dveinpolletnega otroka v mojem stanovanju v Brežicah. Gubčeva 16 pri Radivojevič, Brežice.
Od 29. maja potrebujem varstvo za 7-mesečno deklico. Vprašajte na tel. 22-882.
SLUŽBO ISCE
VZAMEM V VARSTVO OTROKE. Kajič, Kettejev drevored 49, Novo mesto.
ZAPOSLIM 2 KV mizarja pohištve-ake
ne ali stavbne stroke ter več vajencev za uk ali priučitev. Samsko stanovanje je zagotovljeno, OD po dogovoru, možnost nadurnega dela. Bojan in Neda Gerden, 61295 Ivančna gorica 92.
SPREJMEM 2 mizarska vajenca in
Bomočnika ali fanta zapriučitev. rana in stanovanje pn mojstru. Novak Miroslav, Mizarstvo, Log 77, p. Brezovica pri Ljubljani
STANOVANJA
ODDAM samsko sobo. Božič, Milana Majcna 2, Novo mesto.
MLAD, pošten, izobražen fant išče sobo v Novem mestu. Franc Jakofčič, Griblje 4, 68332 Gra-
ZAKONSKI PAR brez otrok išče v v Novem mestu enosobno stanovanje. Gajič, Ivana Roba 4, Novo mesto.
iSCem pridno in prijetno
DEKLE ZA DELO v bifeju. Pogoji so ugodni, sedemurni delavnik, nedelje in prazniki so prosti. Ostalo po dogovoru. Oglasite se na naslov: Bife Mimi Racman, Brežina, Brežice, ali na tel. (068) 62-662.
ZAKONSKI PAR ISCE v Novem mestu ali bližnji okolici stanovanje. Enis Hadžič, Mej vrti 3, Novo mesto.
ODDAM ženski neopremljeno sobo s souporabo kuhinje in sanitarij. Naslov v upravi lista. (1654/80).
ISCEM UCENCA za soboslikarsko-pleskarsko stroko. Možnost pri-učitve polaganja umetnih mas in parketa. Hrana in stanovanje preskrbljeno v Domu učencev v gospodarstvu. Jože Grm, Jurčkova pot 101/a, 61000 Ljubljana.
Motorna vozila
MLADO SPRETNO DEKLE ZAPOSLIMO v cvetličarni Amaryllis na Dolenjski cesti 41 v Ljubljani Imamo tudi sobo, če jo potrebujete.
NATAKARICO ali dekle, ki ima veselje do strežbe, sprejme takoj gostilna Srečko Murko, Krško. Oglasite se osebno ali po teL (068) 71-251.
ZENSKO ALI MOŠKEGA ali zakonski par iščem za delo na manjši urejeni kmetiji Ponudbe pošljite pod „SEVERNA DOLENJSKA “.
FRIZERSKO POMOČNICO sprejmem takoj. Frizerski salon „SLAVKA“, Drska 53, Novo mesto.
TAKOJ ZAPOSLIM dva avtoličarja, kvalificirana ali priučena. Avto-ličarstvo Alojz Luzar, Gor. Brezovica 12, Šentjernej.
K SODELOVANJU v dejavnosti malega gospodarstva vabim tri zidarje in dva pomožna delavca v gradbeništvu. Interesenti naj se oglasi-
PRODAM Z 750, letnik 1972. Andrej Seničar, Smolenja vas 42, Novo mesto. Ogled vsako popoldne.
PRODAM DIANO 6, letnik 1977, v zelo dobrem stanju. Anton Porle, Šahovec 14, Dobrnič.
PRODAM Z 750 (letnik 1973), dobro ohranjeno, in 2000 kosov rabljene strešne opeke. Ogled avtomobila vsako popoldne od 15. ure dalje. Roman Grebenc, 68231 Trebelno 25, Mokronog.
PRODAM R 4, registriran do 11. 10. 1980. Uroš Kralj, Verdun 1, Uršna sela.
PRODAM Z 1300 L, letnik 1972, registrirano, vozno, za 15.000 din in moped T 12, letnik 1967, v dobrem stanju, za 2.000 din. Informacije po tel. 21-614.
PRODAM ZAPORO ZCA, letnik 1976. Marjan Pribošek, Veliki Kamen 51 pri Brestanici
PRODAM Z 101, letnik 1975. Franci Bevc, Dol. Kronovo 33, šmarješke Toplice.
PRODAM PO UGODNI CENI Z 101, letnik november 1975. In-
formacije dobite po tel. 84-934. ohr;
PRODAM dobro ohranjen R 8 S, letnik 1970, za 27.000 din. Naslov v upravi lista (1613/80). PRODAM traktor Pasquali (18 KM),
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL
Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in T rcbnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko R ih a-.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Matjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Ježe Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Tcppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda:
J anko Saje in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 8 din, letna naročnina
298 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 600 din - Za inozemstvo 600 din ali 32 ameriških dolarjev oz. 55 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določeni strani 200 din. I cm na srednji ali zadnji strani 250 din. 1 cm na prvi strani 320 din. Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka nadaljnja beseda 6 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št 11 do 1. 1. 1980 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS
clJe
skupščine SRS (št/421-1/72 do'28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne oizvodov.
TEKOČI KACUN pn podružnici SDK v Novem mestu: 52100603-30624 - Naslov uredništva: Glavni trg 7 p. p. 33, telefon
(068) 23-6 06 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefo (068) 23-6 ll - Naslov ekonomske p rop
s in malih
•lasov: 68001 Novo mesto, Glavni trg 5, p. p. 33, telefon (068) 22-365 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo -Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto -Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
film Kako umreti NOVO MESTO - KINO JLA: Od 15. do 18. 5. jugoslovanski film Bomba v deset in deset. Od 19. do 22. 5. jugoslovanski film Sutjeska.
rabljen. Alojz Marolt, Vel. Gaber 37.
PRODAM Z 750, letnik 1973, registrirano do aprila 1981. Tel. 21—072 dopoldan ali 25-167 popoldan.
PRODAM Z 750 lux, letnik 1976, reglstriano do marca 1981. Marjan Škufca, Srednji Lipovec, Dvor.
PRODAM AUSTIN 1300, letnik 1973, dobro ohranjen, registriran do 25. 2. 1981. Ivan Zivič,
Globoko 43. tel. 69-385. PRODAM nakiadač za seno znamke
Kola (30 ccm). Anica Povšič, Cučja mlaka 6, 68275 Škocjan.
PRODAM 125 PZ, letnik 1972, za 1,5 M. Potrebno je popravilo motorja. Tel. 85-786.
PRODAM odlično ohranjen motor VSK (125 ccm), prevoženih 3000 km, registriran, za 11.000 din. Tel. 23-529.
PRODAM motor Jawo (350 ccm). Informacije na tel. 23—672 po 15. url
UGODNO PRODAM dobro ohranjeno lado. Stariha, Dragomlja vas 8, Suhor.
PRODAM Z 126 P, letnik 1977, registrirano do 13. 4. 1981. Stanko Zupan, Veliki Ban 1 pri Šentjerneju.
PRODAM VW, letnik 1971, odlično ohranjen, po ugodni ceni Tel. 85-378.
PRODAM po ugodni ceni dobro ohranjeno kosilnico BCS s pre-obračalntkom. Fraic Jakofčil, Griblje 4, 68332 Gradac.
PRODAM LADO, letnik 1972. Janez Dolinar, Polhovica 8, Šentjernej.
PRODAM R 12 TL, letnik 1974. Naslov v upravi lista (1655/80).
PRODAM FIAT 750, letnik 1976, in TAM01. Nemanič, Podgrad 28, S topiče.
PRODAM TAUNUS 17 M v voznem stanju. Jože Pečjak, Dol. Polje 8, Stružil
PRODAM ZASTAVO 750 letnik 1970. Ogled avtomobila možen vsako popoldne. Ivan Turk, Veliki Slatnik 7, Novo mesto.
PRODAM Z 101, letnik 1974. Informacije v četrtek ter od ponedeljka dalje na tel. (068) 23-109.
PRODAM Z 101, letnik 1974. Tel. (068) 84 -916.
PRODAM AUSTIN 1300, letnik 1972, rahlo karamboliran, v voznem stanju. Naslov v upravi lista (1657/80).
PRODAM karamboliran AMI, letnik 1976. Naslov v upravi lista (1658/80).
AUDI VARIAN 75 ugodno prodam ali zamenjam za Z 101. Informacije na tel. (061) 786-021.
PRODAM Z 750, letnik 1974. Pod Trško goro 46, tel. 22-600 od
15. ure dalje.
UGODNO PRODAM TRAKTOR
Kramar (18 KM). Drmaž, Dol. Prekopa 9, Kostanjevica. PRODAM ŠKODO S 100, registrira-
no do 15. 3. 1981, po ugodni r, Mirna peč
(068) 24-686. Alojz Zupančič, Kristanova 28, Novo mesto.
POCENI PRODAM ŠKODO, letnik 1972, Z 750 (starejši letnik) ter škodo 1968 po delih. State Vavtar, Iglenik, 68212 Velika Loka.
PRODAM rabljen motor IMT 55 KM. Jože Novak, Hrastje 16, Šentjernej.
PRODAM dobro ohranjeno lado 2103 SL. Cvar, Majde Sile 10, Novo mesto.
OPEL ASCONO, letnik 1973, ugodno prodam. Ponudbe na tel. (068) 61-089. Zakot 20, Brežice.
PRODAM Z 101, letnik 1975, ali zamenjam za Z 750 ali fiat 126. Jože Grabnar, Razdrto 8, Šentjernej.
Z 750, letnik 1971, registrirano do
iprila 1981, prodam. Vinko Zupančič, Regeiča vas 175. PRODAM KOMBI BUS 750, letnik
1978 v odličnem stanju. Henček Burkat, Gor. Kamence 26, Novo mesto, teL 23-874.
PRODAM Z 101, letnik 1974. Brusnice 100.
UGODNO PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1977. Jože Barbo, Češence 8, Mirna peč.
FICKA, obnovljenega, registriranega leto vnaprej, prodam za 12.000 din. Informacije na tel. 23-529.
VRSTNI RED ZA R 18 oddam. Naslov v upravi lista. (1649/80).
PRODAM FIAT 1110, letnik 1959, v voznem stanju. Alojz Bambič, Šmalčja vas 27 pri Šentjerneju.
PRODAM Z 101, staro dve leti Tel. 25-342.
UGODNO PRODAM R 12 TS (uvožen), letnik 1977. Informacije na tel. dopoldan (068) 84-507 ali popoldan (068) 85-744.
FICKA, letnik 1974 (obnovljena
vljena
Fločevina in motor), prodam, nformacije na tel. 21-948,
čer.
zve-
PRODAM Z 101, letnik 1975, obnovljen in na novo registriran. Stanko Šinkovec, Dol. Mokro
polje 10, Šentjernej. ASTA------------- '	-
ZASTAVO 750, letnik 1976, prodam. Ogled možen vsak dan od 15. ure dalje. Cvetka Blaj, Gotna vas 67, Novo mesto.
PRODAM osebni avto Škoda, letnik 1973, dobro ohranjen. Ogled v popoldanskem času. Jože Šiler,
Prečna 20/A.
PRODAM VW 1300, letnik 1972.
Jože Šus, Rodine 13, Črnomelj.
PRODAM dobro ohranjeno Z 101 lux, letnik 1976. Vinko Benčina,
ceni Jože Brezovar,
74.
PRODAM MINI 1000, letnik 1971, za 4 M. Andrej Grmovšek, Stari trg 13 Trebnje.
PRODAM KADET, letnik 1964, lahko tudi po delih, po nizki ceni. Ivan Verstovšek, Pavlova vas 76, PBccc.
PRODAM Z 750, letnik 1971, prevoženih 60.000 km. Tel. 85-262, Franc Trbanc, Stara vas 14, 68275 Škocjan.
UGODNO PRODAM tovorni avto MAN - kiper (5 t). V račun vzamem tudi osebni avto. Anton Praznik, Grmovlje 13, Škocjan.
PO UGODNI CENI PRODAM opel rekord, letnik 1964, z enojnimi vrati in Z 750, letnik 1969, vse po delih. Naslov v upravi lista (1610/80).
PRODAM kosilnico Rapid 101. Stane Tisov, Pristava 23, Stopiče.
PRODAM tovornjak MAN BUSING (20 ton), letnik 1971. Matija For-
• negovič., Miroševačka 168, Zagreb.
PRODAM R 4, star pet let, karamboliran na sprednji desni strani Progam ga za 15.000 din. Jezo Cutura, Opekarna Zalog 21, Novo mesto.
UGODNO PRODAM nevozni vozili VW, letnik 1962 in 1968. Franc Kastelic* Vel. Bučna vas 50, Novo mesto.
PRODAM kombinirano kosilnico
Šentjernej, tel. 85-394.
PRODAM Škodo 120 L, letnik 1977. Ivan Mijoč, Ragovska 10 a, Novo mesto, tel. 25-692.
PRODAM Z 1300, letnik 1970. Stane Žagar, Bršljin 60, Novo mesto.
POCENI PRODAM lado, letnik 1975. Informacije pri vratarju bolnice v Brežic ah.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1972, registrirano do 30. aprila 1981, generalno obnovljeno. Šentjernej 14, od 11.-13. ure ter od 15. do 19. ure.
PRODAM LADO. Janko Vovk, Potov vrh 37, Novo mesto.
UGODNO PRODAM MERCEDES (kiper) 14-18, letnik 1964, v dobrem stanju. Rado Černelič, Zdolska 32, Krško, tel. 72-184, po 18. url
ODLIČNO OHRANJENO LADO 2101, letnik 1976, ali zastavo mediteran, letnik 1980, ugodno prodam. Tel. (068) 68-635.
PRODAM dobro ohranjen obračalnik (grablje) za BCS. Jože Perko, Lukovek 2, Trebnje.
PRODAM tovorni avto OM TIGRO-TO (po generalni 70.000 km), registriran do 31. 12. 1980. Anton Rozman, Kartcljevo 7, Novo mesto, tel. 25-846.
PRODAM ZASTAVO 7 letnik 1972. Kristan, Cešča vas 24, Novo mesto.
PRODAM ZASTAVO 1300 E, letnik 1979. Tel. 22-402. Jože Kos,
Ccmošnjice 18, Stopiče.
PRODAM Z 750, letnk 1976. Janez Primc, Zalog 4, Novo mesto. PRODAM Z 101, letnik 1977, dobro ohranjeno. Tel. 83-166,
popoldne. ROD/
Agria in PZ 125 po ugodni ceni. Uojz"
Alojz Marolt, Podbočje 51.
PRODAM frezo s priključkom koso. Prodam tudi Diesel motor (60 KM). Jože Še ti na, Dol. Gradišče 4, Dol. Toplice.
PRODAM traktor Fe 533 v dobrem stanju. Cclistina, Zgornje Vodale 13, Tržišče.
PRODAM WARTBURG, letnik 1972, obnovljen. Franc Kastelic, Vih pri Pahi 5, Otočec.
PRODAM VW 1200. Informacije vsak dan od 19. ure dalje po tel.
i prei
20.000 km. Jablan 24, Mirna peč.
Anton Dimič, Cesta brigad 8, Novo mesto.
PRODAM
PRODAM POPOLNOMA NOV invalidski voziček. Ponudbe pod „UGODNO”.
PRODAM rabljen, generalno popravljen menjalnik za PZ 125. Krško, tel. 72-175.
PRODAM žagan les za ostrešje hiše
tresje h
12 x 10 m. Tel. (068) 24-583.
) pc
So ugodni ceni Ponudbe pod ifro ..SMREKOV LES”.
UGODNO PRODAM nakladalne panje LD (prazne) in klavirsko harmoniko (120-basno), staro dve leti Informacije pri Mirku Moravcu, Mali Nerajec 4, 68343 Draga-tuš.
UGODNO PRODAM dobro ohranjeno dirkalno kolo (5 prestav). Tel. 23-977.
PRODAM dobro ohranjen športni otroški voziček, domače izdelave.
Ljuba Tiran, Šegova 12, Novo mesto.
MODULARNO OPEKO Vrhnka (1000 kosov), 200 kg betonskega železa in otroško posteljico z jogijem prodam. Auersperger, Skalickega 2, Novo mesto.
ZARADI SELITVE UGODNO PRODAM kuhinjsko pohištvo. Srečko Kumer, Mestne njive 10, Novo mesto.
PRODAM ALI ZAMENJAM ELEKTROMOTORJE za dobro ohranjeno kosilnico. Naslov v
upravi lista. (1650/80).
PRODAM sadike žive meje. Po-
komy, Drejčetova pot 11, Novo mesto«
PRODAM obračalnik BCS italijanske izdelave, v dobrem stanju. Alojz Udovč, Dobruška vas 13, 68275 Škocjan.
PRODAM gradbeno barako. Tel. 22-429.
POCENI PRODAM novo sedežno
farnituro	„Binom”. Modic,
,očna 40 a, tel. 23-563. PRODAM SIPOV OBRAČALNIK. Karel Judež, Prapreče 9 pri
Šentjerneju.
POCENI PRODAM črno-beli tele-
vizor Panorama Beta, veliki ekran, skoraj nov, brezhiben, Burger, Kristanova 28, Novo mesto.
PRODAM seno, deteljo ter krompir. Ana Sitar, Veliki Cirnik 7, 68297
Šentjanž.
POCENI PRODAM skoraj novo
termoakumulacijsko peč z garancijo. Tel. 71-745 po 14. uri. PRODAM otroško posteljico in ziček po ug<
globok otroški voziček po ugodni ceni. Marija Ljubi Mestne njive 6, Novo mesto.
PRODAM GLISER Kvarncrplastike G-370, motor TOMOS 18, daljinske komande, cerado za gliser in prikolico za čoln. (Cena 701000 din ali po dogovoru. Informacije na tel. 21-590 ali 23-611 (Kupec).
PRODAM DVA	KOMPLETNO
UREJENA AKVARIJA, že vgrajena v omarico. Informacije po tel. (068) 23-213.
PRODAM raztegljivo skoraj novo sedežno garnituro „MOJCA” -
kavč, fotelj dvosed, fotelj in taburc. Sandi Mikulan, CZP Do-
lenjski list, Novo mesto. TD/..........................
PRODAM rabljeno kuhinjsko opremo z jedilnim kotom in stensko oblogo. Medic, Drska 48, Novo mesto.
PRODAM otroški voziček za dvojčke. Cena 1.500 din. Zore, Šegova 95, Nwo mesto.
PRODAM VILMAVS skopač krompirja. Janez Mustar, Gorica 10, Leskovec pri Krškem.
BARVNI TELEVIZOR Iskra Panorama 73 prodam za 8.000 diru Stanislav Suša, Senovo 205, 68281 Senovo.
PRODAM novo televizijo, še pod   *22),
PRODAM kombi TAM 2001, traktorsko kosilnico za Stihi. Sevno 8, Otočec.
PRODAM VW 1600, letnik 1971, primeren za obrtnike, in frezo za vinograd. Javite se na tel. 84-964.
LADO 1500, letnik 1976, v dobrem stanju, proda Jože Kafol, Trste-nik 25, Mirna, tel. 21—825.
PRODAM Z 101, letnik 1973. Koštialova 38, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjenega spačka, letnik 1973. Kink, Otočec 86, tel. 85-135.
PRODAM Z 750, letnik 1979. Hudoklin, Loka 18, Šentjernej.
PRODAM Dieslov motor AR AN-Samohodka. Žlogar, Bu-šinja vas 11, Suhor pri Metliki.
PRODAM TAM 4500 kiper in Z 1300, letnik 1973. Mrgole, Šentjernej.
PRODAM ŠKODO, letnik 1973. Infomacije na tel. 24-055.
PRODAM MOSKVICA, prevoženih "a peč.
PRODAM Z 750, letnik 1972.
mizico, posebej še starejši kavč. Dr. Šmigovec, Ragovska H/l Novo mesto, od 14. ure dalje.
PRODAM kultivator z ježem širine 120 cm. Franc Kosmač, Got. Stara vas 4, Šentjernej.
PRODAM prikolico za osebni avto s torzijskimi vzmetmi Ignac Zupan, Brezje, Šentjernej.	,
PRODAM hrastove plohe, na Po1 suhe (3m3), in mali traktor M vinogradništvo (18 KM) ter 10U m2 umetnega kamna za fasade (cokle). Franci Kocjan, Zagradu, Škocjan.
PRODAM skobelni stroj, poravnar nik in debelinko širine 60 crn, tračno brusilko za les in leseno prešo za fumiranje z železnini' vijaki, malo rabljeno. Jerak, Dobrava 17, Škocjan.
PRODAM 500 kg betonskega železa (profil 10 mm). Janez Medic, Crmošnjice 12 a, 68322 Stopiče.
PRODAM mlado kravo s teletom.-Amalija Glavan, Vina Gorica 20, Trebnje.
PRODAM škropilnico Stihi. Ignac Selak, Luterško selo 13, Otočec.
UDONO PRODAM rabljen kombiniran električno-plinski štedilnik ter pralni stroj, oboje Gorenje. Tel. 61-186, 61-083.
PRODAM čevljarske stroje (levoroč-ne) in cilinderco ter čistilni stroj. Franc Lajkovič, Pristava 19, Leskovec pri Krškem.
PRODAM skobelni stroj (poravnal-nik in debelinko), 40 cm, domače
izdelave. Lah, Semič.
PRODAM pralni stroj in sedežno garnituro. Ogled v popoldanskem času. Cesta herojev 15, Novo mesto.
UGODNO PRODAM mlatilnico. Ježe Pemišek, Podboršt 1,68297 Šentjanž.
12-, 13-, 14-, 15- in 16-colske gumi vozove, nove, za konjsko, volovsko ali traktorsko vprego, prodam. Delamo tudi vse vrste osovin za prikolice. Dostava na dom ali po dogovoru. Stane Bulc, Jurčkova 73, Ljublja-na-Rakovnik.
UGODNO PRODAM zasteklena okna, vrata, peč-kamin, štedilnik
na trda goriva, hladilnik 170 1. Marjeta Zunič, Ob Težki vodi 1
(Šmihel), Novo mesto.|nformaci-je po tel. 21-658, ogled od 6. 5. od 16. do 18. ure.
PRODAM zadnji most komplet z diferencialom za mercedes 11-13 ali 12-13 prekucnik iz zobnike za diferencial mercedes 14-13, letnik 1972. Vlado Jagodič, Heroja Maroka 27, Sevnica, tel 81-364.
PRODAM motorno nahrbtno škropilnico, znamke SOLO, deset litrov. Slavko Bogovič, Gotna vas 72.
PRODAM eno leto starmolzni stroj Anton Ivačič, Armeško 27, Brestanica.
HLADILNIK DAM tistemu, ki p odpelje. Pokličite 21-668.
PRODAM ojačevalec 25 W. Mrvai, Cvibelj 12, Žužemberk.
PRODAM diatonično harmoniko Lubas in-diessel motor Aran 8 KM. Perme, Rotarjeva 4, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjen električn' štedilnik in plinski posebej. Pf°' dam tudi dobro ohranjeno mizo s štirimi stoli ter tapeciran obešal' nik. Nikola Baržič, Kristanova 12, Novo mesto, tel 25-734.
DVE PRENOSNI 40-kanaln' primo-predajni postaji MIDLAND 127 MHZ - z atestom na baterije ali akumulator, prodam- Naslov v upravi lista. (1612/80).
garancijo (ekran velikosti 28x2 za polovično ceno od nove. Roza Gobec, Kozje 169.
PRODAM radiokasetofon Grunding 1040 RR. Naslov v upravi lista (1656/80).
PRODAM malo rabljene grablje za BCS. Janez Franko, Sela 3, Straža.
PRODAM rabljeno otroško sobo, pony kolo in pony expres. Cesta herojev 33/a, Novo mesto.
PRODAM tritonsko diatonično harmoniko Be, Es, As in ojačevalec 70 W znamke Meteor z mikrofonom in stojalom. Jože Ucman, Vel. Cerovec 8, Stopiče.
PRODAM mlado kravo s teletom, starim 6 tednov. Zalog 1, Novo mesto.
UGODNO PRODAM motokultiva-tor goseničar Maček (8 KM). Stane Štamfelj, Ločna 38/A, Novo mesto
PRODAM košnjo. Marko Popovič, Drejčetova pot 29, Novo mesto.
PRODAM štiridelno omaro in mizico. Nataša Kalin, Mala Cikava 10, Novo mesto.
PRODAM 4 sprednje spodnje blatnike za fiat 1300, 2 praga, 2
K U P I M
KUPIM dobro ohranjeno žetven®
univ. uuuru u. ra.ijei.u	c
napravo za kosilnico BLa.* * b Gorenc, Črešnjice 3, Otoče Krki.	ali
KUPIM dvosobno stanovanje manjšo hišo v okolici ^.°jan> mesta ali v Novem mestu. P111 0d v gotovini (devize). Ponudbe v „ZDOMEC POVRATNIK •	)0v
KUPIM suhe hrastove plohe. v upravi lista (1661/80).
KUPIM stanovanje (1-2 *£J°v
sprednja amortizerja, 4 malo tekil
rabljena vrata s stekli Cena po dogovoru. Durakovič, Prečna 8, Novo mesto.
Novega mesta. Plačem v 500.000 din. TeL 23- 84'
KRAVO sivorjavo, dobro molznico pred telitvijo, prodam. Vimpol-šek, Šentlenart 96, Brežice.
GUMI COLN BEOGRAD Šport (3,4 m), star 3 leta, ter motor TOMOS 4,5	(1979),	ugodno
prodam. Tel. 21-398.
PRODAM dnevno sobo: kavč (zakonska postelja), dva fotelja,
popoldan.
PRODAM 1,5-sobno stanovanje D «n4innK Tol	—JO/*
PRODAM tovorno prikolico **	>
osebni avto. TeL (068) 23-962 od 15 ure dalje.
KUPIM rabljen trofazni hidrof°r 180 L Naslov v upravi l»sta (1611/80).
KUPIM rabljene smrekove prestane Šuklje, Gubčeva 22, Nov mesto, tel. 23-169.	h
KUPIM drobilec za pesek. Golo > Malenška vas 12, Mirna peč. KUPIM R 18 ali prevzamem vrst"1 red. Selišnik, tel. (063 ) 844 0 '
11JV v* -	«_y
plačljivo v gotovini. Nas* upravi lista. (1653/80). celici KUPIM starejšo hišo v oj^foi
PRODAM zazidljivo parcelo kavi Informacije po tel. 2
22
DOLENJSKI LIST
R°DAM parcelo (40 a), primemo za postavitev brunarice, v bližini Novega mesta (tudi na kredit), i Te L 23—117 ali 84— 308 (dopoldne).
PRODAM dve parceli, zazidljivi, za stanovanjsko hišo. Prostor (m2) ni omejen. Nahaja se v okolici
(1651^/fo) Naslov v uPravi lista-
NA LJUBNU prodam parcelo (20 ij’ 113 kateri je že del vinograda. ri°fto.P m°žen z vsakim vozilom. Elektrika v bližini. Naslov v “Pravi lista. (1652/80).
PARCELO za vikend v »it11. Hot3ana' Na parceli je ktrika ir. voda. Dostop možen 1	avtomobilom. Ponudbe
pošljite pod šifro na oglasni oddelek »RESNI INTERESEN-
UGODNO PRODAM HIŠO v 4. gradbeni fazi na Pristavi pri Raki, plačljivo tudi na obroke. Ivan lomažin, Potov vrh 53, Novo mesto.
»OCENI PRODAM polovico hiše poleg avtobusne postaje v Šentrupertu na Dolenjskem. Lav-Stožice 29/d, Ljubljana, tel.
KAMENJAM dvosobno stanovanje (»8 m2) brez centralne peči, z garažo in vrtom v Novem mestu za enoinpolsobno s centralno, last jGP Pionir. Informacije po tel. 21-614.
PRODAM vseljivo stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem in vrtom na Drnovem pri Leskovcu, informacije so možne samo ob
(16l4/8"o)^aS*OV V u*>rav* *’sta
PRODAM hišo z dvoriščem in gospodarskim poslopjem. V hiši je voda, industrijski tok, zelo je Primerna za rokodelsko obrt, gostilno ali trgovino, pred hišo je avtobusna postaja. Prodam tudi razno orodje, novejši vinograd in Vso zemljo kolikor je imamo. Vinograd je v Ljubelju, poleg je štrena, posoda in preša. Prodam zaradi izselitve iz domovine. Jože Viz-*er, Velika vas 8, 68273 Leskovec.
VINOGRAD, zapuščen (4500 m2), v Viljem vrhu blizu Bele cerkve, Prodam. Na parceli je studenec, elektrika je blizu. Franc Krhin, Dol. Gradišče 4, 68310 Šentjernej.
PRODAM kmečko hišo z 1 ha zemlje, elektrika je v hiši, dostop vozilom. Ponudbe na tel. iu4 7?r242 ali Martin Sotlar,
DDnn» i ’ 1'es'covcc pri Krškem.
ŠKODAM parcelo, primemo za vidend v Kalu pri Semiču. Jože Stefanič, Kal 9, Semič.
PRODAM Parcelo v bližini Cateških Toplic. Ogled možen vsako popoldne od 16. ure dalje. Naslov v upravi lista (1659/80).
UGODNO PRODAM staro hišo z vrtom in sadovnjakom. Naslov v upravi lista (1660/80).
Razno
novem mestu iščem lokal
za frizersko obrt. Ponudbe pod nC&° »OBRT”.
uri ’ klje 12- maja 1980	17.
“n vzela novo škropilnico ob
Pari!	^P°»	last	Maijana
arkelja iz Mirne peči, naj jo vrne
Drim mesto> v nasprotnem iJ?eru bo prijavljena organu vana! Varnost*» ^er Je °paz°~
NyUPENO ROČNO urico dobi-
xT Ahačič, Adamičeva 7, novo mesto.
®.^ZIN iz Slepška 10, GABRi}nHJ?m> kar sem govorila o ker ie BRZIN iz Slepška 10, iem i, neresnično, in se ji zahvalju-Jem. ker Je odstopila od tožbe.
ZGUBILA sem očala (z dioptrijo) na relaciji Ul. talcev do avtobusne postaje v Novem mestu. Poštenega najditelja prosim, da mi jih vrne na naslov: sestra Leonida, Raka 13, 68274 Raka.
SREDNJEŠOLEC potrebuje pomoč pri matematiki. TeL 21-242, po 20. uri.
JOŽE VIDE iz Šentjerneja 178 preklicujem parcelo št. 2566 pri D. Brezovici ter prepovedujem spuščanje vsake vode in tekočine, pašo perutnine, vožnjo, obračanje z vozili in delanje kakršnekoli škode. Kdor tega ne bo upošteval,
. ga bom sodno preganjal.
mmmm
DRAGEMU možu in očku ANTONU MALIJU iz Krke želijo za praznik veliko sreče in zdravja žena Tončka, hčerka Angelca in sin Mitja.
LJUBI mami, stari ma.ni in prababici ANI SPAHIČ iz Podklanca 31 pri Vinici, želimo za njen 70. rojstni dan mnogo zdravja in da bi bila še dolgo med nami. Vsi njeni otroci z družinami.
DRAGEMU, dobremu možu in očku DRAGU VAUPOTIČU iz Šegove 50, Novo mesto, želijo za 30. pomlad vse lepo, zdravja veliko dobre volje in še mnogo pomladi v krogu svojih dragih žena Cvetka, sin Drago in hčerka Melita. K čestitki se pridružujejo še mama in ate iz Gorenja ter družina Štamfelj iz Prečne.
ANGEU GRANDOVEC iz Vel
Podljubna za 68. rojstni dan in god želijo mnogo zdravja vsi tisti, ki se je radi spominjajo.
MINKI ZAMIDA iz Uršnih sel, kije praznovala 7. maja rojstni dan, želi mnogo zdravja botra.
DRAGI sestri in teti ANICI BAVDEK, sedaj je v Domu počitka v Šmihelu, iskreno čestitajo za njen 80. rojstni dan, ki ga praznuje te dni, in ji želijo še mnogo zdravih let vsi njeni.
DRAGI in skrbni stari mami FRANCKI MIKEC z Malega Slatnika 22 za 53. rojstni dan želita vse. najboljše vnukinji Katja in Andreja*
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage hčerke, sestre, tete in svakinje
ZINKE BOBNAR
iz Semiča
se iskreno zahvaljujemo sosedom, vaščanom, znancem, prijateljem ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, darovali cvetje in pokojno spremili na njeni zadnji poti, tovarišici Nežki za tople poslovilne besede, župniku pa za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: mama, ata, sestra Ljubica z družino ter ostalo sorodstvo
V SPOMIN
13. 5.. 1980 so minila štiri žalostna leta, odkar nas je zapustila draga
MARIJA ROLIH iz Rateža
Cas beži, a v naših srcih še živiš. Hvala vsem, ki ji prižigate svečke in nosite cvetje.
Hčeika Slavi z družino
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mamice, žene sestre
IVANKE KOVAČ iz Gor. Impolj 8, Sevnica
Zahvaljujemo	se	sorodt>
kom, znancem in sosedom -/ izrečeno sožalje in podarjeno cvet, ter vence. Hvala tudi Župniku opravljeni obred.
Žaljujoči: mož Peter, sinov Silvo in Peter, hčeika Ivan)' ter ostalo sorodstvo
VALILNICA NA SENOVEM OBVEŠČA stranke, da bomo začeli prodajati eno leto stare kokoši od aprila dalje, rjave in grahaste nes-nice pa od 10. maja dalje. Vse kokoši so domače hranjene in še dobro nesejo. Dobijo se vsak dan od 7. do 19. ure. Rejce piščancev pa obveščamo, da še valimo do junija. Se priporoča Mijo Gunjilac, valilnica 68281 Senovo, tel. (068) 75-375.
Obveščamo cenjene stranke, da lahko dobe dne 17. maja brez predhodnega naročila enodnevne petelinčke pasme HISEX po 5 din. Prodajamo tudi 5 mesecev stare race vsak dan od 18. do 20. ure. Informacije po tel. 23-384 ali 23-385. Valilnica Petelinkar, Cegelnica 20, 68000 Novo mesto.
OPRAVLJAM vsa vodovodnoinsta-laterska dela. Drago Vire, Monta-' ža vodovodnih instalacij, Tomšičeva 11, Trebnje.
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
FRANČIŠKA PETRIČ
iz Črešnjevca 11 pri Semiču
Zahvaljujemo se vsem, ki ste sočustvovali z nami, posebno sosedom in vaščanom za vso pomoč, darovane vence in cvetje ter za venec organizaciji ZB. Posebej se zahvaljujemo tov. Mariji Jakša za poslovilni govor pred domačo hišo ter kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: sin Žan, hčeika z možem, vnukinje Anica, Martina, Darinka in ostalo sorodstvo
V SPOMIN
Leto dni je minilo, odkar nam je umrl naš
MILOŠ KOBE-MIK
V mislih bo živel naprej z nami, dokler bomo živeli mi in dokler se ga bodo spominjali njegovi prijatelji ter znanci.
Zofka Kobe, Rotaijevi in Veibičevi Novo mesto, 11.5.1980
Namesto venca na grob za t nim ANTONOM KASTELCEM z Bleda, poklanjajo KATICA LEK-ŠIC, JANEZ LOVRIN in ŠTEFAN RA UH 2.000 din Zvezi slepih Novo mesto. Za poklonjeni znesek iskrena hvala! Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih Novo mesto.
V času od 1. do 7. maja so v novomeški porodnišnici rodile: Jožica Vdaj iz Metlike - Kamen, Ivanka Sterk iz Povšja -Gregorja, Ivanka Jerman e Ločne - Sebastjana, Milena Grabnar iz Malin — Elizabeto, Marija Avbar iz Gorenjega Globodola — Filipa, Zdenka Prevejšek iz Apnenica - Damjana, Vida Giabnar iz Cužnje vasi — B arbaro, Maijeta Verček iz Brezja — Katico, Marjana Hren iz Smolenje vasi - Darjo, Marija Blatnik iz Brune vasi - Barbaro, Boža Spudič iz Kamenja — Gordano, Venceslava Markovič iz Dolenjskih Toplic — Tino, Anica Rifelj z Gornjih Kamene - Mateja, Stanislava Sr-bclj-Dehlič e Male Pake - Tomislava, Mojca Smrekar z Vrha pri Ljubnu - Janeza, Nada Dubravac iz Podgore - Ljubinko, Helena Klanči-šar iz Straže - Matjaža, Vida Pirc iz Ravni - Mateja, Irena Oven iz Gavrja - Dejana, Nada Vintar iz Kalc-Naklega - Anito, Jožica Hudo-rovac iz Svržakov — Damjana, Milena Kuhar iz Kostanjevice -Janeza in Mateja, Katica Jocovič iz
Črnomlja — Aleksandra, Miljana Ivanovič e Krškega - Katjo, Angela Peterlin iz Bele cerkve - Matejo, Marija Avsec z Dolža - deklico in Anica Malerič iz Črnomlja — dečka. - ČESTITAMO!
Spet prišel je cvetoči maj, au tebe draga ni nazaj
V SPOMIN
13. maja je minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša ljuba mamica, žena, hčerka in sestrica
MARTINA BAJUK
iz Bojanje vasi
V našem domu ostala je praznina, v naših srcih grenka bolečina, hvala vam vsem, ki seje še vedno spominjate.
Žalujoči:
vsi njeni
ZAHVALA
V cvetu mladosti nas je komaj 19-letni zapustil naš najdražji sin, brat, nečak in vnuk
STANKO PANGERŠlC
s Pristave 84, Tižič
,®^*®n° zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v ezkin tenutkih pomagali, sočustvovali z nami ter nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Hvala sern, ki ste našemu Stanku darovali cvetje, šopke in vence. Se posebej se zahvaljujemo osnovni mladinski organizaciji Pristava ter tabornikom OKG Križe za častno stražo in spremstvo, hivf0VUn kovnim tovarišem iz Iskre—TOZD Stikala Kranj, sodelavcem iz Planike Kranj, wsim sodelavcem iz Peka Tržič, pevcem kvinteta britov Zupan za zapete žalostinke, obema »tvornikoma za ganljive besede ob odprtem grobu ter župniku iz Križev za poslovilni obred. entm» V*se om* zlasti Francu Kopaču, prisrčna hvala za vso skrb v najtežjih trenutkih. Šc _Q„a‘ nvala vsem, ki ste našega dragega sina tako številno spremili na zadnji poti in ki boste z nanu še vnaprej ohranili njegov spomin.
V neizmerni bolečini: atek Stane, mami Lojzka, brata Aleš in Primož, Lorenčičevi
ter dnigo sorodstvo
Pristava, Tržič, Preddvor, Borit, Regerča vas, Bregana, Koper, Kranj,
Pluska, Trebnje, Železno, Ljubljana, Idrija, Michigan, Illinois
Z A H,V A L A
Nenadoma je po težki bolezni prenehalo biti plemenito srce našega nadvse dobrega atka
ALOJZA PAVLICA
iz Dolenjskih Toplic
Iskreno se zahvaljujemo osebju zdravstvenega doma, dr. Zivkoviču, dr. Gornikovi, patronažnima sestrama Erni in Darji za dolgotrajno nudenje pomoči na domu ter zdravstvenemu osebju internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto. Hvala organizaciji ZB Dolenjske Toplice, LD Dolenjske Toplice, Zvezi šoferjev in avtomehanikov, vsem področnim gasilskim društvom, Zdravilišču Dolenjske TOplice, godbi in pevcem ter vsem govornikom za ganljive poslovilne besede. Iskrena hvala vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in sočustvovali z nami. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom Medicevim, Oblakovim, Šmidovim, Dularjevim in Pirčevi teti, za plemenito in nesebično pomoč ter tov. Krušiču za organizacijo pogreba.
Žalujoči: žena Marija, hčeiki Nevenka in Miša z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata in strica
BOJANA OGOREVCA
z Malega viha 2
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam nudili pomoč. Posebna zahvala kirurškemu oddelku splošne bolnice Novo mesto, UJV Novo mesto, sosedom in govornikom za poslovilne besede, sorodnikom, znancem in prijateljem za izraze sožalja ter vsem za tako veliko spremstvo do pokojnikovega preranega groba.
Žalujoči: oče, mati, brat Marjan z družino, sestra Jožica z družino, sestra Anica in
ostalo sorodstvo
23
DOLENJSKI LIST
O VELIKANU REVOLUCIJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
V žalno knjigo, ki je bila vso dni odprta v občinski sejni sobi, se je vpisalo več kot 6.000 občanov, žalne knjige pa so bile tudi v vseh krajevnih skupnostih.
Na Vinici so v Soli ob žalni knjigi pripravili tudi razstavo Titovih del in fotografij predsednika, ki je obiskal Vinico ob spremljanju manevrov Svoboda 71. Poleg tega je tovariš Tito na Brdu pred leti sprejel delegacijo članov viniškega kluba OZN. Prav tako so Viničani pokazali pismo, ki ga je Tito pisal njihovemu klubu.
VES SVET TE IMA RAD
„Ko bi, dragi Tito, sam mogel videti, kako ves svet žaluje za tabo, kako te imamo vsi radii" je zaželela neka gospodinja med gledanjem televizijskega programa o poslavljanju od ljubljenega in spoštovanega tovariša Tita, Sicer pa je bilo vse dni žalovanja Kočevje odeto v žalost, kot da je vsakemu občanu umrl najdražji sorodnik, najdražji prijatelj.
Povsod so okoli Titovih slik in kipov razpostavili šopke cvetja. Ko je v cvetličarnah zmanjkalo rož, so nabrali poljskih. Občani so hitro pokupili časopise, ki so poročali o žalostnem dogodku.
Žalne seje so bile v vseh delovnih kolektivih, krajevnih skupnostih, šolah in drugod. Nekateri so jih imeli vŠeškovem domu in dvorani krajevne skupnosti. Z vseh so pošiljali državnim in republiškim vodstvom sožalne brzojavke.
V osnovni šoli v Kočevju so imeli vsak dan radijske ure, posvečene življenju in delu tovariša Tita. Pripravili so tudi posebej razstavo časopisov, ki so poročali o Titovem življenju in delu, ter posebej razstavo del, kijih je napisal tovariš Tito. Pred portretom in kipom Tita so imeli pionirji častno stražo.
V pisarni predsednika občinske skupščine Sava Vovka je bila knjiga žalosti, v katero so se vpisovali občani. Za vpis je bila stalno dolga vrsta. Knjiga žalosti je nato obšla še nakatere okoliške kraje in krajevne skupnosti.
Na dan pogreba je bilo mesto kot izumrlo vse od 12. ure do 15.30. V to tišino so zatulile sirene in oglasil se je tudi zvon.
MIROLJUBNI SVET SOČUSTVUJE Z NAMI
5. maja je prejela voditeljica naše delegacije na obiskih žena v pokrajini Franken, dr. Erna Primožič sz Novega mesta, brzojavko z naslednjo vsebino:
..Ljuba Erna, tebi in vsem našim prijateljicam iz srca izrekamo naše iskreno sožalje ob smrti vašega velikega državnega predsednika: v mislih smo z vami..."
Sožalje so nam poslale žene iz Fuerta v imenu vseh članic ženske sekcije v SPD v pokrajini Franken. S temi ženami imajo po letu 1970 prijateljske stike sveti za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri OK SZDL Dolenjske.
Pretresla me je vsebina brzojavke v dneh žalovanja. V mislih sem pohitela nazaj k našemu srečanju, zato mislim, da izražam mnenje nas vseh, ki smo kdaj sodelovali v teh stikih, da je bilo sožalje poslano v resnici od srca. Saj vsi vemo, kako spoštovan in priljubljen je bil med člani SPD naš maršal. V dokaz naj navedem samo drobec iz srečanja v letu 1978.
V času 11. kongresa ZKJ se je nahajala na obisku v Aschaffenburgu naša delegacija. Zvečer, ko je bile konec ogledov in srečanj, so nam v svojih domovih omogočale spremljanje dnevnih poročil. Tedaj je bil maršal Tito ponovno izvoljen za dosmrtnega predsednika ZKJ. Spominjam se, s kakšnim odobravanjem in žarom v očeh so nam takoj čestitale za tako človeško in pametno odločitev jugoslovanskih komunistov. J0ŽA ŠKUFCA
PRETRESLJIVO OB MIMOHODU
Novomeščan Jože Zupanc, zaposlen kot telefonist na občini, je kot predsednik Zveze slepih Slovenije vodil slovensko delegacijo prizadetih na vidu v častnem mimohodu pred krsto predsednika Tita v poslopju zvezne skupščine v Beogradu. Takole pravi:
,,lz Slovenije je bila šestčlanska delegacija naše organizacije sestavni del zvezne organizacije prizadetih na vidu. Bila je sreda, 7. maj, ob 13.05, ko smo v popolni tišini s spremljevalci prišli mimo tihe, a šelesteče množice ljudi v poslopje zvezne skupščine. Bila je grobna tišina, slišati je bilo le žalno glasbo, tiho premikanje ljudi in pritajevani jok. Nas, ki smo vse to dojeli le s čutili, je verjetno še bolj pretreslo. Zlasti mene, ker se bom vse življenje spominjal srečanja s Titom, ko je leta 1973 sprejel delegacijo Zveze civilnih vojnih invalidov Jugoslavije, v kateri sem bil tudi jaz. To slovo je bil zame najbolj pretresljiv dogodek v življenju."
OSTAJAMO ZVESTI TITU
PIONIRJI NA STRAŽI — V dneh žalovanja sov osnovni šoli Kočevje pripravili razstavo del, ki jih je napisal predsednik Tito. Ob kipcu in sliki predsednika Tita, opasanima s črnim trakom, sta se na častni straži vsakih 5 minut izmenjavala po dva šolarja — pionirja. (Foto: Primc)
NE BO GA V „ATOMSKO”
Smrt predsednika Tita je vtisnila sicer živahnemu utripu Krškega in občine pečat globoke žalosti. Življenje na ulicah, v gostiščih, v trgovinah je zamrlo. Delo je povsod teklo dalje, toda ljudje so prebili vse proste ure doma pred televizorji in spremljali žalne oddaje, v četrtek, na dan pogreba, pa so se ob 12. uri izpraznile vse ulice. Samo zastave so tiho plapolale v zadnji pozdrav.
V ponedeljek ob šestih zjutraj so dobili občani v vsako hišo po en izvod proglasa o Titovi smrti. Te dni so ga ponatisnili, tako da so ga izdali v 18 tisoč izvodih. Mnogi so jih hoteli dobiti- več, da bi jih kot spomin razposlali svojim sorodnikom v druge kraje domovine in tujine.
V tistih dneh sta izšli tudi dve številki posebne izdaje delegatskega glasila občine Krško .Naš glas". V občini je izšlo še nešteto izrednih številk šolskih glasil ir glasil delovnih kolektivov.
Delovne organizacije in posamezniki vsak dan nakazujejo nove vsote v sklad za Titove štipendije. Šoferji pri Transportu so sklenili, da ne bo nihče prispeval manj kot sto dinarjev. V mnogih kolektivih in šolah so v dneh žalovanja organizirali častno stražo dan in noč, da so se na ta način oddolžili spominu velikana naše in svetovne zgodovine, spominu moža, ki je ustvaril močno, enotno, neuvrščeno Jugoslavijo.
Ob večerih so bile ulice popolnorha prazne. Prazne so bile tudi gostilne in hotel. Ljudje so se v krogu družine ali znancev zbirali pri televizorjih in spremljali dogajanje na zaslonih. Npjvečja pa je bila tišina v četrtek, ko so se začele pogrebne svečanosti v Beogradu. Tisti dan so bile prazne celo zdravstvene ambulante. V trgovinah so razprodali vse televizijske sprejemnike in tudi vse Titove slike. Slik bodo naročili toliko, da jo bo lahko kupila prav vsaka hiša, smo zvedeli na občinski konferenci SZDL.
Občani Krškega so bili žalostni še zlasti zaradi tega, ker so upali, da se bodo s Titom srečali na otvoritvi
jedrske elektrarne, za katero je pred leti vzidal temeljni kamen. Še lani, ko se je tovariš Tito skozi Krško peljal v Podsredo, je predsedniku občinske skupščine Silvu Gorencu obljubil, da bo obiskal to mesto.
POSVEČENO SPOMINU
Na Trgu svobode v Metliki še nikoli doslej ni bilo hkrati toliko ljudi kot prejšnji torek, ko se je ob 13. uri tam začelo žalno zborovanje, na katerem se je zbralo okoli 4.000 ljudi iz vse občine. Vsi, od najmlajših otrok iz vrtca preko učencev in dijakov do najstarejših očancev, so prišli na zborovanje, da bi se poklonili spominu človeka, čigar ime in podobo nosi v srcu vsak Jugoslovan. O življenju, delu in neprecenljivem pomenu tovariša Tita je govoril predsednik OK SZDL Metlika Milan Vajda. Z zborovanja so poslali sožalne brzojavke jugoslovanskemu in slovenskemu predsedstvu ter predsedstvoma CK ZKJ in CK ZKS.
Žalne slovesnosti, posvečene spominu na največjega sina naše domovine, so se v metliški občini vrstile, odkar jih je pretresla vest o smrti predsednika Tita. V tihi zbranosti so se sešli v delovnih in drugih organizacijah, v vseh krajevnih skupnostih, pouk v šolah je bil v teh dneh posvečen le življenju in delu tovariša Tita. Skratka, v občini tako rekoč ni prebivalca, ki se ne bi udeležil ene ali druge žalne svečanosti.
Za vpis v žalno knjigo, ki so jo po ponedeljkovi žalni seji iz metliškega kulturnega doma prenesli v občinsko sejno sobo, je bilo treba vse dni čakati v vrsti. V večini delovnih organizacij so četrtek, dan pogreba predsednika Tita, nadomestili v soboto.
DREVO JE PADLO, KORENINE OSTANEJO
V četrtek, 8. maja, so bile med 11.30 in 15. uro vse novomeške mestne ulice kot izumrle. Nekatere delovne organizacije so ta dan imele prosto in so zamujeno nadomestile na prosto soboto, 10. maja. Večinoma pa so imeli delovni ljudje prosto le od 11. ure dalje, pa tudi preostali čas do polnega delovnika bo nadomeščen.
Ljudje so se zbirali ob žalnih knjigah, ki so jih imeli tudi v večjih delovnih organizacijah, pa ob osrednji žalni knjigi v Domu JLA, kjer je po prvi oceni zbranih nad
10.000 podpisov. Med njimi so taki, napisani z velikimi črkami s pionirsko roko pa tudi taki, ki izdajajo starega človeka.
o ,.Ponosna sem, da živim v Tvoji Jugoslaviji. Hvala Ti za ves trud, dragi moj Tito!" Tončka Ivanež, Nad mlini 27.
• ..Borili se bomo, da ohranimo to, kar si ustvaril za nas, za domovino, za ves svet, dragi tovariš Titol" Franc Kristan
• ..Ponosen sem, da sem lahko živel v Titovem času. Bil si in ostajaš naš največji človek!" Franc Bavčar.
• ..Edina pot je Tito!" Jože Repič.
• „Drevo je posekano, toda korenine so ostale. Hvala Tf, tovariš Tito!" Miloš Pilič.
• „Bil si borec za mir, za srečo slehernega človeka. Bil odločen in -obenem preprost." Jože Lap, novomeški prošt.
• ..Ljubila sem Te, Tito!" Slavka Žagar.
Delovni ljudje pa so razen tega namenili iz čistega dohodka tudi večje vsote Titovemu skladu za štipendiranje mladih delavcev. Nikjer v občini ni zbranih skupnih podatkov o tem, pač pa smo iz nekaterih večjih delovnih organizacij neposredno izvedeli, da so v Novotekstu namenili 10.000 dinarjev, pri Pionirju
100.000 dinarjev, v Krki 50.000 din, v Novolesu 50.000 din itd. Iz večine žalnih zborov delovnih ljudi so poslali tudi sožalne brzojavke.
kraji je tudi Sevnica minuli teden PlBZIV'’Zt/i najgloblji žalosti. O nekaterih žalnih sloves*1 smo že poročali, danes pa objavljamo Se PoSf1 _„i-s komemorativne seje družbenopolitični 0|jjfii zacij krajevne skupnosti Sevnica. Na njej j*® predsednika Tita govoril Maks Popelar z ° Sevnica (Foto: A. Železnik)
trebanjski občini, ni bilo šole, ki bi ne pripravila skromne, a za ta prvi trenutek povsem primerna razstave, žalne seje pa so imeli tudi po delovnih organizacijah. V žalno knjigo, ki je bila v sejni sobi trebanjske občinske skupščine, se je že v prvih dneh vpisalo več kot 4.000 občanov, v žalne knjige pa so se vpisovali tudi krajani po krajevnih skupnostih in šolah.
Iz trebanjske občine je bilo v teh dneh poslanih več sožalnih brzojavk na naslov najvišjih državnih in *užbenopolitičnih vodstev. Hkrati s temi izrazi sožalja so mnoge delovne organizacije iz trebanjske občine nakazale denar Titovemu skladu za štipendije.
Poleg izrednih izdaj glasil delovnih organizacij — nekatere so izdale kar po dve številki, na primer Donit iz Velike Loke — pa so posebne izdaje svojih glasil
pripravili tudi pionirji in mladinci z osnovnih šol. O tem NOVO MESTO, >r četrtek, 8. maja ob 13.13 poročamo še na drugih straneh.
MNOŽICE PRED TELEVIZORJI — Marsikdo je obstal in se zazrl v izložbo, kjer so trgovci ob t»| priložnosti vključili sprejemnik. Toliko se jih je nabralo ob Titovem slovesu iz Ljubljane ob izložb' prodajalne novomeške Novotehne. (Foto: J. Pavlin)
PROVINCIA Dl ANCONA
Comune di Arcevia
Sleao profondaaente colpiti e ol annocieao el voatro lutto e dolore per la pordita del ooapagno Praaldenta Tito.
«tueata pordita lancin un profondo vuoto nel voatro Paeae a nal aovl-■ento oparaio a conunlsta intcrnatlonale.
II poapagno Tito hn cupproointato per vol • per tuttl noi la figura dl un opnbattanto e di tm uor* dl Utato iapegnato nal contrlbulre,all gulda dal paaal non alftlnaati, aila craaciona dl un procesno dl dl-atanaiona fra 1 popoll, alla rioarco dl una vio autonoaa a originala al eociali cino che ealvaguarducaa l(unitA, 1'lndipandenaa a la sovra-niti dl olaacuna Naslona.
Traalta vol, coetpngni dl llbnlca , a slano lagati dnlla rfenietaa> aa, oaprlnlano fraterna condogllanze ni vootrl conolttndlni a alla. Naslona luroalava.
I/ArtMNIUTHAZlONE COMU N AL E L* A.N.l .I. 0E7.IOSI HI, UvCiTi IL CCMtt/,ro LOr.UNALt DEL PAKTIT0 COMU MI UTA IT Al OUZlONfc DI ANCbVU l„
W U-
POT KNJIGE ŽALOSTI
Med pogrebom predsednika Tita je oila Ribnica kot izumrla. Neka trgovka, ki je morala na avtobus in v službo v Kočevje, je povedala: ..Nikjer ni bilo nobenega človeka, nobenega avtomobila. Bila je taka tišina, da me je bilo kar strah. In po dolgem času je bilo od sredine Ribnice spet slišati petje ptic iz grajskega parka."
Sicer pa trgovine tako tisti dan kot tudi vse dneve žalosti skoraj niso imele prometa. Tako praznih trgovin že dolgo ne pomnijo ne v Ribnici ne v okoliških krajih. Tudi v banko in podobne prostore so zašli le redki. Vse dni žalovanja je večina občanov preživela pred: televizorji, na delovnih mestih in na žalnih svečanostih.
V knjigo žalosti se je vpisalo nad polovico občanov. Najdalj je bila knjiga v prostorih občine v Ribnici, potovala pa je tudi po ostalih krajevnih skupnostih in krajih. Občani, ki so se udeleževali žalnih svečanosti, so se po končanem žalnem programu vpisovali v knjigo žalosti, ki je bila 6. maja zvečer v Grčaricah, v sredo pri Sv. Gregorju, v četrtek popoldne v Sodražici, v petek dopoldne v Loškem potoku, v petek popoldne v Dolenji vasi in v soboto na Velikih Poljanah. 2 vseh žalnih Svečanosti, ki so bile v delovnih in drugih organizacijah, krajevnih skupnostih in društvih, so poslali brzojavke z izrazi sožalja ali pa vsaj pisma najvišjim republiškim in državnim vodstvom.
Na dan pogreba v mnogih organizacijah združenega dela niso delali ali pa so delali krajši čas, da so vsi člani kolektivov lahko spremljali pogrebne svečanosti na TV. Podobno je bilo tudi v šolah. Zaprt je bil celo hotel v Ribnici. Povsod bodo manjkajoči delovni dan oziroma ure nadoknadili, večinoma že to soboto.
SPOZNANJE O IZGUBI
V dneh, ko sta se vsa Jugoslavija in svet poslavljala od tovariša Tita, je tudi trebanjsko občino prevevalo eno samo spoznanje: kako velika je ta izguba za vse nasl Hkrati pa se je ob njej pokazalo, kako močno je v srcih vseh ljudi zasidrana ljubezen do Titove Jugoslavije, do samoupravnega socialističnega sistema. Vse to se ni pokazalo samo v številnih telefonskih klicih, ki so kar deževali na komite občinske konference ZK in drugih družbenopolitičnih organizacij, marveč tudi na številnih komemorativnih zborovanjih po vsej trebanjski občini. Ta zborovanja so pripravili v vseh krajevnih 'skupnostih v
SOŽALJE ITALIJANSKIH TOVARIŠEV IN BhATOV - To je pismo, s k ate r m so tovariS iz pobratene Arcevie izrazili sožalje ob izguti tovariša Tita.
.TITO E MORTO!"
Delegacija občine Ribnica, ki jo je vodil sekretar občinskega komiteja ZK France Grivec, seje 4. maja udeležila tradicionalne protifašistične manifestacije v pobrateni občini Arcevia v Italijanski pokrajini j Ancona. Manifestacijo prirejajo vsako leto v spomir j na tragične dogodke, ko so nemški fašisti maja 194* na več krajih v tej občini pobili veliko partizanov.
Na letošnji manifestaciji so dali govorniki poseben poudarek miru in sodelovaniu med narodi. ^ zborovanju je govorila tudi predsednica italijanske poslanske zbornice Nilde Jotti, žena pokojnega sekretarja KPI Palmira Togliattiia.
.Po proslavi," se spominja France Grivec, .nasj« vprašala, kako je z zdravjem predsednika Tita. Kef smo odpotovali v Arcevio že v soboto zjutraj, ko so bila poročila o njegovem zdravju še ugodna, smo ji to tudi povedali. Povedala je, da sta bila s Falmiroih ; njegova osebna prijatelja in ga večkrat obiskala. -Titova bolezen jo je tudi zato še posebno pretresla i« zaradi tega tudi ona trpi. Vse to je govorila s solznimi očmi. Dejala je, da pošilja v svojem imenu in v interesu miru na svetu jugoslovanskim narodoif in predsedniku Titu najlepše želje za njegovo zdravje ..."
Komaj štiri ure kasneje pa so vsi zvedeti najstrašnejšo vest, ki je vse zelo potrlai
.Italijanski tovariši so nas odpeljali v okolico Arcevie na večerjo," nam je pripovedoval dalj* sekretar Grivec. .Kmalu pa je prišel za nami župaO Arcevie in povedal: „Tito e morto." Mi in italijanski tovariši smo bili zelo pretreseni. Za vse nas je bil \«lik pretres... Spet smo odšli v Arcevio, kjer so nam na občini napisali sožalno pismo, in sicer v imenu občinsko uprave, sekcije italijanskih partiza* nov (ANPI) in sekcije komunistične partije. Oh prihodu domov smo to pismo poslali republiškah1*1 izvršnemu svetu."
M fM
15. V.'80
PRILOGA
Je domača pamet desetnica?
Sestavni del ustalitvenih prizadevanj našega gospodarstva mora biti tudi ustreznejši odnos do znanja. Domiselne tehnične ali organizacij-
ske rešitve v združenem delu niso zgolj v domeni strokovnjakov. Prenekatero izboljšavo lahko ponudi preprost delavec, ki živi s svojo tovarno in nadrobno pozna svoje orodje. Kako takšne pobude spodbujati, se dostikrat navkljub učenim pravilnikom zatakne ravno takrat, ko bi bilo treba takšen predlog nagraditi. Še takšno fizično naprezanje ali marljivost ne odtehta domiselnih rešitev. Skrb za energijo, surovine ali enostavno prodor na trg nudijo obilo možnosti za tiste nemirnega duha, take, ki se ne zadovoljujejo z obstoječim. Navsezadnje imamo tudi že dovolj izkušenj, ko nam tuji patenti in licence niso prinesli nadejanih učinkov. Nemalokrat smo plačevali zastarele stvari, povrhu s številnimi omejitvami za nastope na •tretjih trgih.
V vse jasnejših obrisih novih planskih dokumentov za novo petletko morajo najti svoje mesto tudi izumi in izboljšave. Menda smo tudi že dognali, da niti kampanje, npr. leto inovacij in podobno, niso ustvarile takšnega vzdušja, da bi dosegli opaznejši napredek.
Zanimivo je, da nas po številu prijavljenih patentov, kaj šele podeljenih, hudo prekašajo ne le razvite zahodne dežela V devetih letih od leta 1976 smo imeli mi komaj 711 patentov, Romuni 2.248, Madžari sojih imeli dvakrat več m celo Bolgari 891. Strokovnjaki so pri teh primerjavah kajpak previdni, npr. zaradi razlik v patentnih sistemih posameznih držav. Zato za primerjave radi jemljejo število domačih
patentnih prijav na število prebivalcev. Na vrhu je po tej delitvi Sovjetska zveza z eno domačo patentno prijavo na komaj 198 prebivalcev, v ZDA je to na 328 prebivalcev, v Čehoslovaški na 2.245, v Jugoslaviji na 15.929 prebivalcev, pri nas pa pride en patent na 164.000 prebivalcev! Kljub temu pa smo med najširokogrudnejšimi, ki kupujejo tuje znanje — odeto v kar največ omejitev. Na tej neslavni lestvici so za nami samo še Peruanci.
Vseeno se pri nas ni lahko vpisati v seznam izumiteljev. Ni dovolj, da nekaj izumiš, imeti je treba tudi denar. Kljub silovitemu tehnološkemu razvoju nastaja prenekateri izum neizrabljen ali pa kvečjemu omejen na domačo priročno delavnica Senovški izumitelj Boris Pšeničnik je ob lanski podelitvi krškega občinskega priznanja Teslove plakete izjavil, da se odpoveduje patentnim pravicam razmeroma preprostega in učinkovitega krmiljenja vodovodnih črpalk brez običajnih dragih električnih vodov. Če hoče posameznik priti do patentne zaščite, mora kar krepko seči v žep. Pšeničnik omenja, da je bilo še pred leti potrebno za to milijon. Zatem je treba plačevati vsakoletni prispevek, ta jja se je vneto dvigal: od stotaka 0 na 120, 260 dinarjev, dokler ni pristal že na tisočaku. Po tovarnah le izjemoma segajo po patentih, saj imajo najraje povsem dognan izdelek. To pa terja, kot je bridko izkusil Pšeničnik, še obilo dodatnega dela. Vmes moraš kajpak še plačevati patentnemu uradu za
zaščito. Naposled je, kot rečeno, raje odnehal. Ima pa nekaj boljših izkušenj s tujimi patenti.
Nemalo strokovnjakov tudi nasploh ni zadovoljnih z našim patentnim sistemom. Naš zakon o patentih in drugih pravicah industrijske lastnine je namreč že zastarel. Vse od leta 1974 govorimo o osnutku predloga novega zakona. Kljub že petim, če ne celo že šestim inačicam osnutka tega zakona še vedno nimamo. Še več, kritiki celo zadnjim osnutkom pripisujejo izjemno zastarele rešitve. Najbolj zamerijo Zveznemu zavodu za patente, da že dve leti vztraja na preveč togih določbah tega zakonskega osnutka, kdaj naj bi s posameznim zaščitenim dosežkom lahko razpolagale razen prijavitelja tudi druge delovne organizacije. Očitno torej niti tako počasno rojevanje novega zakona ne prinaša bolj domišljenih rešitev. Odlaganje dokumenta pa verjetno prinaša že gospodarsko škodo.
Pustimo ob strani patentne zdrahe. Spodbudo delavcem naj bi dajale raziskovalne skupnosti po občinah, razne komisije za inovacije po delovnih kolektivih. Krčanom je lam priznani medaljer Vladimir Štoviček izdelal lepo plaketo. Imenovali so jo kar po Tesli, pri čemer so rahlo računali, da bi morda prerasla v širše priznanje. Prvi dobitnik, Boris Pšeničnik s Senovega, je ob izročitvi preprosto dejal, da mu pomeni več kot denar. Očitno torej podcenjujemo tudi moralno plat spodbujevanja.
A.	ŽELEZNIK
Ribarjev. Hiša št 19a je postala in ostala do
konca kulturno-prosvetno in družbeno žarišče
kraja.
ZGODBA O HIŠI ŠT. 19A
Soteščani imajo vse pomembnejše shode in prireditve v hiši št 19a. To je njihov skupni, družbeni prostor, drugi dom. Dvorana in oder v njem sta v glavnem po meri krajevnih potreb, včasih pa se zgodi, da napolnijo obiskovalci tudi stojišča. Navadno je tako ob nastopih gledališčnikov domačega kulturnega društva Zarje in skupin, ki v Soteski gostujejo. Tedaj pride več obiskovalcev tudi iz doline in okoliških vasi.
V tej hiši, ki je na južni strani opasana z lesenim balkonom, na zunaj pa skoraj na las podobna večji kmečki domačiji, je do konca šolskega leta 1972/73 domovala nižjerazredna podružnica topliške osemletke. Ukinili so jo, ko so v Dolenjskh Toplicah zgradili novo, dovolj prostorno osnovno šolo, kije lahko sprejela tudi otroke iz okolišev dotedanjih podružnic. O življenju in delu na soteški šoli zgovorno pripovedujejo do zadnjih strani popisane kronike, kijih hranijo v Dolenjskih Toplicah, ohranjena pa je tudi v osebnih spominih vseh generacij učencev in učiteljev, ki so leta in leta premagovali strmo pot navkreber do njenih učilnic.
Mnogi, ki so obiskovali soteško šolo, so kasneje postali inženirji, učitelji, strokovnjaki vseh vrst Mnogi so se odselili in se udomili v drugih krajih. Nekaterih ni več, posebno ne starejših iz vojne generacije. Znano je, da je soteška šola delovala tudi med zadnjo vojno in vzgajala otroke v narodno zavedne Slovence. Prav nič čudnega ni, da so se učitelji in učenci tega obdobja navezali eden na drugega kot starši na svoje otroke, kot tovariši in prijatelji. Zato so se začeli po vojni iskati in se sestajati.
Eno takih srečanj je bilo pred sedmimi leti, ko je soteško podružnico obiskoval zadnji rod učencev. Bilo je 12. maja 1973, sončna sobota, da se je videlo daleč po dolini Krke, kot bi gledal pokrajino na zemljevidu pred seboj. Več sto ljudi se je zbralo pri hiši št 19a, žuborela je govoric a v vseh slovenskih narečjih in rdeči nageljni, pripeti na prsi nekdanjih soteških učiteljev in učencev, so dišali v topli dan. Oči so iskale znane obraze, roka roko, solze so se utrinjale. Nekateri se niso videli dvajset, celo trideset let
„To je srečanje z mladostjo, srečanje vseh nas, ki smo tu sklenili prva otroška prijateljstva,
     "' ——   ■ ■ ■	—— -	■ —
26C3
srečanje nekdanjih učencev in učiteljev, pravil1 ljudskih učiteljev," je ganjen pripovedoval domačin Tone Virant „Pod njihovim vodstven] je bila šola pravi kulturni dom. Imeli smo pevski zbor, rekli so mu 'dolenjski slavčki', bilo je velik0 prireditev. Čeprav smo bili sami kmečki i° delavski otroci, in torej nismo dobro živeli, sin« se ob teh učiteljih počutili varne, srečne, postali smo ena sama velika družina Danes živimo bolj* kot včasih, smo si pa tujci. Kdo bi ne bil poten1 vesel takega srečanja!"
'Dolenjske slavčke' je vodil učitelj Anto« Kopčaver. „V Soteski sem poučeval samo dve leti, od jeseni 1937 do jeseni 1939. Takrat smo si uredili dvorano in na otvoritvi igrali Finžgarjev« Verigo'. Kot Gorenjec in mlad učitelj sem s< Soteske nekoliko bal, ko pa sem videl, s kakšn« vnemo steče delo, ki se ga tukajšnji ljudje lotijo, sem postal bolj dolenjski od pravega Dolenjca. N> Sotesko me vežejo zelo lepi spomini, in če I* morem, se v ta kot še odpraviti iz Kamnika, kjef živim."
Alojz Videnič je prišel na srečanje iz Mlinš pri Zagorju. V Sotesko je prSel učit leta 1940. ..Spominjam se, da je bil tisti dan 3. maj in zame lep obet v novem kraju, ki ga nisem poznal. Šole se mi ni zdela nič posebnega, krajanom pa sem se menda prikupil kot režiser. Spominjam se, de smo malo pred začetkom vojne, menda marce 1941, igrali 'Pričaranega ženina'. Po prihod« Italijanov nismo smeli več javno delovati in tudi pri pouku se je marsikaj spremenilo. Poučevati smo morali v slovensko italjanskem jeziku, kot nov predmet pa so nam vsilili italijanske zgodovino. V Soteski sem poučeval še kak mesec po italijanski kapitulaciji, nekaj časa tudi v Loški vasi, kamor je bila šola premeščena iz Soteske. Tamkajšnja stavba je bila tako poškodovana, da pouk v njej ni bil več mogoč, poleg tega pa so tudi ta del domovine že ogrožali nemški okupatorji."
Videnič je pripomnil, da se mu je takratni način pouka zelo upiral, saj je učencem dajal malo koristnega za življenje. „Vse kaj drugega kot danes, ko učitelj zajema snov iz okolja," je poudaril. „Kljub temu sem šolo in samo slikovito Sotesko vzljubil, da se še zdaj rad vračam, in to 'M oddaljenega kraja."
V Soteski sta med vojno poučevali tudi Fanika Černe in Anica Blatnik. Černetova je kisneje učila v Dolenjskih Toplicah in tam nedavno dočakala upokojitev. Blatnikova pa je postala ena od znanih partizanskih učiteljic ne osvobojenem ozemlju.
Soteška šola je ponovno zaživela kmalu p° osvoboditvi. V kroniki je zapisano, da je bil njegov prvi povojni učitelj Mihjutin Ajdič. Obnovili so tudi dvorano za kulturne prireditve in celotno stavbo imenov li kar Dom junakov
i
I. ZORAN
Čedalje večji pomen dobivajo zlasti telekomunikacijski in navigacijski sateliti. Tako je na primer z navigacijskimi sateliti mogoče določiti natančen položaj kakega predmeta (ladje itd.) z napako do 10 metrov in njegovo hitrost z napako do 6 centimetrov na sekundo.
Meteorološki sateliti dostavljajo podatke ° oblakih, geodetski sateliti pa podatke, na temelju katerih je mogoče izdelati zelo natančne karte o magnetnih poljih in zemeljski gravitaciji. Če vse te podatke povežejo s podatki, ki jih dajejo navigacijski umetni sateliti, lahko medcelinska raketa, ko preleti več tisoč kilometrov dolgo pot, v najslabšem primeru pade le nekaj metrov od cilja. 2 enakimi podatki pa je manevrirnim raketam omogočeno, da se med svojim letom nizko Prl tleh izognejo vsem naravnim in drugim oviram«
Američani so mnogo razmišljali o tem, kako bi lahko uničevali nasprotnikove umetne satelite. Izdelanih je bilo mnogo projektov, vendar so vse zavrgli, ker menda noben o' ustrezal. Zdaj je v delu, ali pa že izdelan tako imenovani Jovski satelit". To je majhen satelit ki nima nobenega orožja, opremljen pa je 1 infrardečim samousmerjevalcem velikega dosff" ga, ki Jovski satelit" vodi do nasprotnikovega umetnega satelita. Uničil bfga s tem, da bi trč'1 vanj.
Sovjeti na drugi strani pa v te namene predvidevajo umetne satelite, ki bi jih Pr0*j nasprotnikovim satelitom usmerjali s tal. Ko o bili dovolj blizu ..cilja", bi eksplodira"' eksplozija pa bi uničila tudi nasprotnik0 satelit V zadnjem času je slišati, da so Sovje že opravili nekaj takih poskusov. V0Jf1 nevarnost sega tudi nad atmosfero.
VOJAŠKI
petih specializiranih nalog: fotografsko izvido-vanje, elektronsko izvidovanje, odkrivanje raznih izstrelitev in eksplozij na velikih razdaljah, nadzorovanje oceanov in ugotavljanje jedrskih eksplozij.
Okoli 40 odstotkov vseh vojaških umetnih satelitov odpade prav na satelite, ki so opremljeni z najrazličnejšimi fotografskimi kamerami. Na njihovih posnetkih je mogoče razločiti celo predmete, ki so manjši od 30 centimetrov. Praktično lahko torej iz vesolja slikajo vaš klobuk, če ga seveda nosite.
Umetni sateliti za elektronsko izvidovanje so namenjeni predvsem za odkrivanje nasprotnikovih radarjev in ugotavljanje £ valovnih dolžin, ki jih ti radarji uporabljajo, prav tako pa tudi za določanje njihovega obsega in hitrosti vrtenja anten. Vsi ti podatki so potrebni za izdelavo načrtov za napad na radarje.
Umetni sateliti za zgodnje opazovanje morajo čim hitreje ugotoviti, od kod se bližajo nasprotnikova letala, oziroma kdaj in kje so izstrelih medcelinski projektil z jedrskimi bojnimi glavami. To je namreč zelo pomembno, kajti tudi v primeru takojšnjega opozorila
UMETNI
SATELIT
KLOBUK
i
Seznam nalog, ki jih opravljajo umetni sateliti, je čedalje obsežnejši. Toda takoj je treba reči, da je zelo malo držav, ki si lahko privoščijo umetne satelite. Največ jih imata Sovjetska zveza in ZDA, nekaj pa Francija, Velika Britanija, NATO in Kitajska.
Združene države Amerike in Sovjetska zveza imajo že možnost, da uporabljajo satelite tudi v na pol ali docela vojaške namene. Koliko vojaških umetnih satelitov je v vesolju? Pred dvema letoma (ti podatki vedno kasnijo) jih je bilo blizu 1500, kar je 75 odstotkov vseh umetnih satelitov. Največ je opazovalnih satelitov, ki opravljajo eno od izmed naslednjih
ostane komaj 15 do 30 minut časa za zaščito in ustrezno ukrepanje.
Kar zadeva satelite za nadzorovanje oceanov, imamo že nekoliko natančnejše podatke vsaj o sovjetskih satelitih te vrste. Ko je sovjetski satelit „Kozmos 954" nad Kanado razpadel, so po njegovih ostankih, ki so padli na tl g, lahko ugotovili, da radar na satelitu dobiva električno energijo iz majhnega jedrskega reaktorja. Takrat je šlo za nesrečen in nepredviden primer, kajti v običajnih okoliščinah satelit, ko opravi svojo nalogo, usmerijo v višje orbite.
Potem ko so se dogovorili, da ne bodo več opravljali jedrskih poskusov eksplozij v atmosferi in vesolju, ampak le na tleh, so dobili umetni sateliti tudi nalogo, da ugotavljajo kraje, kjer opravljajo take poskuse, moč eksplozij in razne druge podatke. Američani nimajo posebnih satelitov v te namene, ampak so detektorji za ugotavljanje jedrskih poskusov vgrajeni v satelite za zgodnje opozarjanje.
Poleg izvidniških pa je nad Zemljo še precej telekomunikacijskih, navigacijskih, meteoroloških in raznih drugih umetnih satelitov.
NAJBOLJ ZNANI KIPAR JE DELAL NA POLJU
Akademija ima tri oddelke: kiparski, likovni in za umetno obrt. „Potem ko je 'banda štirih' izginila, slikamo spet rože in pokrajino in te slike Prodajamo tudi v inozemstvo," so mi povedali. Umetniki dobivajo redno plačo, od vsake Prodane slike pa pol izkupička. S profesorjem, P° imenu Ji, grem v atelje, kjer študentje modelirajo po medelu golega Kitajca, obiščemo Pa tudi atelje, kjer docenti in študenti skupaj (kolektivno) modelirajo kipe ideološke vsebine. v eni dvorani stojijo bronaste človeške figure v naravni velikosti, ki predstavljajo trpljenje kmetov. Nekatere so narejene iz umetne snovi in 50 tako lahke, da jih lahko dvigneš z enim Prstom. Iz hvaležnosti za lepe slike, ki so mi jih Poklonili profesorji, začnem modelirati glavo starega kitajskega profesorja. Mrzel pot me je ?blil ko sem videla, da so vso akademijo, vse študente in profesorje natrpali v prostor, kjer je Pila moja delovna miza.
Moj model sedi kot okamenel. V dvorani je smrtna tišina. Po eni uri sem imela skico gotovo, Kitajci so na vso moč ploskali in spremljevalec — Prevajalec Hu mi reče: ..Ponosen sem na vas."
Zvečer sem večerjala z nekaterimi umetniki v Pošastno praznem hotelu. Spraševali so me o evropski umetnosti. Moj prevajalec Hu je govoril teko hitro, da ni imel časa hrano žvečiti, in je kar 90ltal, kar je mimogrede lahko dal v usta. Ko me Je spremil do vrat sobe, je navdušeno rekel: -Ljudje se morajo več drug z drugim Pogovarjati."
Drugi dan navsezgodaj sem se sprehajala po Pribu nedaleč od Chunkinga nad reko Djaulon s kiparjem, po imenu Ji. Hodila sva po parku, kjer 'zvirajo topli vrelci. Sredi parka je plavalni bazen.
startnih podstavkih so bile dekleta in žene. Mislila sem, da gre za kakšno tekmovanje, ki se b° zdaj zdaj začelo, pa so mi pojasnili, da večina tistih deklet in žena sploh ne zna plavati, ampak stojijo tam kot modeli za fotografe.
Profesor Ji, ki ga štejejo med najbolj znane kiParje na Kitajskem, mi pripoveduje: „Sem kmečki sin iz komune Bailung. Moj oče me je v mladosti vzel s seboj k hišam bogatih kmetov, kjer sem videl za praznike krasno poslikane lampijone. Od takrat vsak dan rišem in slikam. Ko sem bil 16 let star, sem v dveh dneh prehodil
110 kilometrov do mesta in tam opravil sprejemne izpite za likovno šolo. Starši so mi sicer dali denar za vlak, a sem ga prihranil za čopiče in barvo. V šoli sem bil dve leti. Medtem sem videl mnoge potujoči lutkovnih gledališč in tudi velik kip proti J pončem borečega se vojaka. Tako me je presunil, da sem se v hipu odločil za kiparstvo. Kot učenec kipar sem bil tri leta v Chunkingu, potem pa na akademiji v Pekingu. Za vojni muzej so potrebovali 4.50 m visok kip
predsednika Maa, jzbran pa je bil eden mojih osnutkov. Najprej sem ga modeliral v glino, potem pa v sadro zahtevane velikosti. Izkušen star komnosek je nato izbral lep kos belega marmorja, nato sem s štirimi pomočniki štirinajst mesecev delal — sekal marmor.
Tipično za naše razmere pa je tole: v letih 1959 do 1962 so bile velike naravne katastrofe (poplave, suše) in v tem času sem napravil velik leseni kip nekega znamenitega kitajskega pesnika.
Pod kipom je bilo napisano: „V slabih časih misli pesnik na svoje ljudstvo." V obdobju moči 'bande štirih' so me nekateri mlajši ljudje napadali in tisti kip je bil razstavljen kot slab zgled. Od 1966 do 1974 se nisem mnogo naučil. Delal sem doma po naročilu, eno leto pa sem prostovoljno delal kot kmet Po smrti predsednika Maa je bilo 20 kiparjev povabljenih, naj narede osnutek za kip umrlega predsednika v sedečem položaju. Moj osnutek je centralni komite izbral, kiparje s podobno idejo pa so nato zbrali v eno skupino, ki je delala pod mojim vodstvom. Ljudstvo je hotelo kip predsednika Maa iz enega kosa belega marmorja. Povem pa vam na uho, da tako velikega kosa belega marmorja ni. Ne obstaja. Smo pa kombinirali iz več kosov, skupno je ves marmor tehtal 30 ton, izdelani kipa pa 16 ton. V grobem je bil kip izklesan v sedmih mesecih, dokončali smo ga v mavzleju v naslednjih dveh mesecih. Ker smo morali delo končati v določenem času, nazadnje sploh nismo več spali. Upam, da se bomo tudi pri nas lotili modernih, toda tipično kitajskih del."
Vprašala sem ga, kaj si pod tem pojmom predstavlja, pa je dejal:
„Na preprost način izraziti, kar v ljudstvu živi."
Rekla sem mu, da videvam po cesti na stotine in stotine kulijev, ki prenašajo težka bremena, in zakaj ne naredi kipa v čast kulijev."
„To me ne zanima," je odvrnil profesor Ji. Doma pa sem naredil majhno glavico deklice, Ici se nagiba čez cvet in iz oči ji polzi solza. Bil je poskus."
Profesor Ji, 48 let star, zelo bled v obraz, je ostal moj dober znanec. Redno si dopisujeva.
Kitajci hodijo vedno zelo zgodaj v posteljo, ker pa so moje navade drugačne, sem zvečer hotela sama na sprehod vsaj okrog krasnega hotela. Bila je skoraj popolna tema in nikogar na cesti. Samo slaba luč je svetila pred hotelom. Vse skupaj se mi je zdelo neverjetno, zato. me ni bila volja kaj dosti kolovratiti naokrog. V hotelu sem nato spravljala na papir dnevne vtise in se v mislih pripravljala na naslednji dan, ko nas je čakala vožnja po reki Jangce.
Njeno pravo ime je „Vzhod je rdeč".
THEREZA DE GROOT
Dolenjci Rinejo v hrib
sp0 am.areiši Novomeščani se še prav dobro ark^'0^0 c*r°bne9a moža, ki je pogosto stal pod v ra?ami. na novomeškem trgu s popotno palico o ** 'n širokokrajnim klobukom na glavi, se v s po nebu, nato pa krenil čez kandijski most Qr~,erJ prot' Gorjancem ali pa se je namenil v je k-?r(ev turn k prijatelju graščaku Rudežu. Mož Gor' .Upo^°ieni profesor Janez Trdina. Po rodu Pterjn,6C Se *e ^rd'na vživel v dolenjske razmere, doin °yal t0 mehko, valovito pokrajino po
krp
goVo .• njegove šege in navade, prisluhnil njegovi ,epotriC'- Posebno so ga mikali Gorjanci s svojo dorp,.’. posedal je s Podgorci pred njihovimi V|. še raje pa zidanicami, poslušal zgodbe o
temnih gozdovih, vilah ali škratih, grajskih gospodih in gospeh, čarovnicah, pa tudi o resničnih ljudeh, doma pa umetniško oblikoval in ustvaril čudovite bajke o tem lepem koščku dolenjske zemlje.
Deželo cvička, sonca in zelenih gričev, skrivnostnih gozdov ter dobrosrčnih in plemenitih prebivalcev tega dela slovenske zemlje, je predstavil svetu, kot še nihče pred in za njim. Njegove besede so izzvenele kot vabilo na obisk poti, ki jo je Trdina tolikokrat prehodil.
Klicu Janeza Trdine je sledilo nešteto Dolenjcev, blizu tisoč jih je, ki so združeni v novomeško Planinsko društvo. Anton Trunkelj je zagotovo eden najprizadevnejšjh v njihovih vrstah in ima levji delež, da je Dolenjska dobila že leta 1967 planinsko—turistično pot, imenovano po Janezu Trdini.
„Trdinova pot, ali kot jo radi imenujemo, dolenjska transverzala, je zagotovo ena najlepših pri nas. Speljana je iz Novega mesta do Frate, mimo Soteske, čez vrh Roga do Baze 20 in nato čez Mirno goro, Semič, Jugorje, Trdinov vrh. Gospodično, Kostanjevico, Pleterje, Javorovico, Otočec do Trške gore. 150 kilometrov dolga pot nudi slehernemu obiskovalcu ne samo pogled na najlepši del dolenjske pokrajine, pač pa tudi vpogled v bogato kulturnozgodovinsko pre-
teklost," pravi predsednik novomeških planincev Trunkelj.
O Trdinovi poti je izšel tudi vodnik, opremljen z zemljevidom in podrobnejšimi opisi vseh krajev. V njem je tudi izkaznica, ki, opremljena z žigi vseh kontrolnih točk, prinaša obiskovalcu poti tudi značko.
..Dolenjci pa bomo poleg Trdinove kmalu dobili že novo planinsko—turistično pot Otvoritev poti, ki bo imela tudi politično obeležje, imamo v načrtu že za jesen, potekala pa bo med Zagrebom in Ljubljano. Novomeški del poti je že pripravljen in markiran, potekal pa bo od gorjanskega grebena, prek Gospodične in Tolstega vrha do Otočca, od tam pa čez Trško goro, Hmeljnik, Mirno peč, Golobinjek, Frato, Žužemberk, Šmihel, Zagradec do Marinče vasi. Celotna pot bo dolga blizu 170 kilometrov."
Ko Antona Trunklja, ki o planinarjenju govori tako zavzeto, da bi omehčal še tako motorizaciji zapisanega, povprašaš, kaj mu vendar pomeni toliko prehojenih kolometrov, za hip obmolči.
„Težko je odgovoriti. Planinarjenje je zadovoljstvo, občutek zmage nad naravo, je nekaj, kar se z besedami ne da opisati."
Ob vseh podatkih o razmahu planinarstva na Dolenjskem, še posebej Novem mestu, kjer ima že domala sleherna osnovna šola svojo sekcijo.
enako tudi delovne organizacije (Krka, Zdravstveni center itd.), pa je na nekaj le potrebno opozoriti. Nerazumljivo je namreč, da planinski dom pri Gospodični ostaja skorajda neizkoriščen, obiskovalcev ima bore malo, pa še ti so večidel naključni. Če gre vzroke temu pripisati slabi obveščenosti mestnih ljubiteljev narave, potem skušajmo napako popraviti kar sedaj. H Gospodični vodi več čudovitih in markiranih poti, dve iz Novega mesta, po ena iz Cerovca, Pendirjevke in Tolstega vrha. Do Gospodične se brez težav pride tudi z — avtomobilom.
Sicer pa: v recepciji hotela Metropol vam bodo odtisnili prvi žig. In če se še potem spustite mimo avtobusnega postajališča ob stavbi poštnega podjetja proti reki Krki in nadaljujete pot v desno pod železniškim mostom vse do Cegelnice, lahko slehernemu zatrdite, da ste vsaj košček planinca. Kajti prehodili ste prvih nekaj sto metrov Trdinove poti. In če vam uspe, da se iz tega ..sprehoda" vrnete po gozdni cesti številka 8, ki se pravokotno priključi na cesto Novo mesto—Karteljevo, potem lahko zmagoslavno razširite vest, da ste prehodili (ali prevozili) vseh 150 kilometrov dolenjske transverzale. Potrebno bo le še pokazati žige vseh šestnajstih kontrolnih postaj...
B.	BUDJA
oga.	dolenjskega.
spominjali vrste let, ko so živeli na Dedinju, v neposredni bližini predsednika Tita.
■„Čeprav smo vedeli dlje časa, da je zdravje našega predsednika Tita zelo slabo, meje njegova smrt globoko presunila. Nisem še srečal človeka, ki bi bil tako poln fizične in umske energije in ki bi bil tako razumevajoč ...
V Titovo gardo sem bil premeščen 1948 kot varnostni oficir, odtlej pa do upokojitve sem služboval ali v gardi ali pa spadal pod kabinet vrhovnega komandanta JLA. Dolžnost naše varnostne službe je bila skrbeti, da se predsedniku ne bi kaj zgodilo, bodisi na potovanjih po domovini ali v tujini. Naše varnostne načrte za posamezna potovanja je predsednik vedno pregledal, jih odobril ali pa je bil z njimi vsaj seznanjen. Bil je zelo razumevajoč za naše delo, čeprav je večkrat rekel: 'Ali je vse to potrebno? ' Nikdar se ni bal za lastno varnost! Imel je neizmerno zaupanje v naše delovne ljudi. Ni pa prenesel, če je kdo iz naše službe bolj grobo odrival množico, če je rinila k njemu. Nekoč, ko je bil na uradnem obisku v Banjaluki, je ljudstvo tako pritisnilo proti njemu, da se je naš varnostni obroč zlomil in predsednika smo za nekaj hipov preprosto izgubili izpred oči. Potem smo jodrivali in odrivali ljudi, da smo se prebili do njega in ga odpeljali v hotel. Strahoma smo se spogledovali, češ kaj bo rekel, kakšna da je to varnostna služba, pa je samo z nasmehom dejal:
'Kaj takega pa še nel' Kar zadovoljno se je smehljal, nam pa je mrzel pot tekel po licih."
Ko smo pri Somrakovih doma jemali iz albuma fotografije, so se bivšemu varnostnemu oficirju utrnili še drugi spomini z neštetih poti.
„Bilo je v Titovem Velesu. Ob gostem špalirju ljudstva smo se prebijali proti tovarni, kjer je bil napovedan predsednikov obisk. Ko smo prišli tja, je bil tovariš Tito ves pokrit s cvetjem. Med tem, ko se je direktor opravičeval, si je on otresal rože, pa spet ves nasmejan dejal: 'Že dobro, nič hudega, bom vsaj vedel za drugič'. S seboj bom vzel reket (igral je tenis), da se bom branil."
Nekoč v Črni gori pa mu je prav ob taki priložnosti, ko so ga pretirano posipavali s cvetjem, nekaj padlo v oko in je moral k zdravniku. Bil sem priča neštetim obiskom predsednika po domovini. Tudi nam, varnostnikom, je bilo ganljivo videti, kako je ljudstvo povsod resnično radostjo pozdravljalo Tita. Nekateri so se jokali, mi smo temu rekli: solze radostnice, drugi ploskali in vpili. Da ga je ljudstvo ljubilo iz srca, to sem neštetokrat videl. Staro in mlado je hotelo čim bliže k njemu in ga od blizu videti."
Spet smo bili pri fotografijah s prireditve ob 25. maju na beograjskem stadionu. „Vsako leto za 25. maj je predsednik po tri dni sprejemal delegacije pionirjev, mladine, republik, državnikov. Zelo naporno je bilo za nas in mislili smo, da
tudi njega utrujajo toliki obiski, toda ne! Nikdar ni pokazal utrujenosti, nikoli ni rekel: 'Dosti mi je tega!'
Spominjam se nekega novega leta v Beogradu. Predsednik je bil najprej na silvestrovanju v skupščini, proti jutru je šel v hotel Metropol jn šele ob 5.30 smo ga spremili domov. Mi smo bili zelo utrujeni in smo mislili: No, danes bo pa mit in bomo spali. Že ob 9. uri pa nas je budil telefon: Predsednik gre v Karadjordjevo na lov. Ta človek ni bil nikdar utrujen, vsaj kazal ni tega-Neizmerno je ljubil naravo, lov in hoja po gozdu sta mu bila vir sprostitve.
Kamorkoli smo prišli z njim v lovišče, se je . najprej pozanimal za lovska pravila, kaj se sme ^odstreliti, kje itd. Čeprav so mu povsod rekli: 'Vi |kar streljajte, kar vam pride pod puškol' ni tega •dovoljenja nikdar zlorabil. Nič kolikokrat je imel S priložnost ustreliti medveda, gamsa ali drugo ^divjad, pa se je dostikrat vrnil praznih rok: 'So -Jbili še premladi, takih jaz ne streljam'. Še to mu jj£ni bilo prav, če je kdo na diplomatskem lov° strelil fazanko. ‘Zakaj ni pustil ženke?' je ^včasih rekel.
Na Brionih pa je imel živalski vrt v malem in z največjim užitkom je večkrat krmil živali, se *
V, njimi 'pogovarjal'."
Tovariš Somrak se spominja tudi mnogih Titovih besed in izrekov, katerih pomen šele zdaj prav spoznava. Med drugimi pravi:
..Kolikokrat se je smejal, ko je pred leti v tujem tisku bral, da bo Jugoslavija razpadla, ko Tita več ne bo. 'Kakšen voditelj bi bil,' je rekel če ne bi poskrbel za nasledstvo! Naš samoupravni sistem, enotnost komunistov, moderna armada in splošni ljudski odpor, vse to je tako močno in povezano med seboj, da me ni prav nič strah kako bo, ko mene ne bol'
Ni rad videl, če so kje vse naše uspehe pripisovali samo njemu. Ob takih priložnostih je vsaj ljudem v bližini rekel:
'Jaz sam ne bi nič napravil, če ne bi imel takega ljudstva ...'
Moram pa reči, da je bilo za vse njegove obiske po domovini značilno, da je povsod in ob vsaki priložnosti poudarjal bratsvo in enotnost med našimi narodi in da se je povsod zanimal za borce, kako živijo, spraševal za podrobnosti, kako imajo urejene razmere itd.
Ob tako napetem delavniku in kljub svojim letom pa je vsako leto enkrat priredil sprejem tudi za osebje kabineta. Takrat se je z nami pomudil v pogovoru, šalili smo se in preživljali res enkratne ure. Kdorkoli je imel priložnost s predsednikom Titom govoriti, ga bliže spoznati, je lahko doumel njegove neverjetne sposobnosti tako rekoč na vseh področjih. Ob vsem tem pa je bil preprost, tako Človeški in razumevajoč, da tega ni moč popisati."
Fotografija predsednika Tita s posvetilom in podpisom ter zlata ura z vgraviranim posvetilom sta tudi spomina, ki pri Somrakovih zasedata , najbolj I častno mesto v/ »tanovanju, ,,T<a Sta
največji dragocenosti, kar jih imam", je dejal Ivan Somrak.	RIABAČER
Vasica Gabrje pri Soteski je zaselek borih deset hiš, potisnjenih globoko v bregove Krke, ki teče tam skoraj še deviško čista. Romantična podoba, ki človeka pomirja. Pred vojno je bila velika revščina, saj noben bajtar ni imel toliko zemlje, da bi se preživljal. Zaposlitev so iskali večidel pri grofu Auerspergu. Eden od teh je bil tudi Lojze Strajnar, ki jih danes šteje 79. Vezan je predvsem na dom, saj ga noge ne ubogajo več. Se zmeraj pa je poln optimizma in dobre volje. Pove tudi, da mu je žal, ko se nihče ne spomni, da bi vsaj na kratko opisal, kako je potekal in bil organiziran med NOB promet čez Krko v Soteski. Takšnega prevoza namreč Krka od izvira do izliva v tistih časih drugje ni premogla.
„Bil sem prvi in edini komandir partizanske mornarice na Krki. Sovražnik me je poimenoval kar 'Rdeči kapitan'."
Tako prične obujati spomine Lojze Strajnar, ki je kapitulacijo stare Jugoslavije dočakal kot volar na soteškem gradu, kjer se je udinjal za vsakdanji kruh. Spominja se, da so takrat po gradu hodili gosposki italijanski vojaki in da jih je takoj zasovražil.
Pričela se je vojna. Ko so v začetku leta 1942 aktivisti OF pričeli zbirati prve denarne in druge prispevke za narodnoosvobodilno gibanje, je bil Lojze med prvimi, ki je pomagal.
.Hitro sem se vključil v narodnoosvobodilno gibanje, s katerim me je vezalo vse več dogodkov.
Partizane sem zalagal s cigaretami, ostalimi potrebščinami, še pomembnejše pa so bile informacije o stanju italijanske posadke v gradu.
Neko pomladno noč 1942 so partizani prišli po grofovo živino. Spal sem v hlevu. Obisk me ni presenetil. Spominjam se partizana Toneta Bradača, ki je takrat dejal, da bi bilo treba konjem odstraniti podkve, da ne bi povzročali hrupa. Takrat sem se spomnil vreč. Z njimi smo živalim ovili noge in skupno smo jih odgnali iz hleva do Krke. Pot nas je vodila mimo italijanskih bunkerjev na Dolenje polje in nato v Rog.
Naslednje jutro so me Italijani na veliko zasliševali. Povedal sem jim, daje bilo partizanov toliko, da se jim nisem mogel upirati.
Istega leta so partizani uničili tudi vodovod, ki je napajal grad, tako da so morali Italijani hoditi po vodo v Krko. To pa so lahko storili le ponoči, saj pot po belem dnevu zaradi bližine partizanov ni bila.varna. O nočni preskrbi Italijanov z vodo sem poročal partizanom, ki so mi predlagali, naj vodo, ki jo imajo Italijani v sodih, zastrupim. Od Jožeta Grbeža sem dobil strup in ga naskrivaj stresel v enega od sodov. Učinek je bil viden drugega dne, ko sta Italijanom poginila jahalni konj in mula. Bal sem se Italijanov, vendar me po tem dogodku sploh niso zasliševali, saj sem se jim zdel za takšno dejanje nesposoben. Od takrat naprej ie bila ob sodih z vodo vselej vojaška
straža. Še bi lahko našteval, vendar naj omenim le še dan, ko sem res aktivno postal udeleženec NOB. Bilo je to 9. septembra 1943, ko je grad zasedla Gradnikova brigada."
Lojze se spominja nemške ofenzive, ko je za las ušel smrti. V začetku leta 1944 pa je bil po krajši odsotnosti ponovno odposlan na Dolenjsko, v Podgozd pri Dvoru. Mostovi pri Krki so bili porušeni, zato je vodstvo 7. korpusa izdalo nalog, naj se nekje med Sotesko in Dvorom organizira zasilen prevoz čez Krko. To nalogo je dobil Lojze Strajnar. Tako je postal komandir enote 12 mož. Iznajdljivi partizani so pod Strajnarjevim vodstvom pod Starim gradom ob Krki po nekaj dneh zgradili velik splav, dolg 12 m in širok 6 m. Nanj je lahko šlo 40 partizanov z vso opremo. Čez Krko so napeli jekleno žico, postavili stražo z mitraljezom in partizanski brod je lahko pričel opravljati svoje pomembno poslanstvo. Njegov kapitan je bil Lojze Strajnar. Prepeljal je Cankarjevo, Gubčevo in še katero drugo brigado, veliko hrane in ostalih partizanskih potrebščin.
..Mornarji" na Krki pa so bili v veliko pomoč tudi civilnemu prebivalstvu, saj so jih prevažali z enega na drugi breg.
Sovražnik, še posebej domobranci iz Novega mesta, so brod poskušali večkrat uničrti, vendar jim to ni uspelo. V enem od številnih napadov so
ŠESTNAJST
LET
OB TITU
Ko bi malemu kmetu Somraku s Kuzarjevega kala nad Prečno ob rojstvu sina Ivana, enega med trinajstimi otroki, napovedali, da bo ta sin več let svojega življenja prebil v glavnem mestu, da bo v vsakodnevni službi videval največje državnike sveta in da bo pravzaprav skrbel za varnost enega najpomembnejših in najuglednejših državnikov, bi prav gotovo tako napoved štel za bajko. Pa se je prav to primerilo!
Ivan Somrak, zdaj upokojeni polkovnik in varnostni oficir predsednika republike Tita, živi od upokojitve leta 1975 v Ncvem nestu. Zdaj ga sicer videvamo kot funkcionarja v raznih organizacijah, kot občana ki se v prostem času bavi s čebelami, je pa eden zelo redkih domačinov, čigar pripoved z vrsto fotografij predstavlja bogato zakladnico spominov na Tita.
';Prav te dni, ko je predsednikova smrt boleče odjeknila med nami, so v Somrakovi družini često jemali v roke albume s fotografijami in se
RDEČI KAPITAN
v Krko zmetali preko 60 min, od kate/ih paje|e ena zadela brod, vendar žrtev na srečo ni bil* Brod so večkrat skušali uničiti tudi Neme1, Enkrat jim je celo uspelo, da so ga odvezali spustili po Krki. Vendar se je plovilo ustavilo nad jezom v Soteski. Brod je bil še isti d* usposobljen za prevoz in že ponoči so z ni' vozili ranjence v roške gozdove.
V začetku 1945, ko je bilo povsod čuti*! bližajoči se konec vojne, so Nemci in domobrar* še poslednjič napadli Lojzetovo posadko. B|l° I to v začetku aprila, njihov napad pa tako sil°v kot še nikoli poprej.
„Nisem vedel, da so se naše enote tak,y* začasno umaknile na Hrvaško, v okrilje j armade, pošla nam je tudi municija in tako preostalo drugega, kot da sem svoje	n
povedel po skritih poteh v Belo krajino in od t na Hrvaška Kot sem izvedel kasneje, so našim brodom kakšnih 14 dni vozili Neme' domobranci."	„o
Lojzeta, ..rdečega kapitana", so kma |j; osvoboditvi na njegovo prošnjo demoD dobil je čin starejšega vodnika. Čeprav je r . .jpe že veliko let, odkar je v globoki soteskki ^ Krke domovala Lojzetova posadka, se m 'te|i so se takrat peljali z brodom, še spommj dogodkov, veliko spominov pa je *a odnesel tok Krke.	viRA^
RESNICE O DOMAČI IN INDUSTRIJSKI HRANI
Tudi pri nas se je s splošnim razvojem in I dviganjem življenjske ravni precej izboljšala ponudba trga, saj je mogoče dobiti vse mogoče specialitete, povečala pa se je tudi poraba najbolj kvalitetnih živil, kot so meso, mleko, in druga živila. Hkrati s tem se je povečevala tudi naša zahtevnost, saj po vzoru razvitega sveta, ki je šel v snobističnem čaščenju hrane še nekaj dalj, tudi mi vse bolj častimo domačo hrano.
Pridevnik „domače" je postal komercialno u$pešno reklamno geslo, s katerim dobro Prodajajo spretni trgovci in gostilničarji vse, od v'na do mesa, piščancev in klobas. To čaščenje '-domačega" je namreč doseglo marsikje že tako sni kn ol3S?9'1,3 se zdi hfana, to je meso ali živila P oh, pridelana na sodobnih farmah in litijskih posestvih, manjvredna. Kar precej *udl je namreč prepričanih, da je tista hrana *truPljena s hormoni, antibiotiki, pesticidi in |netnimi gnojili leh dodatki, ki jih navaden ra i te^° sploh dojamel In v takem ni ZB0l?leniu in razmišljanju so ljudje pripravlje-kat	P‘^anca» kupljenega na kmetiji,
Di^fre 9°sP°dar modro zamolči, da tudi on cance hrani s krmili, ali pa jabolka, ki so na Soln\er zrastla v odmaknjenih Selih—Šumberku in drobna in črviva, plačajo po 10 dinarjev je	Pa še oberejo jih sami. Vse to kaže, da
udi k nam že prodrl kult naravne hrane, kot p 9a.začeli Amerikanci z „natural food", ki se triH Ja v Posebnih trgovinah, kjer pa so cene za eset odstotkov višje.
*iva|3u° ^ pr' ras s ^rano' Predvsem pa mesom in '*jmi proizvodi, kakšna je njihova kvaliteta, vet . °teli pojasniti v razgovoru z magistrom bii Carstva Cvetkom Buncem iz Tnebnjega, ki je inšn L** .nedavnega še pri medobčinskih Ve^ ,ciiskih službah, zdaj pa je direktor ttro.rinarskega zavoda Krim v Grosupljem. Ta krriet°'/^!ak< ki je začel v kmetijstvu delovati kot in .IJS*' tehnik, potem nadaljeval kot veterinar p ‘^l kot inšpektor, ta vprašanja dobro predv * VSefl v‘d*kov. ^at0 smo hoteli z njim sk0 Sem razčistiti dilemo: domača ali industrij-hrangredelana hrana, zlasti pa vprašanje, ali je ra^ Pridelana v sodobnih industrijskih zdravJ'u škodljiva in ali je prednost afie" hrane res tako velika.
tudj	^spremembe je v živinorejo in seveda
v®*:. P°ljedelstvo kot njen temelj prinesla vedno p Potrebi po hrani?
Prav °tre*ie P° povečanju pridelovanja hrane so Pasert19?towo povečale napore za izboljševanje Predvsp 3 sestava- kjer je prišla v poštev tUdj v 0(1 selekcija. Spremembe pa so nastopile k) is|^a?a nu Prehranjevanja živali. Strokovnjaki Povefi.,1 ta^? krmilne mešanice, s katerimi se je ?0°h iai Pr*rastek. Spremenile so se tudi ^eba j/J1	r“mere v hlevih, pri čemer je bilo
0,1err\o ?ren‘n'ti vrsto kužnih bolezni, ki so prej naPor0	/ejo v večjih skupinah. In večino
^ V tei smeri je morala opraviti Evropa al v ZDA in Argentini, k,ti Lc p.ej
poznali masovno rejo živine zaradi posebnih geografskih razmer, te živine niso gojili v hlevih. Farmski način pridelovanja jajc, perutninskega mesa in svinjskega mesa pa je danes tako rekoč splošno uveljavljen. T ako tudi pri nas. Že po letu 1955 smo začeli ustanavljati velike farme za rejo prašičev in perutnine, ki so zdaj med največjimi v Evropi, to je Ihan, Ptuj, Neverke, Zalog itd."
- Ali je res, da je hrana, ki jo pridelujemo na ta način, manj kvalitetna, da, celo škodljiva v primerjavi s hrano, pridelano na tradicionalni način?
»Kakovost živalskih proizvodov je odvisna od kakovosti krme. Ker so potrebe po krmi vedno večje, je treba zagotoviti njeno hitrejšo rast, pri čemer je treba seveda uporabljati veliko več gnojil kot nekdaj. Z rastjo količine pa nujno pada kakovost krme, zato je treba krmi dodajati vrsto vitaminov, mineralov in drugih sestavin za normalno rast Zaradi take krme živali hitreje priraščajo in meso je bolj nežno, zaradi manj pestre prehrane pa za subljektivni okus tudi manj okusno. Vendar meso ali drugi živalski proizvodi pridobe na prebavljivosti, saj vsebujejo manj vlaken, manj elastina"
— Pa vendar med (judmi vlada prepričanje, da je ta hrana nevarna za zdravje ljudi.
..Sodobni agrotehnični ukrepi prinašajo prav gotovo nekatere nevarnosti za zdravje ljudi, vendar so zaradi vse večjih potreb po hrani nujno potrebni. Njihove morebitne škodljivosti se zavedajo tudi strokovnjaki, zato sproti spremljajo učinke sodobnih sredstev in tudi priznajo svoje zmote. Tako je bilo na primer z zdaj že prepovedanim DOT, za katerega niso vedeli, da se kopiči v maščobnem tkivu in da zelo težko razpada. V zadnjem času so odkrili nove pesticide, ki so manj škodljivi in prej razpadejo."
- Potem razlike med „domačo" hrano, pridelano na tradicionden način pri kmetu, in hrano, pridelano na sodobni farmi, pravzaprav
ni?
„Najprej je treba povedati, da so tudi kmetje že prevzeli sodobno tehnologijo krmljenja s krmili in da vsi živimo v istem biotopu, kar pomeni, da veljajo enaki pogoji za kmeta in veliko proizvodnjo. Sploh pa je treba pojasniti, da krmila sama po sebi niso nič strupenega ali do kraja umetnega, saj so mešana iz žit, dodani pa so jim vitamini in minerali. Če pa bi govoril samo za Slovenijo, moram dodati, da se pri nas zaradi pomanjkanja žit vse manj naslanjamo na krmila in spet prehajamo na silažo in travno krmo. Pa ne iz zdravstvenih razlogov, ampak čisto ekonomskih, saj se moramo pri tem nasloniti na lastne sile."
- Kako pa je z uporabo hormonskih in antibiotičnih • krmil?
„0 boje je prepovedano. Res pa je, da so z uporabo hormonov dosegli za 25 odstotkov večjo rastnost, kar pa je bilo z različnih vidikov neustrezno. Pri nas zdaj že v reji kontroliramo, ali rejci uporabljajo hormone, in veterinar s svojim podpisom jamči, da v krmi niso bile uporabljene sestavine na hormonski osnovi. Tudi antibiotiki, ki so jih v preteklosti uporabljali za spodbujanje rastnosti, pa tudi kot preventivo pred pojavom določenih bolezni, so zdaj prepovedani. Zaradi njihove uporabe so začeli rejci zanemarjati higienske razmere, pri ljudeh pa se je pojavljala rezistenca, to je neučinkovitost antibiotičnih zdravil. Kot zadnji ukrep je zdaj uveljavljena prepoved reklamiranja antibiotičnih krmil. Zdaj pa tudi že v proizvodnji krmil sproti kontroliramo, ali so bila uporabljena antibiotična sredstva. Kontrola se nadaljuje tudi potem med rejo, pa tudi živalski proizvodi, ki so že v prodaji se redno kontrolirajo. Za živali pa, ki so bile zdravljene z antibiotiki, veterinar določi, kdaj je vsebnost antibiotikov v njihovem telesu razkrojena. Res pa je tudi, da tu in tam prihaja ciu &iotdb, 'e pustioej kei lenarne ne aajejo
antibiotičnih zdravil samo na recept Tudi iz inozemstva prihajajo taka zdravila. Vse to pomeni, da je pridelovanje hrane, ki je pod stalnim nadzorom strokovnjakov, kar >se praviloma dogaja na velikih družbenih obratih ali v kooperacijski proizvodnji, bolj zdravo oziroma je njeno uživanje z zdravstvenega vidika manj tvegano."
— Kdaj sploh so živila nevarna za prehrano?
„V določenih pogojih, ko je kak organizem že bolan, je uživanje take ali drugačne hrane lahko tvegano. Sicer pa so možnosti pri hrani, ki je pridelana pod stalno strokovno kontrolo, zelo zelo majhne. Kot sem že povedal, izvajamo stalno kontrolo vsebnosti antibiotikov in hormonov v krmi. Kmet, katerega govedo zboli in je zdravljeno z antibiotiki, dobi prepoved za prodajo mleka. Pri umetnih gnojilih nastopa nevarnost samo pri nitratih, ki pa pri živalih v povečanih količinah tako in tako privedejo do bolezenskih stanj. Težje pa je pri domači proizvodnji, kjer zaradi slabe hrambe'sena lahko pride do plesni in tako mleko, okuženo z mikotoksini, je zdravju nevarno. Tudi s pasterizacijo toksini ne poginejo, vendar pa se v velikih zbirališčih mleka tako razredčijo, da zdravju niso nevarni. V takem primeru lahko kmet, ki sicer živi v zdravem okolju, daleč od zastrupljenega sveta, uživa slabše mleko kot meščan."
— Razlike med „domačo" Ihrano> in tisto, ki je pridelana na sodoben način, ni. Kakšni so potemtakem cilji sodobne kmetijske proizvodnje?
„Hkrati s povečanjem krme povečati tudi količine mesa, mleka, jajc in drugih kmetijskih pridelkov. Pri nas se v zadnjem času od krmil vse bolj usmerjamo na domače izvore krme, to je na silažo in na pašnokosni sistem. Reja perutnine in svinj pa ostaja prej ko slej pri enakem načinu intenzivnega krmljenja. Pri pašnokosnem sistemu ne gre več za tradicionalen ekstenziven način paše, marveč za temeljito gnojenje in postopno pašo po čredinkah. Ta način prinaša več prednosti, saj je z ekonomskega vidika bolj učinkovit, pa tudi živali se na prostem bolje počutijo, da ne govorimo o tem, da na planem dobe več vitamina D. Tudi na Dolenjskem smo v zadnjih letih dosegli velike uspehe na področju mlekoreje in mesoreje. Danes se ne dogaja več, da bi živina stradala, kvaliteta krme je vse boljša in zelo so se izboljšale higienske razmere. Medtem ko so bili pred desetimi leti desetkrat milejši kriteriji za mleko, je tokrat tistim pogojem zadostilo precej manj kmetov kot danes."
— Nekaj očitkov leti tudi na način hranjenja živalskih proizvodov. Ljudje zlasti mislijo, da je škodljivo večkratno odmrzovanje in zamrzovanje mesa. Kako je s tem pri nas?
..Predvsem je treba vedeti, da pri nas zelo malo mesa prodamo iz hladilnic. To se zgodi le, kadar na trgu manjka mesa in to pride iz državnih rezerv. Ponovno zamrzovanje pa je tako prepovedano. Je pa med postopki za hranjenje hrane najboljši način zamrzovanje, poznamo pa jih še nekaj kot so konzerviranje s kemičnimi preparati, sterilizacijo, soljenjem. Kot rečeno, je najboljše zamrzovanje, ker najmanj spreminja sestavo živila. Seveda	mora biti	opravljeno
strokovno po predpisanem postopku in za različne proizvode po posebnih normah. Prvi pogoj je, da je proizvod higiensko neoporečen, saj je mišljenje, da bo z zamrzovanjem postal boljši, zmotno. Meso mora biti samo od zdravih živali, kar pomeni, da v sili zaklane živali nimajo mesta v hladilnicah ali hladilnih skrinjah. Teletina sme biti v hladilnici največ 6 mesecev, mlada govedina 18 mesecev,	drobovina	5 mesecev,
krvavice, ki jih ljudje tako radi spravljajo v skrinje, pa največ tri	mesece. Spet moram
poudariti, da imajo	najboljše	ooanie za
i.ui[<.ovdnje v venkin klavnicah, kjerrneso najprej
ohladijo na štiri stopinje Celzija. V nasprotnem primeru se namreč v celicah naredijo ledeni kristali in pri odmrzovanju iz mesa odtečejo najboljše snovi."
— Kako pa je z industrijskimi proizvodi? Siri, salamami, konzervami?
„Zelo težko se zgodi, da bi bila za živila škodljiva z zdravstvenega vidika. Tako kot vsi ostali proizvodi so podvrženi stalni kontrol' Težje pa jih je zagovarjati z vidika njiho' kvalitete. V proizvodnji, kjer še ni vpeljana stali zunanja kontrola, pride tu in tam do tehnološk napak. Tako je v teh proizvodih rado prevt: vode, maščob, veziva, pri sirih se pojavlja nedozorelost, napihnjenost Tudi trajne salame, ki bi morale biti suhe, so mehke itn. Vzrokov za tako stanje je več. Eden izmed njih je pomanjkanje zunanje kontrole, katero so veterinarji že predlagali, pa tudi objektivne težave mesne industrije in vedno večje povpraševanje na trgu. Vseh teh težav pa ni opaziti v večjih centrih, kjer je ponudba večja in lahko vsak kupec najde hrano po svojem okusu in zahtevah kvalitete."
— Kakšni so torej sistemi kontrole pri nas glede živil?
..Predvsem je treba na prvem mestu poudariti, da pri nas podjetja ne bi služila na račun,zdravja ljudi, kar pogojuje naš družbeni sistem. Hkrati s tem pa imamo izdelan tak sistem kontrole, ki nam zagotavlja, da našo hrano res lahko v miru uživamo. Tako imamo kontrolo v proizvodnji krmil, zdravstvene nege in stanja živil, prometa od odpreme do sprejema, nadzor nad škropivi in zaščitnimi sredstvi ter njihovo uporabo, stalen nadzor v klavnicah, mlekarnah, farmah itn. Še posebej strogo pa je nadzorovana vsa uporaba dodatkov. Seveda se tudi pri nas dogaja, da posamezni proizvajalci skušajo izigrati predpise, pri čemer je trega opozoriti, da bi bilo potrebno večje sodelovanje občanov. Še posebej v primerih, ko proizvodi ne ustrezajo zagotovilom na deklaraciji."
Torej dileme, ali ..domača" ali industrijsko pridelana hrana, pravzaprav ni. S tako imenovano „domačo" hrano špekulirajo predvsem ljudje, ki hočejo z malo truda na račun lahkovernosti na hitro veliko zaslužiti. In tedaj se zgodi, da kupci željni ..domače" hrane kupijo maslo spremešano z margarino, a iz lesenega modelčka in z obvezno planinkokot zaščitnim znakom. Prav tako nekaj ( deset par dražje plačujejo jajca, ki jih razni rejci pa tudi kmetje dobijo od kur, ki so ravno tako hranjene s krmili kot tiste na farmah. Tudi domače meso ali mleko utegne biti tako ali drugače okuženo. Kljub očitni prednosti industrijskega načina pridelovanja hrane ali intenzivnega kmetijstva pa je vendarle treba dodati, daje mogoče pridelati tudi hrano na Stari način. Vendar bi bila ta hrana izredno draga, vprašanje pa je tudi, če bi bila boljša.
Kot je rekel magister Bunc, živimo vsi v istem biotopu, ki je tako ali drugače že zastrupljen s pesticidi in drugimi snovmi, ki so onesnažile naše okolje, zato je kmetova njiva v nekem oddaljenem kraju po tej strani enaka tisti na velikem kmetijskem posestvu. Sploh pa bi ob starem načinu pridelovanja hrane, ki je bil daleč manj učinkovit, na svetu zavladala še hujša lakota. Zato je sedanji intenzivni način pridelovanja hrane življenjska nuja. Vendar gre vzporedno z njim tudi vse večji napor za , izobraženost delavcev v našem kmetijstvu, na področju torej, kjer so v trebanjski občini s stalnim izobraževanjem kmetov že veliko dosegli.
In prav ta oblika se je izkazala kot najbolj učinkovita za zagotavljanje najbolj zdrave in kvalitetne hrane. Z marsikatero od teh resnic pa bi se lahko seznanili tudi kupci teh proizvodov.
Govorice o boljši kvaliteti „domače" hrane, ki jo tako cenimo, da smo je pripravljeni nekajkrat preplačati, bi ob večji vrednosti o pridelovanju hrane vsekakor imele manjšo moč, kot jo imajo '•''•-tekod zdaj.
JOŽE SIMČIČ
IZ TITOVIH ZBRANIH DEL IZ TITOVIH ZBRANIH DEL IZ TITOVIH ZBRANIH DEL
PETAR DOGAN
Medtem ko je po zagrebških ulicah tekla kri, ko so hlapci režima streljali na goloroko delovno ljudstvo in so padale nove žrtve današnjega krvavega režima, je v bolnišnici ..Usmiljenih sester" ugasnilo mlado življenje.
Dne 23. t. m. je umrl tovariš Petar Dogan, kovinarski delavec, star 25 let, doma iz Mostarja (Hercegovina). Po dvomesečni bolezni je nemila smrt pokosila mlado življenje tega pogumnega borca iz vrst delavskega razreda. Tudi tovariš Petar je žrtev žandarskega kopita, žrtev jugoslovanske buržoazije in njenega eksponenta — beograjske vladel
Žandarsko kopito mu (je) poškodovalo ledvice, ki so začele gniti, in zato je moral tako mlad umreti. Kot mlad delavec (vajenec) je v najbolj zgodnjih letih začel najaktivneje delati v delavskem gibanju. Zaradi tega so ga pogosto preganjali, hlapci režima so ga zapirali in pretepali. Vendar vse to ni moglo omajati tovariša Petra, to ga je še bolj prepričalo o nepravičnosti kapitalistične družbe do delavskega razreda (in) o potrebi odločnega boja za pravice delovnega ljudstva.
Po naravi tih in skromen, pri delu pa neutruden organizator in agitator se je tovariš Petar z dušo in s telesompredal delavskemu gibanju in dal zanj tudi svoje življenje.
Že pred dvema letoma mi je v Srbiji pogosto pripovedoval; V niškem zaporu so mi skrajšali življenje za veliko let, na smrt so me pretepli in me tako pretepenega in na pol golega vrgli na beton v celico, kjer sem preležal 3 dni v največjem mrazu. Vem, je rekel, ne bom dolgo živel, imam pa eno željo, da bi dočakal in videl svoboden delavski razred v Jugoslaviji, pa čeprav bi se potem končalo moje življenje. Želja tovariša Petra se ni uresničila, prej je moral v grob. Njegovim krvnikom se je posrečilo iztrgati ga iz našega okolja. Njegova usta so za vedno umolknila, toda njegova dejanja so živa. Namesto Petra prihajajo novi borci, namesto enega prihaja 10—100 in na tisoče novih borcev.
Tovariš Petar je tiho končal svoje življenje. Za njegovo smrt in pogreb ni vedel zagrebški proletariat Vedelo je le 5-6 tovarišev, ki so bili na njegovem pogrebu, ker je prav takrat zagrebška policija začela divjaško preganjati zagrebški proletariat.
Še huje nas je prizadel odhod tovariša Petra, ker se delavski razred ni mogel posloviti od njega.
Pa vendar! Namesto solz stiskamo pesti. Namesto besed slovesa stiskamo zobe in ni daleč uresničitev dela, ki si se mu Ti ves posvetil. Jugoslovanski proletariat bo znal ceniti Tvojo žrtev.
Spomin nate bo večno ostal v srcih vseh, ki so te poznali in za katere si se bojeval in dal svoje življenje.
Slava tovarišu Petru Doganu!
(Iz prve knjige Zbranih del)
IZ ŽIVLJENJA KOMUNISTOV NA ROBIJI V JUGOSLAVIJI
Navajam kratek odlomek iz svojega srečanja in doživetja z M. Pijadom in še z nekaterimi tovariši v lepoglavski kaznilnici. Rad bi vsaj približno opisal nekatere tovariše, zlasti tovariša M. Pijada, ki že 10 let trpi v kaznilnicah Jugoslavije. V kaznilnicah zato, ker so tovariša Pijada z nekaterimi tovariši že dvakrat vrgli iz Mitrovičev Lepoglavo in nazaj iz Lepoglave v Mitrovico. To pogosto premeščanje iz kaznilnice v kaznilnico se dogaja zato, ker režim meni, da so ti ljudje nevarni za mir in red v kaznilnicah, če ostanejo dalj časa v enem kraju. Ta premeščanja so združena z raznim trpinčenjem, ki ga počenjajo tako žandarji na poti kakor uprava kaznilnice, kamor tovariši pridejo. Zaradi takšnih premestitev in trpinčenja je izgubil svoje mlado življenje Zlatko Šnajder. Navajam primer, kako tovariše trpinčijo, brž ko je prvikrat prišel v Lepoglavo: „Ko so nas v Mitroviči prignali na dvorišče, so nam začeli žandarji groziti, da nas bodo pobili kot zajce, brž ko se med potjo zganemo. Nato jih je hujskal še upravnik kaznilnice, znani sadist in krvnik komunistov v Mitroviči — Pušič. Žandarji so nas vso pot spremljali z grožnjami in psovkami. Jaz in moji trije tovariši smo dobili vtis, da se žandarji res pripravljajo, da nas pobijejo, potem pa razglasijo, da smo hoteli pobegniti. To je bilo leta 1929 in 1930 v ,modi'. Ko smo prispeli na postajo v Lepoglavi, je bila temna no$ (do kaznilnice je kakih 800 korakov). Žandarji so se postavili za nami in nam zagrozili, da bodo brž streljali za vsak sumljiv korak. Tako smo prehodili to pot v razpoloženju na smrt obsojenih, pričakujoč vsak trenutek, da bodo počili streli ali nas bodo zabodli v hrbet" To počenjajo sluge krvavega režima po nalogu, da tako prirejajo borcem delavskega razreda predsmrtne fenutke. M. Pijade je prišel v Lepoglavo s tovariši Čakijem, Gruborjem in Čipčičem. Dotlei smo bili v Lepoglavi samo trije komunisti, ker smo bili obsojeni, preden je prišla za krmilo vojaško—fašistična diktatura, državno sodišče pa je pošiljalo vse v Mitrovico.
Prihoda tovariša M. Pijada smo bili zelo veseli, zlasti jaz. Meni se je posrečilo dobiti ga za delo v kaznilniški električni centrali, kjer sem delal tudi jaz kot električar. Tu sva ostala skupaj, dokler me kazensko niso premestili v mariborsko kaznilnico. Tu sem imel priložnost spoznati značaj in življenje tega našega tovariša, ki je bil leta 1925 obsojen na 20 let robije, in to zaradi sadizma režima, ki je takrat mislil s to kaznijo zastrašiti S(tjepana) Radiča, ko je le-ta potoval po Evropi in se napotil celo v Rusijo. Tovarišu Pijadu so pozneje to kazen znižali na 12 let (lani je bil tudi on med drugimi obsojen na dve leti, ker je prepeval rev(olucionarne) pesmi, tako da mora presedeti skupaj 14 let robije)! Tovariš Pijade ima zdaj približno 48 let, toda zaradi muk, ki jih je doslej prestal na robiji, je videti mnogo starejši. Tovariš Pijade je študiral na slikarski akademiji v Muenchnu že pred vojno. Pozneje je kot umetnik delal v Parizu, kjer je bil večkrat lačen kot sit Med svetovno vojno se je mudil v Makedoniji, kjer je bil nameščen na neki gimnaziji kot učitelj risanja in je nekaj časa celo nadomeščal ravnatelja gimnazije. Takoj po vojni je pustil državno službo, opustil slikarstvo in se kot komunist posvetit novinarstvu. Na prvem jugoslovanskem novinarskem kongresu v Sarajevu leta 1920 je bil izvoljen za prvega tajnika tega društva, ki je bilo ustanovljeno na tem kongresu za vso SHS. Njegovo ostro pero je često zadelo nasprotnike delavskega razreda v SHS. Urejal je in neutrudno sodeloval pri raznih komunističnih listih in revijah. Po prepovedi partije in rev(olucionarnega) tiska je svoje delo nadaljeval, dokler ga končno niso aretirali in leta 1925 zaradi tiskanja partijskega ilegalnega lista obsodili na 20 let robije. Ko je prišel na robijo, ni klonil, ni prekrižal rok. Videl je, kaj manjka delavskemu razredu v Jugoslaviji je bila potrebna marksistična izobrazba, to največje
sr.
orožje v boju proti buržoaziji. Lotil se je dela S pomočjo še nekega tovariša je prevedel v naš jezik veliko Marxovo delo ,,Kapital", prevedel je tudi „Bedo filozofije" in še nekatera dela. S temi svojimi deli je storil proletariatu naše države veliko uslugo. Svojo komunistično dolžnost je doslej dostojno izpolnjeval.
Tovariš Pijade se na robiji ukvarja tudi s slikanjem. Ker je kaznilnica obzidana z visokim zidom, smo uredili stvar tako, daje lahko slikal s strehe centrale, ki je ravna. Naslikal je več krasnih krajia Ko je izčrpal obzorje s strehe, je začel slikati oblake, v čemer je velik umetnik — to so njegove najlepše slike. Pri meni v elektrarni je s posebno ljubeznijo pazil na stroje, ko so obratovali. Često je izrazil željo, da bi postal delavec kovinar. Drugače je še zmeraj stari borec. Spričo kake krivice, ki jo stori uprava, zna vzrojiti ne glede na disciplinsko kazen, ki ga čaka. Nekoč je kaznilniški učitelj, ki je sicer režimski vohun, v kaznilnici pa tudi cenzurira pisma, grobo ravnal z nekim mladim tovarišem, ker je v pismu napisal nekaj proti njegovi volji. Pijade je šel k učitelju posredovat; (pri tem) sta se sprla, ker je ta šolmošter nazval komuniste bandite. Učitelj je poslal oba na raport. Na raportu seje upravitelj prepričal, da učitelj nima prav, a je hotel kaznovati samo delavca; toda Pijade je protestiral in zahteval, naj kaznujejo tudi njega. Seveda so mu ugodili in ga vrgli v „samico" ...
(Iz druge knjige Zbranih del)
KATOLIČANI IN DOGODKI V ŠPANIJI
V Španiji se Ljudska fronta junaško bojuje proti krvoločnim bandam fašističnega generala Franca in njegovih oficirjev, ki so se izdajalsko uprli zakoniti vladi. Danes je že vsemu svetu jasno, saj je z dokumenti dokazano, da je bil upor v Španiji prijavljen pri Hitlerju v Berlinu, da fašistom v Španiji izdatno pomaga z modernim orožjem nemški, italijanski in portugalski fašizem. Toda danes je jasno tudi to, na čigavi strani so reakcionarni katoliški voditelji. So na strani tistih, ki so izzvali ta krvavi pokol v Španiji, so na strani Hitlerja, Mussolinija in njunega plačanca generala Franca ter še drugih generalov—izdajalcev Španije. Medtem ko fašisti vsaj do neke mere odkrito delajo in govorijo, kar hočejo, pa mnogi katoliški predstavniki najodvratneje obrekujejo ter preobračajo pravo stanje. Ustavili se bomo samo pri tem, kaj pišejo katoliški predstavniki v Jugoslaviji.
Nesramno laganje „Hrvaške straže" in „Slovenca" gre tako daleč, da pišejo, kakor da so upor začeli komunisti. „Delavska olimpiada v Barceloni je bila samo krinka za pripravo upora", blebeta ..Slovenec" z dne 23. 8. „Bela Kun je odpotoval v Barcelono. Moskva je dala komunistom v Španiji milijone za izvedbo volitev" itd. Nenehoma se ponavljajo stare in oguljene laži, ki jim komaj kdo verjame. Oba časnika, katerih izdajatelji hočejo biti nosilci krščanske morale, resnice in ljubezni med narodi, pišejo s tolikšnim sovraštvom in tako protislovno, da se bralci začudeno sprašujejo: od kod to sovraštvo in s čim pojasniti neresnice, ki jih objavljata ta dva časnika. ..Ljudska fronta v Španiji je na volitvah v cortese prišla z nasiljem do večine in s tem tudi do oblasti, zaradi česar le-ta niti ni zakonita," piše „Hrvatska straža" po listu „Osservatore Romano", ki polemizira z ženevskim profesorjem Guglielmom Ferrerom, ker dokazuje, da je ljudska vlada v Španiji popolnoma zakonita. Te volitve je izvedel klerofašist, vodja španskih katolikov Gil Robles, ki je imel v rokah vso oblast Njegova korupcionistična teroristična vlada je postala španskemu ljudstvu tako zoprna, da je glasovalo skoraj v celoti za Ljudsko fronto in zrušilo to vlado.
Včasih celo „Hrvatska straža" in ..Slovenec" sramežljivo priznata, da je bilo v Španiji tudi nekaj krivice. ..Slovenec" z dne 29. 8. piše: ..Carska oblast v Rusiji in pravoslavna Cerkev nista hoteli priznati rojstva novega socialnega obdobja in to se jima je pozneje maščevalo. Podobno se je zgodilo v Mehiki. Tudi tam so cerkveni krogi zamudili znamenje časa in niso znali pravočasno vključiti delavskih množic v cerkveno, versko družbo." V Španiji: „Špansko meščanstvo je živelo v dobrih gospodarskih razmerah. Toda pri tem pa ni imelo smisla za težave delavskih slojev. Žalostno je tudi, da niti s katoliške strani ni bilo razumevanja za socialno pravičnost" S tem klerikalci, čeprav sramežljivo, priznavajo, da je bila zmaga Ljudske fronte v Španiji rezultat izkoriščevalskega ravnanja plemstva in cerkvenih bogatašev z ljudstvom. Medtem ko ..Slovenec" le priznava bedo delavskega razreda, pa „Hrvatska straža" z dne 19. 8. piše: ..Najbolj razširjen je predsodek, da je upor v Španiji le delo vojakov in fašistov. To ni upor gospode, ampak upor kmetov iz najrevnejših krajev Španije, proti katerim so delavci in rudarji pravi gospodje!" Torej kdo ima prav? „Hrvatska straža" ali „Sldvenec"? Jasno je, da „Hrvatska straža" laže, debelo laže, kakor pravijo naši kmetje. Vsak otrok že
v četrtem razredu osnovne šole ve, da je pokrajina Navarri najbogatejša v Španiji; samo kulaki, ne pa revni kmetje iz v pokrajine se bojujejo na strani fašistične bande proti španskem' ljudstvu. Ali sploh kdo lahko verjame, da se bodo siromašni kmetij bojevali proti Ljudski fronti, saj jim je razdelila zemljo, odvzeti plemičem in škofom, ti pa prav zato tako divje besnijo proti ljudsl vladi in soromašnim kmetom; požigajo in uničujejo cele vasi in v* kar je v njih živega.
(Iz tretje knjige Zbranih de
LOVRU KUHARJU
Na Veliko noč sem bil na veliki zabavi (svatbi) (pokrajine! 2 konferenci) naše slovenske družine (Partije). Bilo je prav veselo, ki r so bili povabljeni znanci in prijatelji (delegati) iz vseh delo ( Slovenije. Pilo in jelo se je na veliko in lahko si misliš, da zmot1 dvajset ljudi precej pospraviti. Razen petja in plesa se je malo tuli politiziralo. Zlasti zdaj v Sloveniji zaradi „Anschlussa". O tem sej1 J na zabavi tudi največ govorilo. Pripoveduje(jo) se zanimive stvari' naši Nemci in nemčurji komaj čakajo, da bi Hitler prišel 1 f Slovenijo. To ne bi bilo ravno zanimivo, če tudi slovenski kmetj , sami (ne) bi želeli isto. Hitlerjevski agitatorji od zunaj in znotraj ® do kraja izkoriščajo. Njihovi avtomobili in avtobus' križarijo p1 • dolgem in počez po Sloveniji ter drzno izzivajo in šir.jo pravljice1 1 »raju", ki je zdaj v Avstriji in Nemčiji. Naši pristojni jih pri tem P r ovirajo, ovirajo pa tiste, ki želijo to zatreti. O tem bom pisal l> „R(undschau) .	J	f
Na zabavi so bili tudi Šepovi (Miletičevi) ljudje, vendar sert < obsežno pojasnil položaj glede te zadeve, tako da je zdaj v Sloveniji , v redu. Izrcžena je bila soglasna solidarnost z mojimi ukrepi. Prat , prijetno sem bil presenečen spričo pametnih pogovorov in zanosa , teh ljudi. Zelo drago mi je bilo, da sem mogel govoriti tudi l j Birkom (Edvardom Kardeljem). Zdaj je spet zdrav, le namestitvs , nima. Mislim, da mu je treba dati sodelovanje s Kanado, onemu p» s to vzeti, zakaj Birk ima zmeraj dovolj konkretne snovi s terena za } dopise.
Pisal sem ti že, da je v Zagrebu zbolelo (bilo aretiranih) precej ljudi zaradi turizma (španskih zadev) in tako pokvarilo vse kupčije. Veliko časa bo potrebno, da se navadimo na ta šport Če bi bil , odšel takrat, ko sem hotel, vsega tega ne bi bilo, vsega je namreč t zares kriv pobalin, ki je sicer še zdrav in se čuva, ker se vse vali | nanj, pa je zares seznanjen z vsem.	j
Piši mi takoj, kaj je pri tebi novega. To je moj novi naslov, ( vendar pošlji samo .. .nič drugega.
(Iz četrte knjige Zbranih del)
BOJ ZA MLADO GENERACIJO
Ko govorimo o teh slabostih in pomanjkljivostih, moramo j opozoriti tudi na napačen odnos mnogih partijskih organizacij in i posameznih tovarišev do vprašanja dela med mladino. Nekatere l partijske organizacije in tovariši so sploh ne zanimajo za delo med v mladimi in ne pomagajo organizacijam Skoja pri njihovem delu. Tj c organizacije in posamezniki mislijo, da jim ni treba več skrbeti zt r to, kaj se dogaja v Skoju, če ima le-ta svoja vodstva; drugi spe menijo, da Skoj nima nobene samostojnosti pri delu in da moraji vodilni skojevci za vsako malenkost vprašati partijske organizacij d ali posameznike. O boji delajo veliko napako. Prvi morajo vedeti, d 0 je dolžnost vseh organizacij Partije, od celice do najvišjeff d partijskega foruma, da pomagajo mladini s svojim aktivnim delorf * To morajo razumeti kot eno od področij svojega dela v tovarnalj . sindikatih in drugih množičnih organizacijah za pridobivanje 4 zbiranje delovne mladine v Zvezi komunistične mladine, obene^ pa se morajo bojevati za vsakdanje potrebe delovne in šols!'; j mladine. Drugi pa morajo vedeti, da delati in pomagati mladini tf I pomeni omejevati samostojnost vodenja Zveze komunističi11; i mladine in njenih forumov ali si prilaščati kake ..pristojnosti" itd- | kar pogosto ovira samoiniciativo mladinskih forumov in ustvari' i seveda tudi nezdrave odnose, ovira pravilen razvoj in razmah p'1 i delu Skoja. Kontrola partijskih organizacij nad delom Skoja ne srti* j ovirati njegove samoiniciativnosti. Ali da bi partijske organizacij' I zares lahko opravljale to kontrolo, je potrebno, da temeljitl! I proučijo direktive o mladinskem vprašanju, ki jih izdaja CK SKOJ' I pomočjo in kontrolo CK KPJ. Praw to, da nekatere partijsk' j organizacije in forumi ne poznajo bistva direktiv o mladinskeP1 i vprašanju, povzroča tkim. spor zaradi ..pristojnosti". Delo v Skoj11 s vodijo mladi komunisti, ki jih je Kompartija določila samo za ^ | težko in odgovorno delo. Potrebna jim je pomoč, in to stalo8 | pomoč vseh partijskih organizacij.	i
Uspehi Zveze komunistične mladine Jugoslavije, doseženi v | zadnjih letih, so res veliki, vendar še zdaleč niso takšni, da bi o? lahko zadovoljili in uspavali. To so samo prvi koraki Pr' pridobivanju delovne mladine. Velikanska večina delovne mladi"8 . je še pod vplivom reakcije: duhovščine, nacionalšovinistov itd" ^ velikansko število delovne mladine je še prepuščeno strahotne"111 ! izkoriščanju po tovarnarjih in drugih delodajalcih, velikans^ ( število mlade generacije tava v neznanju in je lahek plen buržoaz^ | demagogov itd. Nasprotno, zdaj je treba potrojiti prizadevanja2 , delo med mladimi: med kmečko mladino, med šolsko mladi"1’! -med mladino v vojaških oblekah. To mladino je treba zbrati za za njene vsakdanje potrebe. To mladino je treba vzgajati in I' pojasniti vzroke, zaradi katerih zdaj tako trpi, pokazati ji je treP; pot, po kateri naj gre, pot k boljši in srečnejši prihodno*' Komunisti in skojevci morajo s svojim požrtvovalnim del°J pridobiti zaupanje in ljubezen mlade generacije. Ta r"!8 generacija mora vedeti, kje je danes njeno mesto.	^
Komunisti in skojevci, ki delajo med mladino, imajo velik0 častno nalogo — nalogo, da mlado delovno generacijo pri bi pripeljejo k Partiji, da ustvarijo tisti rezervoar, ki bo dal Partiji o kadre borcev, nove sveže moči, ki bodo izpolnile in okrepile^ avantgarde delavskega razreda.
Naloga Skoja in komunistov je, da rešujejo delovno mladi"0, je ne dovolijo reakciji in gnilemu kapitalizmu, da bi s krvjo ^ delovne generacije podaljševal svoje oslabelo življenje-dovolimo, da bi mlada generacija umirala za tisto, kar ovira sr in blaginjo delovnega človeštva! Ne dovolimo, da bi (3go duhovščina in drugi reakcionarji zastrupljali kri naše krvi, "
delavsko in kmečko mladino! Bojujemo se za to mladino :0
/Iai ia I i m	m	L.	I. mm .AmI	Z	m!	t_I_' — Y _ I  "	I	¥	•	I	•	 m	i	O	J
dovolimo, da bi kapitalistični izkoriščevalci položili nanj" krvniško roko. Boj za mladinske množice naj bo bojno geslo komunistične mladine Juaoslaviie v hoiu 7» mlado de>
komunistične mladine Jugoslavije v boju za mlado generacijo.	u}
(Iz pete knjige Zbra"1	\
p n loga do Ienjske^a i
TITOVA ZBRANA DELA
»Zgodovina in znanost bosta o tem izrekli svojo oceno... Ta dela so tudi zgodovinsko pričevanje o naših spoznanjih in možnostih za delovanje v slehernem obdobju našega revolucionarnega boja. So podoba naše rasti in vsega, kar smo naredili in kako smo naredili, včasih tudi z enostranskimi spoznanji in presojami pa tudi z zmotami... Nimam pravice, da bi v teh delih kot pričevanjih spremenil karkoli, da bi danes nekatere stvari morda izgledale drugačne... Naj nas zgodovina in prihodnji rodovi sodijo po tem, kakšni smo bili, kako smo se razvijali in v katero smer smo se gibali."
To so Titove besede iz uvoda v prvo knjigo njegovih Zbranih del, katerih pripravo za tisk je sproti spremljal, še zlasti pa je bila dragocena njegova pomoč pri zgodnjih, nepodpisanih besedilih; le on jim je lahko verodostojno Priznal avtorstvo in osvetlil razmere, v katerih so nastajala.
V slovenščini je doslej izšlo že pet knjig Zbranih del Josipa orcsa-Tita, predvidoma pa jih bodo natisnili vsaj še desetkrat toliko. To veliko kulturnozgodovinsko, družbenopolitično in založniško dejanje bo postreglo s prvič zbranimi in kronološko razporejenimi deli, ki bodo pričevala o ogromni Titovi vlogi v nedvomno najpomembnejši, nad pol stoletja P°lgi časovni prelomnici v zgodovini jugoslovanskih narodov ln narodnosti. Ta čas bo večno zaznamovan s Titovim revolucionarnim delom in ustvarjalno miselnostjo.
Slednje bodo njegova Zbrana dela prikazala v treh sklopih. Najprej bosta zajeta graditev marksistične partije in priprava socialistične revolucije, torej čas, ko se je Tito prekalil v enega najbolj odločnih in vztrajnih borcev za enotnost KPJ. V naslednjih delih Tito ne bo razviden samo kot prvi ustvarjalni m°ž komunistične partije, ampak tudi kot pronicljiv strateg *joagovite osvobodilne vojske in revolucije. Največ knjig pa bo oosegalo Titovo delo iz časa graditve samoupravne socialistične družbe, se pravi povojnega obdobja do zdajšnjosti, ki je bilo do potankosti izpolnjeno s Titovo neizčrpno dejavnostjo.
Zbrana dela bodo celovit prikaz Titovega vztrajnega Pr*zadevanja za pravice delavskega razreda, za obstoj in bratski razvoj jugoslovanskih narodov in narodnosti tar za mir v svetu, z del se bo zrcalila življenjska pot njihovega tvorca, hkrati pa k jd' vir za temeljit vpogled v zgodovinsko kovnico KPJ
D Slovensko izdajo Zbranih del Josipa Broza-Tita Pripravljajo po knjigah v srbohrvaščini (teh je izšlo že deset), v v*aki knjigi so Titovim besedilom dodane tudi priloge,
) Pojasnjevalne opombe k dogodkom, pojavom, pojmom in Podobnem, izčrpna kronologija Titovega življenja in dela v i0 SP- ko so nastajala besedila posameznih knjig, vse knjige pa n v . °Premljene s seznamom osebnih imen s krajšimi 1 *,v*ianjepisnimi podatki in zemljepisnih imen ter razlago r kratic. Vrsta slovenskih zgodovinarjev si prizadeva v prevode ! jnfst' d°Polnilne podatke, ki se znašajo na zgodovino f delavskega gibanja na Slovenskem, ter tako odpraviti J' nedorečenosti, morebitne napake ali dvoumja.
I V petih knjigah (zalagata jih Borec in Komunist), ki so že j dostopne v slovenščini, je po kronološkem vrstnem redu j objavljenih 233 Titovih besedil (prištejemo jim lahko še j dvanajst iz prve knjige, ki so nastala skupinsko v okviru f zagrebškega mestnega komiteja KPJ in pokrajinskega
»delavskega sindikalnega odbora) in 127 dokumentarnih prilog, ki pojasnjujejo čas in prostor Titovega delovanja.
, Prva knjiga. Prvo znano Titovo besedilo je bilo napisano v l, f^Ptku maja 1926 v Kraljeviči, zadnje, objavljeno v uvodni t nl'fli Zbranih del, pa ima datum 2. avgust 1928, torej je astalo tik pred Titovo aretacijo, ki ji je sledil t. i. bombaški ces. Nad polovico člankov, poročil, pisem ipd. govori o n ^ položaju delavcev (slabe higienske razmere v de,ovnib okoljih, nehumano ravnanje z delavci, krše ■ ie ženske 'n otroJke delovne sile), Tito razkrinkava l<0^ nje .zaščitne delavske zakonodaje, iz osmrtnice ob izgubi kat ln-arla ,pa veie njegov odnos do tovarišev in soborcev, s J* verjel v boj, ko so ga bili. Tito je razčlenil obsod-i • skuP'ne» ki so škodovale komunističnemu gibanju, stan:	tud*	napake levičarjev, ni zgolj ugotavljal dejansko
Podvo a.?1pak kazal pot, po kateri je treba iti. Tudi za hip ni boj J, ’ da bo položaj delavcev moč izboljšati edinole z mora?' 2at? j® Pozival k sindikalni povezanosti. „Delavci Pom«*-SallI,i V2eti usodo v svoje r°ke, saj se ne morejo nadejati 1 od nikoder." To so Titove besede.
l92gU.9a knjiga. Besedila so nastala v času med avgustom in go m marcem 1935. Ta leta so zaznamovala velike politične g° Podarske spremembe (Aleksandrova diktatura, svetovna Zap0r harska kriza, zmaga fašizma ipd.), Tito je bil zvečine po Ur*diteu 3 kUub temu s pisano besedo razgaljal buržoazno p°g0jj?v.'n Pozival na boj zoper reakcionarni režim. V težkih de|0 n lle9a'e je strnjeval partijske vrste, budno je spremljal Vendara terenu- Govoril je: ..Komunisti morajo voditi stavke, °e od zunaj, temveč med množico."
I939 j in Četrta knjiga. Od pomladi 1935 do septembra Potnetnh ° sp‘sa* besedila, iz katerih je razvidna Cel° KPjn°StTUtri®vania komunistične partije. S prihodom na znotr	slednjo	rešil, da ni pod pritiskom od zunaj in
Pomagal *ašla na stranpot. Zatrl je frakcionaške težnje, 18 b‘lo i»r»[!	0 Sattojanuarskega absolutističnega režima, saj
l5Vo,pciona ° pomembno doseči trdnost partije za vodenje Si*®m nTu89/ 9ibanJ'a' kajti svetu je takrat že zavladal ' ®,zbežna je bila svetovna vojna
peta
lh> i«
tač«tka
6,1®fla leJ,9a:	Titovih del iz te knjige je nastalo v razponu
Jačetka , H°d sePtembra 1939 do septembra 1940, to je od Tito je 2a°nJ® svetovne vojne do 5. državne konference KPJ. Ju9os|aviii k P'Sal 0 političnib razmerah in spremembah v V°*rie vihr ®da teie 0 stanju KPJ in njenih nalogah zaradi i^iko dozo' ° potr.ebnosti enotnosti sindikalnega gibanja, **4i deistvarn^St pa *e namenial mednarodnim razmeram in v ?rib,iževati * z-S® *e.režim iu8oslovan*k® buržoazije že začel > režima :tičnim si,am' razgaljal protiljudsko naravo °'J°liuhnik .,r.*astawil Programsko osnovo revolucionarnih in in sil jugoslovanske družbe pod vodstvom KPJ.
O. R.
Pologa dolenjskega lista
prebrali smo
kdo ukazuje?
Kot zadnji je v zbirki Ljudska knjiga pri Prešernovi družbi za lansko leto izšel roman Vincenta Blasca Ibaneza „Mrtvi ukazujejo" v prevodu Alenke Bole-Vrabec. Roman o poslednjem potomcu slavne družine Febrer z otoka Mallorce je po nekaterih svojih črtah zasnovan kot močno delo, vendar pisatelju ni šlo vse najbolj srečno od rok. V romantično zgodbo, katere poglavitni čar je okolje Balearskih otokov Mallorce in Ibiza ter starožitna družba, je pisatelj nasilno vrinil idejo o močnem vplivu, ki ga ima preteklost na sedanjost
„Tisto, kar včasih izrečemo kot zadnji preblisk našega mišljenja, je misel drugih ljudi... Okusi, muhavosti, kreposti, hibe, nagnjenja in odpori, vse to je delo tistih, ki so sicer izginili, ki pa so vendar preživeli v nas samih .. Mrtvi ukazujejo in nesmiselno se je upirati njihovim zapovedim." T o je nekaj stavkov, ki kažejo, kaj je imel avtor v mislih, ko je romanu daj naslov „Mrtvi ukazujejo". Žal ni našel tej ideji ustrezne pripovedi. Nič tako dodelanega in premišljenega ne beremo v tem romanu, kot lahko preberemo v delih, denimo, francoskega pisatelja Zolaja, ki je svoje pripovedi gradil na podobni osnovni zamisli, le da je ni oblekel v romantično groteskno obleko vladavine mrtvih, ampak jo je izrekel v prepričljivejši obliki vpliva dednosti na človeka.
Ibanez se ne potrudi, da bi osnovno zamisel	okrepil s
pripovedjo. Zvest nekemu dru* gemu klicu (odkrila bi ga globlja analiza) pisatelj pripelje roman do srečnega konca. Junak pripovedi	se srečno
zaljubi v pieprosto dekle, njegovo ogroženo premoženje pa mu reši prijatelj, tako da je bodočnost, lepa	in srečna,
zagotovljena.
„Ne, mrtvi ne ukazujejo! Ukazuje življenje in življenju ljubezen." Tako Ibanez zaključi roman.
Kljub nasilnemu filozofiranju je roman prijetno branje. Ibanez zna mojstrsko pisati, zato mu bo bralec odpustil napako, da je pozabil, da mora ideja ostati v romanu prikrita, če hoče, da bo žarela kot resnica in življenje samo.
M. MARKELJ
knjige
I
I
ljubeznimi, v muhastih odraščajočih letih pa se mora nenadoma prilagajati vojni stihiji. Iz kolesarske druščine ga vodi pot v odporniško gibanje pa v partizane, s katerimi se bori, izgublja in zmaguje. Po dolgi noči, ki jo prežarjajo tudi prameni svetlobe, končno napoči dan svobode, ki ga junak popiše v pesmi.
»Noč in dan" je delo, ki z literarno izmišljenimi junaki in njihovimi doživetji spretno povezuje vse odločilne stvarne dogodke na Slovenskem med vojna
razkošen
priročnik
Četudi je pri nas fotografija, po cenah in založenosti tržišča s fotografskim materialom sodeč, pravi luksuz in je ukvarjanje z njo boleče za žep, je fotoaparat skoraj obvezen spremljevalec slovenske družne. Nemalo je takih, ki se tesneje navežejo na malo napravo, s katero je mogoče zaustviti tok časa ter ujeti in za bodoče rodove shraniti trenutke veselja, žalosti, mladosti ali
VELIKA KNJIGA O FOTOGRAFIJI
mm ' i
m
r - <
noč in dan
Več romanov in novel je Beno Zupančič motivno zasnoval po dogodkih zadnje vojne, izseke tega prelomnega in za marskoga usodnega obdobja je obdelal literarno prepričljivo, prav tak pa je tud! njegov roman „Noč in dan", ki je v dveh knjigah izšel pred tremi leti, nedavno tega pa je Mladinska knjiga delo ponatisnila v eni knjigi, saj je pisatelj roman nekolikanj skrajšal,
Roman je umetniška podoba Ljubljane v predvojnem in vojnem času. V središču pripovedi je fant Jošt s svojimi
otroštva. Ob priložnostnih posnetkih za družinski album marsikdo odkrije, da ponuja fotografija veliko širše možnosti ustvarjanja. Razumljivo je, da se novopečeni fotografski navdušenec, ki želi kreniti po malo strmejši poti fotografije, ozre za primernimi priročniki. Zdaj pri tem ni v zadregi, saj je nedolgo tega izšla pri Cankarjevi založbi „Velika knjiga o fotografiji".
Razkošni in dragi priročnik je dejansko prevod izbranih poglavij obširnejše in v svetu dobro poznane zbirke knjig o fotografiji, ki jih je izdal Time — Life. Prevod sta pripravila poznana slovenska mojstra fotografske kamere Oskar Dolenc in Marko Aljančič. Knjiga je razdeljena na 14 poglavij, v njih pa so zajeti: zgodovina fotografije, osnovni tehnični pojmi, fotografski postopki pri snemanju in delu v temnici ter uvod v razumevanje umetniške fotografije. Največ pozornosti je posvečeno tehničnim vprašanjem, zato morda za ljubitelja na višji stopnici fotografskega znanja knjiga s te plati ne bo zanimiva. Večino bo pritegnila bogata slikovna oprema, saj so avtorji dali v knjigi največji možni poudarek prav vizualni plati poučevčnja. Mestoma so slike celo odveč, gotovo pa ne v poglavju o zgodovini fotografije in v zaključnem poglavju, ki predstavljata pravo malo domačo fotografsko galerijo.
In kaj bi dejali k poslovenjenju? Prevajalca sta upošteval a že uveljavljene slovenske izraze, izognila pa sta se nekaterim starejšim izrazom, ki se v slovenščini niso uveljavili, četudi so primerno prevajali tujke (utrjevalec — fiksir ipd.)
M. M.
iz izložbe
za mlade
Po prikupni otroški pesmi D Radoviča „Pa mi verjamete? je dobila naslov knjiga, I-prinaša izbor jugoslovanskem modernega pesništva za mlad na Uvodoma so objavljen pesmi V. Nazora in C Župančiča, torej dveh utemelj teljev moderne literarne tvorne sti za mladino v jugoslovansk književnosti, po starostner. zaporedju pa so nato razvrščen, dela še 36 ustvarjalcev. Uredni in glavni prevajalec Nik
A
9 A
m1
H
fx> mi veijomete
Grafenauer (ob njem so pesmi slovenili še številni slovenski pesniki), si je prizadeval, da bi v knjigi zbral vse najboljše, kar je pesniškega za mladino nastalo v zadnjem več ko polstoletnem časovnem razponu. Pred pesniš kim deležem je Grafenauer objavil tudi kratke zapise o ustvarjalcih, seveda s posebnim ozirom na njihovo literarno snovanje za mlade, z domiselnimi risbami je knjigo opremil Milan Bizovičar, izdala pa jo je Mladinska knjiga.
Iz lanskega programa knjižnih izdaj je Mladinska knjiga nedavno tega poslala med bralce prvih šest knjig zbirke Vezi, katere namen je nadoknaditi zamujeno pri slovenjenju proznih del sodobnih jugoslovanskih književnikov. V zbirki bodo izhajale izključno tiste knjige, ki jih doslej še nismo imeli priložnost brati v slovenščini, pričujoči izbor pa kaže izredno raven Vezi. Dodajmo še, da so posamezne knjige opremljene s kratkimi zapisi o piscih in njihovem delu.
Makedonskega pisatelja Metodija Foteva roman „Vaščani in vojaki" je poslovenila K. Špurova. Gre za obsežno pripoved o dogodkih med zadnjo vojno v vasici ob Prespanskem jezera Kljub vojni vihri tamkaj vlada dokajšnje zatišje. Z afriških in drugih bojišč prihajajo italijanski vojaki v vas na tritedensko okrevanje, njihovo prilagajanje povsem neznanemu okolju pa je prikazano v luči surovosti, kakršne so zmožni ljudje v vojni. Četudi ne ubijajo, so moralno propadli in zapisani klavrnemu pogubljenju.
„Tiha groza" je naslov romana hrvaškega književnika Zvonimira Majdaka. Delo (prevedel ga je J. Kajzer) govori o izkrivljenih početjih v nekem uvoz no-izvoz nem podjetju, razgalja plehkost direktorjev, sekretarjev, uradniških ljubic in opravljivk, v osnovi pa je to vseeno roman o malih ljudeh in velikih prevarah, ki jih skušajo neodgovorneii prikriti s tančico družbenih svetinj. Pripoved se resda konča z moralno srečnim poudarkom, ta pa ne more izničiti tihe groze, ki se loteva prizadetih opazovalcev nečednih dejanj, katera so posledica potrošniške miselnosti
Prevod romana ..Dorotej" srbskega pisatelja Dobrila Nenadiča je delo J. Prešerna. Dasi je pisec dogajanje postavil v prvo desetletje 14. stol., gre za pripoved ki obravnava čisto sodobna vprašanja človeškega pehanja in nehanja To so tesnoba, hudi duševni pretresi, neizpolnjena ljubezen, hrepenenja in žrtvovanja za različne življenjske smotre. Zgodba o naslovnem junaku, menihu, predstavniku preprostega življa, in njegovi nesrečni ljubezni s plemkinjo je tankočuten oris človeške pojavnosti, ki jo omejujejo ustaljene, zvečine nepravične družbene norma
„Smrt preži v očeh", zbirko novel Rexhepa Q osja ja, albanskega pisatelja s Kosova, je iz srbohrvaščine poslovenil M. Jesih. Enajst psihološko in eksistencialno zasnovanih novel tvori pripovedno celoto, katere osrednji junak je izobraženec, ki dokaj neuspešno išče svoj pravi jaz v razvejeni zdajšnjosti. Junak, po poklicu pisatelj, se nenehno sprašuje o moralnih razsežnostih svojih početij, razpet je med velikimi pričikovanji in neizbežno, manj rožnato resničnostjo.
Bosenskega pisatelja Mešo Selimoviča ni treba posebej predstavljati, lahko smo prebrali že več njegovih romanov, za Vezi pa je H. Vogel prevedel „Otok", roman, sestavljen iz
:3£Sa seumoviC
devetnajstih krajših besedil, ki se navidez samostojna, združujejo v zaokroženo pripoved. Beseda teče o zakonskem paru, ki se iz hrupnega mesta preseli na pust otok, da bi v samoti in preprostosti dočakal usodno uro. Ženo in moža veže ljubezen, s pomočjo katere premagujeta medsebojno neskladnost, oživljata spomine na neizpolnjene želja Knjigo „Zmaji s periferije" srbskega književnika V id os a/a Stevanoviča sestavlja devet novel, ki jih je poslovenila N. Pirjevec. Junaki posameznih besedil soljudje velemestnega predmestja, ki nemočno životarijo, ne uspe jim zbrati dovolj moči, da bi iz nenehnega boja za obstanek izšli kot pokončni zmagovalci Naškirpah posedajoči fantje, natakarice, propadli študentje, taksisti, upokojenci — to so ljudje, ki jih tepe življenje, za mračno usodo pi niso vselej sami krivi.
(2 35
220 V
temno, belo in dvodelno
Pomladno—poletne obleke za tako imenovane „boljše" priložnosti so letos tudi praktične. Spodaj obleka z izrezom in brez rokav, priložnosti so letos tudi praktične. Spodaj obleka z izrezom in brez rokavov, drugo-
barven šal ovratnik. Krilo je lahko povsem oprijeto, z razporkom, če vam je to všeč in če je primerno postavi, lahko pa je tudi rezano v pole ali pa z drobnim plisejem. Kot okras služi tudi pas in pa torbica v obliki pisma.
alarm za gospodinje
Naprava, o kateri pišemo danes, pomaga predvsem gospodinjam. Med drugim prepreči, da bi prekipelo mleko, izključi štedilnik, da ne bi prekipela juha, itd. S skice sta jasno razvidni konstrukcija in načelo uporabe. Številke pa pomenijo:
I—plovec, 2—vzvod, 3-zglob, 4-tečaj, 5 in 6 kontakti, 7—vijaki, 8—nosilec, 9-lonec, 10—plošča	štedilnika,
II—električni zvonec, 12-re-le in 13—vir električne napetosti.
iz domače delavnice
• ' ' .=■ •, . '
i ■	.	>i’	:r	■	■:
.. ■:
mL.i mm s - *
1
&«! UT:,‘M
Jd v
• .	I	Miši.
Kvačkana neoprijeta jopa s kratkimi rokavi, ki se ne zapenja in je brez ovratnika, je tako preprostega kroja, da jo brez strahu lahko same naredite. Prav vam bo prišla zato, da vas v tanki bluzi ne bo zeblo, pa tudi zato, da skrijete okrogline okrog pasu. Ko izbirate barvo volne, se odločite za letos moderne pastelne tone.
vm-
SS
I:
S,
nišam Mi
?jkP
Hišasta žara je pogrebna posoda v obliki hiše. Služila je kot ,,shramba" upepeljenih ostankov pokojnika. Položena je bila v grobišče. Ob njej pa so arheologi odkrili še vrsto nagrobnih pridatkov in iz vsega nekako izluščili domnevo o življenju takratnih prebivalcev na območju med Gorjanci in Mirno. Prebivalci so bili Latobiki, keltsko pleme, ki se je sredi prvega stoletja našega štetja'naselilo na jugu in vzhodu do današnje slovesnko—hrvaške meje pa do Gorjancev in Sotle, severna meja je tekla po Sa/i do Litije, na jugu pa se je sled za njo izgubila na Kočevskem. Besedo Latobiki bi lahko prevedli kot ..ljudje iz močvirja". Domnevajo, da so Latobiki prišli na naša tla s Češkega.
Na Dolenjskem so arheologi odkrili okoli 100 hišastih žar. Največ so jih našli na območju nekdanjega Neviodunuma, današnjega Drnovega pri Krškem. Neviodunum je dobil mestne pravice pred nekaj več kot 1900 leti in obenem zveneče ime Municipium Flavium Latobicorum Neviodunum. Ime je rimsko, naselbina je torej nastala v latobiškem okolju po prihodu Rimljanov.
V zgodnji antiki so Rimljani mrliče upepeljevali. Na našem ozemlju je bilo upepeljevanje v prazgodovini razširjeno predvsem na območju kulture žarnih grobišč, kasneje ga je na Dolenjskem v cvetočem obdobju halštata zamenjal skeletni pokop. V zgodnji antiki pa je bilo pri nas upepeljevanje pravilo. S časom ko je pri nas končan obred upepeljevanja (okrog I. 250 po našem štetju) je označen tudi konec uporabe hišastih žar.
Hišaste žare so izdelovali s pomočjo lončarskega vretena. Pri tem so bili pravi mojstri, saj si strokovnjaki še danes belijo glave z vprašanjem, kako so hišaste žare sploh izdelali. Začeli so namreč pri dnu in končali pri vrhu, kar pa je tehnično skoraj neizvedljivo, če vemo, da je posoda na vrhu zaključena. In to z glinastim zaključkom v obliki gumba ali pa je bil na vrhu upodobljen stiliziran petelin. Med hišastimi žarami velja za posebnost tista, ki ima razen petelina še shematizirano človeško glavo. Odkrili so jo v Novem mestu.
Če si ogledamo hišasto žaro od blizu, vidimo, da stoji na masivnem dnu, ki je na prehodu v trebuh žare ločen z žlebom. Spodnji del se konča tam, kjer je žara najširša in še posebej označena z.žlebom. Sledi pas ob vratih, nato pa glina prehaja v vrh, ki se, kot že rečeno, konča z gumbom ali petelinom. Vrat, rež, lin, oken je lahko več. Hišaste žare so visoke 25 do 40 centimetrov, široke okrog 25, spodaj na dnu pa približno 10 centimetrov. Žare so iz gline in pobarvane rdeče, rjavo, oranžno, črno, včasih so tudi poslikane.
V Novem mestu so našli 12 hišastih žar, odkrili pa so jih še v Senušah pri Krškem, v
tu na i
žicah, J
Šentjerneju, na Raki pri Krškem, v Hrastu Gorjancih, v Ljubljani, v Ribnici pri Brežicah v Bršljinu, v Straži, na Velikem Kamnu, v Dolenjem Polju itd.
In ker je bilo v Drnovem, nekdanjem antičnem bogatem pristanišču, ki se je nekajkrat znašlo v središču zelo pomembnih dogodkov, v četrtem stoletju pa doživelo konec, najdenih največ hišastih grobišč (33 hišastih žar), se pomudimo še pri teh.
Arheologi so v Drnovem naleteli na grobne skrinje, v katerih so bili shranjeni poslednji ostanki na grmadi sežganih umrlih. Te grobnje skrinje so bile sestavljene iz skril, oziroma neobdelanih kamnitih plošč, ki so bile postavljene v nekakšne zaboje. V Drnovem so našli več kot 300 takšnih grobov.
Zanimive so tudi grobnice. Te so bile zidane in nekatere tudi poslikane. Za enega najlepših primerkov rimskega stenskega slikarstva in grobniškega slikarstva pri nas velja ena od grobnic, odkrita v Drnovem. V njej so prizori voznika z volovsko vprego in sodom na vozu, prizor pojedine, četverovprega v cirkusu, vrsta rastlinskih slikanih vzorcev.
Praviloma so bile hišaste žare odkrite prav v grobnicah. Sodeč po tem, kje so jih našli in kako so stale v grobnicah, so predstavljale keltsko svetišče v malem. Poleg hišastih žar so raziskovalci odkrili v grobnicah še vrsto drugih [ predmetov, tako v zidani grobnici $ polkrožnim obokom in štirimi kvadratnimi nišami:	okrogel lonec, enoročajni vrč,
skodelo. V neki drugi grobnici so naleteli na krožnike, lončke, vrče, v tretji na steklene skodelice, stekleno solnico, kozarce, oljenko, trebušast lonec. Marsikaj od tega je mogoče videti v Narodnem muzeju v Ljubljani in pa seveda v Dolenjskem muzeju. •
Tretji tip grobišč pa je bil namenjen posmrtnim ostankom revežev. Te so dali v grobove, stisnjene v gruče med velikimi grobnimi parcelami takratnih imenitnežev a|i pa so jih preprosto zagrebli v zemljo. Sicer Pa smrt izenači vse.
16 B 1