Največji slovenski dnevnik t Združenih državah Velja za rte leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York ceTo leto - $7.00 Za Inozemstvo celo leto S 7.00 n NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. =====nr===U ii »H TELZF0N: CORTLAND T 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. ¥., under the Act cf Congress of March 3, 187». TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 109. — ŠTEV. 109. PRISELJENIŠKA PREDLOGA DOVRŠENA Izključitev Japoncev bo postalo pravomočno dne 1. julija, takoj v pričetku novega fiskalnega leta. — Veto pred sednika je še vedno mogoč. — Temelj nove kvote bo ljudsko štetje leta 1890. — Pripustili bodo le dva odstotka. — Zbornici bosta najbrž soglasno sprejeli obe pred!6gi. NEW YORK, THURSDAY. MAY 8, 1924 — ČETRTEK, 8. MAJA, 1924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXIL NOV REKORD FRANCOSKEGA LETALCA. Washington, 1). C., 7. maja. Koiiferenti senata in po slanske zbornice so se včeraj dogovorili glede priseljeniške predloge. Dva odstotka ljudskega štetja iz leta 1890 so uveljavili kot temelj za kvoto, in ta določba bo ostala pravomcK-na do 1. julija 1927. Tega dne nameravajo uveljaviti takozvano "metodo narodnostnega izvora" in od onega časa naprej ne bodo pripustili v deželo na leto več kot 150,000 priseljencev. Določbe zbornične predloge glede priseljencev, ki ne spadajo v kvote so bile sprejete v bistvu brez vsakih izdatnih izprememb. Stoječe izven kvote, če dobe potrebne certifikate, bodo žene in neporočeni otroci ameriških državljanov v starosti manj kot osenmajstih let, profesorji in duhovniki vseh priznanih vero-izpovedanj. dijaki vseh akreditiranih šol ter inozemei, ki prebivajo v Ameriki ter se vračajo tjakaj po kratkem obisku v domovini. Osebe, rojene v neodvisnih deželah zapadne hemisfe-re, bodo pripuščene brez ozira na kvoto, po predložitvi certifikata. V smislu te določbe se smatra Canado za neodvisno deželo. Določba glede inozemskih mornarjev je bila sprejeta I »rez vsakih izprememb, čeprav jo je senat popolnoma črtal. Določbe glede "izbira priseljencev pri viru" ter določbe glede vizejev priseljencev potom ameriških konzularnih uradnikov v inozemstvu so bile že prej določene ter so ostale neizpremenjene. Prednost se daje starišem ameriških državljanov in izurjenim farmskim delavcem, vendar pa se ne sme v nobenem slučaju prekoračiti petdeset odstotkov kvote enega naroda. Izključenje Japoncev, kot določen ov (priseljeniški predlogi, bo postalo pravomočno dne 1. julija. V Beli liiši so včeraj zvečer namignili, da ni predsednik Coolidge zadovoljen s tem dogovorom. Niso pojasnili, če bo smatral predsednik izključevalno klavzulo kot zadosten vzrok za vetiranje, vendar pa se je glasilo* da je čas, ki je že preostal do 1. julija, povsem nezadostna doba za pogajanja glede dogovora z Japonsko v tem oziru in za sklenitev tozadevne pogodbe. Ze prej so v Beli hiši ipopolnili vest« ki je krožila pred par dnevi, da se namreč predsednik Coolidge zavzema za izključitev Japoncev, da smatra predsednik izključeuje Japoncev že kot sedaj obstoječe na temelju44dogovora med gentlemeni" in da ni vsled tega mnenja, da pomenja pred loga, kot je bila sprejeta v kongresu, izpremembo tega principa. Metoda uporabe principa pa pomen ja po njegovih nazorih izpremembo, katero je treba izvesti tako, dane bo žalila Japoncev, a se gibala vendar v mejah, ki so v so-.gla s ju s častjo Združenih držav. Člani skupne konference so dosegli danes soglasje tflede vseh ostalih sporih točk, in sedaj bo poročila predloženo najprej poslaftski zbornici in nato senatu. Obe zbornici bosta poročila brez dvoma sprejeli skoro soglasno INDIJANSKE STEZE V BLIŽINI NEW YORKA. Ko t>o merili ter -urejali slavili Central Park, so pazili kolie-kar mogoče na to, da je ostala površinska oblika taka kot jo je ustvarila narava. Isto priznano metodo so uporabili tudi pri ustvarjenju Bronx parka ter jo uporabljajo se vedno, kjerkoli zgrade ter ustvarijo kak nov par. Isto zgodilo pri izpremem-bah v severnem delu Manhart/tana, katere so izvedli pokrajinski arhitekti. Mogoče »bo od sedaj naprej zaviti z novega dela River-bide Drive v Fort Washington park ter najti tam steze Indijancev, ki m> obtrtajale nekoč, še pred no je noga feakega 1>elega človeka stopila na polotok. Te steze se vijejo skozi grmičevje ter preko gričev. Na isti način se je ohranilo prvotni. značaj gosto obraslega griča pri Spuytin Ehiyyil, poleg katerega leži Inwood Park. Isto se bo zgodilo z Bronx Parkway, ki je že dogotovljin do Valhalla v Westchester okraju- New York je relpektiral starodavne steze, kajti mesto je bilo zgrajeno ob kravji stesi s številnimi ovinki. Ta nekdanja kravja «t*» je 4*0*1* Subway.„ UGLEDNA BANKA V ZAPRTA. TEXAS El Paso, Texas, 6. maja. — El Paso Texas City Bank ni danes odprla svojih vrat. Banka, ki je ena najvažnejših finančnih ustanov na južnem zapadu, je zabre dla v velike dolgove. Zvezna rezervna banka jo je hotela pred tremi meseci rešiti s tem, da ji je dala en miljon dolarjev posojila, pa ni vse skupaj nič pomagalo. P 55 mzmmmmmmmm* II KtvrroNt new co, »i.roi«, Augleški in ameriški zrakoplovci tekmujejo, kdo bo prej poletel krog sveta. To dolgo pot je pa nastopil, in sicer kar na svojo pest, tudi francoski zraikoplovec, poročnik Peltier Doisy, ki je v enajstih urah poletel iz Pariza v Bukarešto. Ta razdalja znaša dva-tisoč milj. Angleški zrakoplovci so preletekli približno isto daljavo v komaj treh tednih. POSLANSKA SLUŽBA JAKO DOBRO NESE Langley, ki je dobival le po $7500 na leto, je naložili v bankah $105,000. — Pomagal baje pri sleparijah z žganjskimi permit! LAŽI - CIVILIZACIJA DVAJSETEGA STOLETJA Prebivalci Tangipahoa župnije bodo imeli v petek praznik, da prisostvujejo obešen ju šestih mož. — Amile, La. se pripravlja na posetnike. ZIVUENSKI ROMAN -OBSOJENE BANDITKE Kratek pregled prej snega življenja Celi je Cooney, ki je bila včeraj obsojena na ječo od desetih do dvajsetih let. CUBA BO DOBILA ZA 200,000 DOLARJEV VOJNEGA MATE-RIJALA. Washington, D. C., 7. maja. — Vojni department' je izjavil, da bo poslal cubanlski vladi za 200 tisoč dolarjev orožja. V kratkem bodo odšle prve pošiljaitve. BELI RUSI SE PUNTAJO. fianghaj, Kitajsko, 7. maja. — Tukaj je par sto beloruskih agitatorjev, ki organizirajo^, splošno proftosovjetsko kampanjo v Sibiriji. Pričetek kampanje je določen za to poletje. Vstaši imajo baje na razpolago nad deset milijonov zlatih rubljev ki so izza Kolčakovega režima naloženi v neki tukajsni -banki Kampanjo; prati boljše vikom bo vodil general Semeraov. Covington, Ky., 7. maja. Kongresnik John W. Lang-ley iz Kentucky-j a je naložil v bankah Washington a in Kent uc k v-j a tekom treh let svojega termina kot član kongTesa svote, ki znašajo v skupnem $105,000, čeprav znaša njegova plača kot kongresnik le $7500 na leto. Tako je izjavil okrajni pravdnik Zruženih riržav Sawyer Smith neki poroti v tu-kajšnem zveznem sodišču, kjer se vrši obravnava proti Langley-u in štirim drugim obtoženim, katere se dolži zarote, da o si ep ar i jo vlado s pomočjo nepostavnega dviganja žganja iz nekega državnega skladišča. Ugotovilo okrajnega pravdni-ka je prišlo po preeitau.ju ol>tož-be in kmalu nato. ko je bila Izbrana porota. Smith je govoril približno trkleset minut ter navedel celo obtožbo vlade proti Lang-levu in ostalim. (Ta slučaj nann zopet kaže. kako velikanska korupcija vlada med člani zakonodajnih zastopstev in da ima vsa ta korupcija ko SQ stanovali pri dvoma dospele na lice mesta. usnli.l jenih. sorodnikih. Eksekucije bodo predstavljale nekako privatno zadevo, a na sto-.r. ... , , , - <~elna v trne meščanov iz vseh delov župnije je izjavilo, da bodo prišli v Amile za ta dan. Tri tukajšnje restavracije dobivajo že deset dni neprestano naročila za opoldan* ski obed v petek. Serif Boyden je danes naročfl trgovcem župnije, da ne smejo do sobote dajati orožja ali municije katerekoli vrste. Poleg te varnostne odredbe je governer Parker tudi naročil v New Orleansu V starosti štirih let je prišla roke družbe za varstvo I otrok. I — Decembra leta 1908, — se ' glasi v aktih, — se je vrnila k svoji materi, a kmalu nato so jo našli, samo in zapuščeno v neki meblirani sobi. K sebi jo je vzela neka teta v Brooklynu in pri njej j« ostala, dokler ni postala stara štirinajst lot. Ponovno je vz ela mati otroka, a ga nato zo« pet zapustila, ko je zamenjala od oddelek kavalerije, za slučaj, da|tete kupljeno čedno obleko s cu-bi zahteval šerif vojaško pomoč. uJa 1111 • Oder z vislicami. na katerih" starejši sestri Celije sta bodo obešeni na smrt obsojeni, so delali ter si ustanovili dom. Sta-p ost a vili v zaprtem prostoru na'riši so se preselili k obema, a Ce-dvorišču ječe. Ta oder z vislic a-1H j« zanemarjali in konečno so mi vred je bil postavljen pred tutli stariši zapustili dom. Vse to d verni leti za eksekucijo šestoriee,' 3e zapisano v aktih, v katerih je ko je bila prvič spoznana krivim zapisano nadalje, da se je Celija in dvorišče je obdano od trideset že v starosti petnajstih in šest-čevljev visokega zida. Že več dm najstih let preganjala z moškimi, so radovedni prebivalci iz vseh Delala je kot perica v neki bol-delov župnije obiskali ječo, da si'1,ici> a J« odpuščena radi pre ogledajo vislice. Ječar je sporo-,drznosti. Leta 1922 je stanovala čil, da sta se dva obiskovalca, ki z nekim moškim, ki pa ni bil njen sta prišla iz Minnesote, nalašč mož> na Franklin Avenue v ustavila v Amile, da si ogledata1 Brooklynu. Septembra meseca le-vislice. j ta 1923 se je poročila s Coonev-em New Orleans, La., 7. maja. — in se nastanila v nekem drugem Šest Italijanov, obsojenih na smrt stanovanju ,kjer pa se je obna-na vislicah, so vzeli danes iz okr. ( šala tako, da je gospodinja vrgla jetnišnice ter jih ovedli v Amile, lla cesto. La.. kjer bodo izvršene eksekuci-j Na tak način slikajo sodnijski je. Na smrt obsojene je spremljal a^ti življensko zgodovino tega oddelek narodne milice. (In to'otroka iz skrajnih nižin življenja, imenujejo kulturo.) POTRES NA FILIPINIH. Manila, Filipini, 7. maja. — Tukaj so zaznamovali danes malo BIVŠI NEMŠKI KfcONPRINC S(TAR 42 LET. ) Oels, Šlezija, 6. maja. —Bivši nemški kronprinc je praznoval po polnoči močan potres, kojega' danes svoj 42. rojstni dan. Pra-središče se nahaja približno 623 znovanje se je vršilo v ožjem drami! j proč od iztočne obali Filipi-! žinskem krogu. nov- To je bil izza leta 1914 njegov Glavnemu potresnemu sunku so prvi rojstni dan, tka. ga je prazno-sledili štirje manjši. _ j val doma. ANGLEŠKI LAB0RIT1 SO V STISKAH Angleška delavska vlada bo izpostavljena zanaprej ostrim napadom konservativcev. — Konservativci se bodo borili proti vsaki podrobnosti vladne politike. — Delavski ministri očitajo konservativcem, da jim manjka _ poguma. — Vladi bo kmalu izrečena nezaupnica. ^ ■ ■ ■ <—» London, Anglija, 7. maja. — Voditelji konservativne stranke bodo pričeli prihodnji teden aktivno kampanjo proti delavski vladi v angleški poslanski zbornici. Prvi napad bo zavzel obliko predloga, naj sprejme zbornica izraz ukora, ker je predlagala vlada odpravljen je carinskih pristojbin na inozemske avtomobile/ predmete iz stekla, blago in rokavice. Tekom prvih par mesecev obstoja delavske vlade je sledila konservativna opozicija zmerni politiki, ki se je vzdržala vsakega napada na neizkušeni kabinet, razven gle de vprašanj večje važnosti.^ Ta politika: pa je vzbudila intenzivno nezadovoljstvo med mlajšimi člani konservativne stranke, ki zahtevajo neprestane napade ob vsaki možni priliki, ki bi se nudila. Nasvete mlajših konservativcev so sedaj sprejeli starejši člani konservativne stranke ali Torijev, ki nameravajo spraviti prejšne ministre pogosto v debate ter izpostaviti delavsko administracijo najstrošnji kritiki. Od sedaj naprej bodo prejšni ministrski predsednik Baldwin, Austin Chamberain, Sir Robert Home in drugi aktivno nasprotovali predlogom delavske vlade, celo gede manjših administrativnih dejanj, katero so puščali dose-daj popolnoma vnemar. Delavski ministri vedno očitajo konservativcem pomanjkanje poguma ter izjavljajo, da se opozicija boji izzvati vlado, ker bi pomenil poziv na volilce v splošnem na-daljne pridobitve za delavsko stranko. Mogoče je tudi, da bodo zavzeli napadi konservativcev na delavsko vlado kaj kmalu obliko predloga, naj se da vladi zaupnico, kar bi seveda dovedlo do poraza sedanjega ministrskega predsednika, Ramsav MiacDonalda. OKLAHOMA ZA McADOO-JA. Oklahoma City, Okla., 7. maja. Šestnajst delegatov iz Oklahoma in osem splošnih delegatov z dvajset glasovi se bo vdeležilo demokratične narodne konvencije v namenu, da glasujejo za McAdoo-ja, a niso dobili nikakih posebnih navodil. Po viharni seji je bila sprejeta na državni konvenciji resolucija, ki sicer sprejema principi je Mc-Adoo-ja, a ga noče indorsirati. KAKO KAZNUJEJO V RUSIJI GRAFTABJE? Leningrad, 6. maja. — Pred posebnim moskovskim sodiščem se je zagovarjalo danes dvainštiri-deset oseb, ki so obdolžene, tla so sprejemale graft. Med njimi so trije sodniki, en držav, pravdnik, deset preiskovalnih sodnikov in več advokatov. če jim bo sodišec dokazalo krivdo, bodo vsi brezpogojno obsojeni na smrt. JUGOSLOVANI TROTT ITALIJANOM. Rim, Italija, 7. maja. — V Ši-benikii so se završile velike proti-laške demonstracije. V mestu bi se imela vršiti proslava 50-letnico italijanskeg pisatelja Nicola To-masseo. Ko se je približal v mesto slavnostni govornik Paolo Orano, so mu hrvaški študentje zastavili pot. Popoldne se mu je kljub temu posrečilo dospeti v mesto. V hišo, kjer se je nastanil, je bila vržena bomba. Hrvatje so pretepli veliko število Italijanov. Italijanska vlada je poslala jugoslovanski vladi oster protest.. VELIKANSKI VIHAR RAZDEJAL NEMŠKO VAS. Berlin, Nemčija, 7. maja. — Po Saškem je divjal strašen vihar ter popolnoma uničil vas Klein-berdten. Dve osebi sta bili mrtvi, veliko pa poškodovanih. Vsa vas je izpremenjena v kup razvalin. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. = $13.50 2000 Din. = $26.80 5000 Din. = $66.50 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej IS centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni uvod", ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir ......... $10.10 300 lir.........$14.85 500 lir........... $24.25 1000 lir..........$47.50 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir računamo posebej po 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Jadranska Banka v Trsta, Opatiji in Zadru. Za poSlljatve, ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOC LIR dovoljujemo po mogočnosti še poseben dopust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat In d-pričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej, računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— Glede izplačil v amer. dolarjih glejte poseben oglas v tem listu. Denar nam j« poslati najbolje po Domestic Postal Money Order all pa New York Bank Draft • FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Tel. Cortlandt 4687. Glavno zastopstvo Jadranske Banke. »•jfeiLv-j' • \ U GLAS NARODA" ui Publish*« Mr 'KAN* MUIH, «* ItrHratlM) LOtJIO ■■NKDIKf Cwtlan«t itr—i. »wuflh of Manhattan. Nwi York City. H. Y. t L A I NAROD A** (V*Im mt tU« PnpIi) ■wry Day K»c«pt Sunday an« HolUty. • nt« taaa mM M m fmil v njihovih očeh vsakdo veleizdajalee, kdor je kaj r-rlmil o miru. Vsakega mirovnega gibanja se ustrašijo, češ, da bc ogrozilo vojaško pripravljenost dežele ter oviralo imperija] istirne težnje militaristov. Ženska mirovna liga je bil oživotvorjena tekom svetovi K' vojne. Ustanovila jo je leta 1914 liolandska zdravnica dr. Alelta II. Jacobs, meneč, da bi zamogle evropske ženske vojno končati ter preprečiti nadaljne vojne. Le malo organizacij se je odzvalo njenemu klicu, vendar dovolj, da so se začetkom leta 1915 zbrale ter sklicale meseca aprila ustanovni kongres. Ar ligi so zbrane najrazličnejše ženske, ki imajo pa vse isto misel in isto voljo, namreč preprečiti vojne. Y ligi je zastopana sentimentalna Turkinja> ki se je šele pred kratkim iznebila suženjskih verig ter začela živeti kot človek. A' ligi so zastopane najkulturnejše in najbolj nazadnjaške dežele. Ameriko zastopa znana reformatories Jane Addams ki uvideva, da je dandanašnji vsako mejno vprašanje ne-važno in nevarno, ker lahko vsak trenutek dovede do no ve vojne. Zastopnica Belgije je Lucie Dejardin. ki je bila tekom vojne zastran svojih naeijonalističnih teženj vržene A' nemško ječo, kjer je v samoti in trpljenju postala odkrita nasprotnica vojne. Zastopnica Francije je izjavila, da se mirovno gibanje med francoskimi ženskami vedno bolj širi, dočim je zastopnica Italije obžalovala, da prepoveduje fašistov-ska vlada v Italiji vsako mirovno agitaci jo. Nihče ne more dvomiti, da te ženske resnično hrepene po miru. Vsako situacijo pozorno premotre ter poštene poskušajo iznebiti se svojih prejšnjih predsodkov. Kljub temu pa še vedno ne vedo ali nočejo vedeti, d? mora utihniti vsaka mirovna propaganda, ako se izljub-' kapitalizmu, oziroma se mora izpremeniti na željo kapitalistov v revolucionarno propagando. Dosedaj še niso spoznale, da ne povzroča vojne mili-taristična vzgoja, pač pa, da jo povzročajo predvsem im-perijalistična stremljenja kapitalističnega razreda. Pozabljajo, da v viharju vojnega navdušenja zamre vsak glas zdravega razuma. stroje iu gonilno silo. Ko bo vse to dovršeno, bo stalo kakih osem milijonov dolarjev. Vse naprave v tovarni bo gonila tlektrika. Tudi naši ljudje se izpreminja-jo na boljše ter napredujejo. Grade si nove domove po najmodernejših vzorcih. Svoje otroke pošiljajo v višje šole ter jim omogočajo višjo izobrazbo. Kot še nik dar prej. se sedaj aktivno udeležujejo aktivnega političnega življenja v mestnih, občinskih in državnih zadevah. Dospeli so v središče veletoka izprememb. Po peindvajsetih letih se bodu bleščala slovenska imena na oknih in vratih najboljših trgovin, advokatov, zdravnikov in drugih mestnih voditeljev. Naš narod rad izpreminja na boljše svoje raz. mere. Edinole tekoča voda je čista —-edinole v izpremembi je rast. Zato bodi pozdravljena izpremem-bal W. P. Braddock, Pa. Pred kratkim so je poizvedovalo za Frankom Petrovčieem, ki je neznanokam izginil 8. januarja t. 1 Zdaj vain pa poročam žalostno ve^t, da je v naselbini završilo dosti izprememb in med temi .so bile najbolj radikalne v zadnjih par lotih. Največjo in najbolj ne nad no je seveda povzročila povo-. denj leta 3921. To je posebno resnično glede okraja, znanega pod imenom Grove, kjer je živel pretežni del tukajšrrih Slovencev in kjer sta njihova šola ter cerkev. Ce bi prišel sem Slovenec, ki je živel v Grove pred petindvajsetimi leti. bi se čudoma čudil. Tri velike livarne, kjer je bilo zaposlenih na stotine Slovencev, so ta-korekoč izginile. Visoke dimnike so podrli ter odvedli opeko. Jarkov, po katerih je lio železo, ni več. Nov način livarstva je v zadnjih par letih zrevoilucijoniral ves sistem. Stare livarne so izginile. Veliko Slovencev, ki bi morali vsled zastru pij en j a z 'le a dom' v prezgodnji grob, je ostalo pri življenju. Ko je silna povodenj drla po puebelskih nižinah, je bil Grove najbolj prizadet. Dobrozgrajene hiše, ki so vzdržale udarec, so se jvedno na starih mestih, na stoti-, ne jih .je pa razdejala deroča voda. Lastniki so se preselili ter zgradili domove na Besermeru ki leži nekoliko više. Sedaj je pa mesto začelo graditi novo strugo. Tok reke Arkansas bo popolnoma drugačen, in Grove bo zopet doživel novo izpremembo. Nova struga, ki bo širša in globja, bo dovršena v dveh ali treh letih, delo bo pa stalo tri do štiri milijone. Reka bo tekla za Pueblo Union Depot v smeri proti velikemu hribovju naravnost skozi Grove do Santa Fe Avenue. Pri delu je za> poslenih na stotine in stotine mul, lopat, inženirjev in delavcev. Predno so delavci te družbe za-štrajkali, si je človek lahko predstavljal razme-re ob gradnji Babilonskega stolpa. Vse, kar se izpreminja, se izpreminja na boljše. Mesto je kot človek. Če se preneha izpreminjati in izboljševati, zastane v rasti. Rast pa pomeni napredek. Stare rudotopilnice so izginile ter se ne vrnejo nikdar več, toda železnarne so ostale ter so večje kot so bile kdaj prej. Baž sedaj so začeli temeljito izpreminjati Greenwich, Conn. V New Yorku bo torej to so-joto v Češki Budovi nekaj Lzvan-(rednega. Kdo naj tako priliko za-nudi, namreč povsem nove igre, poleg tega pa znane igralce, umei-,aike iz mestnih gledišč v domovi-ii. Saj bo, kakor da smo v gledišču v Ljubljani in verujem, da »o tudi začetek topot zares točno >b 8. uri, kot napovedano. Ko sem bil zadnjikrat pri igri "Revizor" v Brooklynu, sem se namenil, da sploh nobene več ne posetim, ker tako glasnega pogovarjanja ni niti pustne dni v jostilnah v starem kraju kot je /illo pri tej igri med občinstvom v dvorani. Smilili so se mi igral-•i na odru, ki so žrtvovali toliko •asa in truda da so se naučili ta :o težkih ulog kot jih je zahtevala ta igra. Če bi brali svoje uloge iz knjig, u jih moralo tako motenje ovirati, ne pa ko jih je treba izvajati ia pamet. • * -'i Pri tej prireditvi v soboto bo navzočih gotovo tudi mnogo Hrvatov in Srbov. Pokažimo in dajajmo nikomur vzroka, da bi nas podcenjevaJo v vedenju. Poleg tega naj tudi glavna moft 'e prireditve gospa Danilova vili. da vemo in znamo ceniti njeno povsod priznano umetnost, k^r v nasprotnem slučaju se lahko godi da bi povedala rojakom v "levelandu kako nekulturni so Slovenci v New Yorku. Kot sem že izvedel, se zanima '.ato prireditev celo nekaj Amerv kancev, kateri besedila iger niti razumeli ne bodo. a vendar pravijo, da pojdejo gledat. Peter Zgaga včasih v svoji kn-'oni jamb-ra, kako ga nekateri špikajo, grozijo in ob deda vajo, jaz >a pravim, da mu moramo biti hvaležni, da je opozoril rta naslov dvorane, kjer bo prireditev, namreč na 321 E. 73. cesta in ne v Sokolovni na 72. cesti, kamor bi šel jaz in tudi kdo drugi, če bi tega ne opazil. V soboto torej na-svidenje v Češki Budovi. Pozdrav! Jože Zelene. Chicago, 111. Smrtna kosa je pridno na delu med čikaškimi Slovetnca. Kakor je že znano, sta družini Mr. Anton Gregoricha umrli dve hčeri v emm dnevu, katerih pogreb se je vršil dne 2. maja ob veliki udeležbi njih prijateljev. Dne 1. maja ob 8. uri zvečer je neizprosna smrt ugrabila drugo žrtev Franka Augušt in a v starosti 4d let. Itejon je bil v vasi Avguštine, fara Sv. Križ pri Kostanje- POZOR! Išče se HELENO SKOBEENF. r<>j. Salobir, podomače Kocjano-v_i :z llcpuša. fara Ddbje. Išče jo Ana Lipovšek, podomače Oteornova, zavoljo važnih stvari v starem kraju. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njej, ali če sama čita, naj se mi javi na spodnji naslov, za kai bom hvaležna. — Peter G una. Box 11 G, Bridgeport, Ohio (S-9—5) Peter Zgaga Naslov današnjega uredniškega članka je "Ženske in mir". jZa božjo voljo, ali se je svet podrl? Ameo-ika pošilja Kubi orožje. Kuba pošilja Ameriki žganje v zameno. Znanstveniki skušajo sedaj dognati, kaj je usodepolnejše: ali Kubi orožje, ali Ameriki žganje. Priprave za katoliški shod v New Yorku so v najlepšem teku. Med Slovenkami v narodni noši bo marširai Pajžel v prisilnem jopiču, da ne bo pohujšanja in škandala. ★ Slovensko župnišče v New Yor-ku jo jako gostoljubno. Razen jedi in pijače, dajo človeku še jeperge za eno noč. * D'Annunzio je prodal vse svo-rokopise. Z dobljenim denarjem bo postavil spomenik slavni italijanski gledališki igralki F.lro-nori Duše. To je višek požrtvovalnosti in •(danosti. Italijani so sploh kavalirski. ČLANEK 71. Obleka otrok. Ohlrko Otrok jt* trel»a iirikrojiti na »ak način, tla lu> ostal otrok vedno Korak in udoben. Poles tega |>a jo je treba t tuli pogosto menjati. Vsako tleli' so iloitro iHKMiti. kadar j»- njegova odeja gorka. ne da l»i bila preveč gorka. <'e je dele prejrorko, so bo pvieelo liii: ft- pa je premrzlo, bo dobilo ini-jtle rok<- in noge ali pa dobilo modrikasto barvo krog ust. Kadar oblačite sv«ijega otroka pamotuo mislite v glav-ii**iii na vašo dolžnost, ki je naslednja . zav:irov:^ti otroka pnil vremenskimi i/.prciueuiliami (er obdržati ga v pri-bližu« isti tfUiper«!uri. Povijanje. 1'ovijnujr jo bolj lntično za mater kot i tlrugi opravki, ki so zvozani z g«»je-Nekega lepega dne bo prodal ],,j..m doj.-nčkov. lN.vitek mora obsta-kralj na dražbi svoje hlače, da zNaIi nieiikega. lahkega in vjiajajoče iskupičkom postavi spomeniki";1 a treba ga ie iznunja Mussolini ju. menik kaj prida. ti. kakorliitro jo moker ali omadeževan. Vse ovitke je trt-lia umiti v vre-Stroški za pranje bodo seveda H vodi z milom, ki m- vsebuje uičosar odšteti, in vsledtega ne bo spo-|k:l1* hi rast^urjab« kož,., nakar je tr.-ba jnrilo dobro iztisniti, posušiti ter prezračiti prt'rabi. * i Plenit- in obleke titn»k 110 smete nikdar Neki angleški slikar je naslikal ,Ml5iti v ':",rlih sol,al1: k:ljti v,n-a- k;i" , .. . tero proizvaja sušenje. je školjiva angiesskega Iu-alja v ozkih triko x,h-nvju „,r„k „.r niZveute^a proizvaja hlačah. smrad, katerega ne more nikdo preue- Kralj ima čudno zverižene no* stL ge, ki le malokomu ugajajo. Zastran kraljevih nog je nastalo v Angliji veliko razburjenje. Dokler presojajo podaniki kraljeve noge, se ni treba kralju tlo-sti bati. Težje bo zanj, ko bodo začeli presojati njegovo glavo in njegovo pamet. Par odgovorov na vprašanja. Ne drugo soboto, ampak to so bot-o dne 10. maja, bodo pod poli rov Lteljst vom Jugoslovanske ga Kluba igrali —~':'--------*-- ' iSiti odprte pri vratu. Na tisoče in tisoče otrok potrebuje najboljši slovenski l",s«*biie pozornosti v starosti med štirimi in šestnajstimi leti. Ti otroei jhi-trebujejo hrane, ki je prav posebno prebavna, prehran i! na. Sta rišem teh otrok priporočamo na vsak način Rnr-den-ovo Ka^le Mleko. Ker je to najboljše mleko, zmešano in pripravljeno na znanstven način, nudi vsem slabo prerejenini otrokom priliko, rta hitro j poveča jo svojo težo in tla postanejo močni iu zdravi. Za te otroke priporočamo. lik(iVj ali zbitim jaj<^m z m Da, ona bo tam in sicer že ob pol osmih zvečer. In tisfe, ki so ine vprašale, če Prpčitatite fe članke vsnki (eden paz-'io f»n tam. naj brwlo potolaiene. ,,iivo ,er jil1 prihranite /a bt«i'ičo up* nahajal l!r) let. Zapušča ža-luje«"o ženo. enega sina in eno 1ič-.m v starosti 12—IS l«*t. Zadnjih par If t je bil zai{w>slen k-d mežnar fa- maJa osmi uri zvečer v :e sv. Stef-ina, I'>>1 je mimejra ,J(»vi dvorani pri John Leppick, značaja in veliki prijatelj sedanjega župnika. Pripadal jo k društvu sv. Štefana st. 1 KsK.f . društvu sv. F uri ja št. ()60 COF. in sa-m^tojnomu diuštvu sv. Mi-ja, Irntera so mu priredila krasen pogreb dne j. maja z zadušnico na katoliško pokopališče v Summit 111., ob veliki udeležbi prijateljev in sorodnikov. Istega dne sta umrli še dve drugi ženski, katerih imena mi niso 2 nana. N'j.j v miru ]>«M"ivajo. Lahka njim naj bode svobodna zemlja' Prihodnja seja Slov. Del. Podp. Društva se bo vršila v sredo 14. 101 Ave. "A" med sedmo in osmo uiieo New York City. Člani in članiee našega društva naj vpošfcevajo, da se bodo v bodoče vršile seje vsako drugo sredo v mesecu v goriomenjeni dvorani. John Derčar, tajnik. Zamolčano trpljenje ni nikaka šala. dokler je ne. morete sporočiti svojim dobrim prijateljem. Za duševni užitek bodo skrbeli igralci, za telesni pa uprava dvorane. Precejšen kozarec telesnega užitka bo veljal manj kot en kvo-der. ★ V fraku ni treba nikomur hoditi. Prakovi škriei zavzemajo pre-eej prostora in v dvorani bo že takoalitako tesno. Vsak prostorček v dvorani je pa dragocen. Par rojakinj mi je sporočilo, da ne morejo priti, češ, da nimajo kaj obleči. Nič zato, naj le pridejo. Prepričane naj bodo, da bodo deležne velike pozornosti. raho. K.id 1 • * zvedel, se nihaja moj sti ie JOHN* ROJ« \ doma Vr bi-e pri Ilir>ki Histriei. Pr«>s.im '•ruj"ue rojake širom Amerike če kr!o ve /r. njegr-v naslov, naj ir.i jra javi. ako pa sani čita t vrstice, naj se oglit^i svojemu pe'-tku. — Jacob Roje. 6211 Meadow Ave.. Rockdale. Joliet, 111 • (7-8-5) FARMA 243 AKROV Ravna, težka, bogata zemlja, 200,WH) čevljev lesa, 19 glav goveje živine; prostora za 40. Hi&a z devetimi sobami, šupa z basementom. cementna tla, kokošnjak. hiša za led, silo; vse v dobrem stanju. Železniško križišče na farmi, ob novi državni cesti. Vse orodje. $9000. Del takoj. W. H. MURDOCH Cooperstown, N. Y. NOVA UIDOVl DTJXOA NA KRVAVIH POLJANAH Spisal IWMatiS2 pottnmo: J-' HP BPIiENJE in strahote ■ bojnih pohodflT biyiefi slovenskega planinskega polka. y .knjigi so popisani vsi boji biyiegft slovenskfga polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Ii Galicije, z Dobe^rdoške planote, s gorovja s Tirol, FsjV šega fcciba, Hndega Logm Sv. Gabrijela, Pijavi tfl i polkovem upora te njega fcakletvl, Jo trdo rmma*, vstlmjo 9fS «4» MAJumi" m oetuaii itpfj t«*, m. t. PBTAMMJU J.....I umi i ji n't nl> t J ■', ; Miške« ©faiisie V stanovi j ena leta 1898. Glavni urad Ely, Minnesota. Inkorporirana leta 1901. Glavni »dbornlkl. PtradMdnlk: RUDOL.P PERDAN, »S3 E. 186th St., CleralAC«. O Podpredsednik. LOUIS BAIDANT, Box 10« Pearl Arc. Lorala. O. Tajnik: JOSEPH PTSHI.ER. Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box 961, Ely.-Minn. Blagajnik neizplačanih amrtnln: JOHN UOTSKM, 4U — 12th Ira Duluth. Minn. Vrhovni sdravnlk • Dr. JOS. V. fIRAHEK, 808 American state Bank Bid«., 800 Grant Bt. at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. DIuoU aa4 Oraal Nao obresti alhko podpiralo veliko so-bratov. Vstopnina naj bi ostala po m o jih mislih ista kot je; ako pa Ji članstvo mnenja, da je prenizka ali obratno, jo pa lahko zviša ali obratno. Radi rednega asesmenta se ne da ničesar reči vnaprej, kei bo znižanje ali zvišanje odvisno od določb izplačil na konvenciji S plačevanjem asesmenta in pošiljanjem denarja v jednotino bla gajno, smo nekako vedno kasni Posebno pa društva, ki so oddaljena od sedeža Jednote. Vsak član bi moral plačati svoje pri spevke -društvu do dvajsetega v mesecu, društva pa naj bi odpc^ slala na Jednoto tako, da bi denar dospel v roke tajnika do 25 v mesecu. Društva pobirajo ases-mente do 25. v mesecu, denar pa dospe glavnemu tajniku v roke komaj zadnji dan, velikokrat niti ne. S tem je Jednota na več načinov oškodovana, izgubi nekoliko na obrestih. Ako plačevanje tako uredimo, ne bo oškodovan nobeden, ker plačati asesment mora vsak tako ali tako. Par dni prej ali pa kasneje. Jednotini blagajni bi pa bilo pomagano do- sti. Vpeljanje tega sistema bi b>-lo za nekaj društev res sitno, a če se dobro premisli, izvršiti bi se dalo z lahkoto. Iniciativa in referendum. — To je potrebne« da je pri vsaki organizaciji, ker je koristno zanjo. Le posluževati se jo je treba pravilno. Ne sme se pa zlorabljati za malenkostne, nepremišljene, častihlepne namene, ker |foinisliti je treba, da to stane veliko denarja in delo v glavnem kot tudi v društvenem uradu. Da se vsaka zloraba te ustavne pravice, omeji, bi bil moj nasvet, da se da na splošno glasovanje le, kar je neobhodno potrebnega ter doda k pravilom. to je nove točke, katere v pravilih niso še zapopadene. kar bi v resnici koristilo in služilo organizaciji in članstvu. Točke pravil, ki so bile na konvenciji sprejete, s tričetrtinsko večino glasov, se ne bi smele z referen-domom preminjati. kajti, ako se zgodi, da se take točke preminja-jo. potem sploh konvencije ne bi bilo treba, ker ne bi imela nobene moči in veljave. Vsak iniciativni predlog naj bi bil priobčen v glasilu večkrat kot je dozda^, da ga članstvo dobro presodi in pretolmači. ker članstvo, ko prejme glasilo, se ne ozre takoj kakor hitro pa vidi. da je večkrat stvar priobčena, se potem jvoglobi, ter bolj natančno razmišlja. Toliko za danes. O priložnosti se še oglasim o drugih točkah. Pozdravljam članstvo JSKJ.! John Pezdirc, tajnik dr. št. 61. J. S. K. J. Nekoliko o združenju. Barberton, O. Ker čitam različno mnenje članov in članic JSKJ., sem se tudi jaz namenil, da podam ali se izrazim. kar se tiče združenja. Kakor se razvidi i zacijo ali združenje, je treba no-noben v njo zavoljo imena spod-po in veliko poslopje, pisalne mi- tikati. John Balant, predsednik dr. št. 44 JSKJ. ze, pisalne stroje, tiskarno, in preckio bo to vse skupaj, bode stalo dotično organizaeijo na tisoče in tisoče dolarjev. Kdo bo to plačal? Jaz. ti in vsi; in to ni še vse. Kje so pa uradniki, katerih vsak zahteva dobro plačo? Računaj, pa boš videl, kje da si. Vprašam tudi tebe, cenjeni so-brat ustanovitelj (lične J. S. K. Jednote, ki si delal neumorno ob le. Ali bomo kaj manj asesmenta plačevali če se prizdružimo ? Rajši še več. Če ne I »i v njih rog trobili tako kot nekateri gospodje zahtevajo v Chicagi. te pa navsezadnje vržejo ven iz jednote. ali pa boš sam prisiljen da pustiš, ne glede na to, če si že leta in leta deloval za društvo in jednoto, in tvoji dolarji, vse tvoje delo in trud bo zaman. Torej navsezadnje na starost brez društva, to ti bo svoboda verskega in političnega prepričanja pa*i taki jednoti. Kar se tiče združevalne pogod-ze. narejene 10.—11. jan. 1924. m moj namen, da bi s tem katerega člana ali članico žalil v glasilu ali združevalni odbor in tudi ne gl. odbor JSKJ. Ta druževal-na pogodba je tako politično narejena in spisana, da lahko rečem in trdim, da je niti ena tretina našega članstva ne razume in si tolmačijo pogodbo drugače kot je v resnici. Ker se je združevalna konferenca vršila ravno tistega tedna kot. revizija pri SNPJ. je zavoljo tega tudi manj demokratična kot prejšnja pogodba. V zapisniku združevalne konference čitam, da je sobrait Aleš poročal, da ga izkušnje prejšnih konferenc uče, da je potreba odvetnika itd. Povedal je, da ima advokat pogodbo in pravila J. S. K. J. in da je on oboje dobro pre študiral kakor tudi pravila S. N. P. J. Advokat se je dobil na stroške S. N. P. J. Seveda, saj se tudi za njeno korist ure. Združevalni odbor SNPJ. izpolnuje svojo nalogo in so na njega člani S. N. N. J. lahko ponosni, ker on zastopa temelj, kateri je ustanovljen na svobodomiselni podlagi. Njih temelj mora ostati ne i/.premen j en. dokler ga ne ovržejo tri redne konvencije po vrsti s tričetrtinsko večino navzočih delegatov in odbornikov itd. Da bi tam spolnjevali še zdolenjo izjavo pravil tako kot zgorenjo. to je da jednota jamči članom in članicam svobodo verskega, filozo-fičnega, etičnega in političnega prepričanja, bi bil jaz enih prvih od našega društva za združitev. Ker pa to ne delajo, sem nasproten. jaz. in drugi člani in članice. Zatorej bi 'bilo boljše, da naš združevalni obor ne hodi v Chicago. da še tega ne izgubimo. ka:r imamo sedaj, to je: najbolj demokrat lčna pravi ir» in jednotino glasilo. Ali je naša Jednota na tako slabem finančnem stanju, d* se moramo združiti? Jaz mislim, da ne. Naša Jed net a je na dobri podlagi in lepo napreduje in tudi vlada lepa sloga med nami članstvom JSKJ. To je zato. ker se držimo naših pravil in jiih ne razlagamo kot pri nekaterih jed-notah. JSKJ. je nepristranska jednota, ona se ne vtiče ne v verske, ne v politične zadeve. Glasilo JSKJ. ne priobčuje v uradnih kolonah dopisov verske ali politične propagande. Torej člani in.članice J?5KJ., če hočemo, da smo n&-pristranski v verskem in političnem ozira, ostanimo še pod carter jem Jugoslovanske Katoliške Članstvo društva sv. Barbare, št. 3 JSKJ. je na svoji redni mesečni seji dne 20. aprila t. 1. prišlo do zaključka da se popolnoma strinja z resolucijo društva sv. Martina, št. 44. JSKJ. v Barberton, Ohio, kartra je bila priobčena dne 28. februarja t. 1. Društvo sv. Barbare, št. J ni bilo še nikdar za združenje. ker| Sobrat ustanovitelj. poglej, dobro v©mo. in vsak trezno misle-jkam danes plovemo. Potrudi se še či član JSKJ. lahko sprevidi in < zdaj in delaj še bolj krepko, tako priznava, da naša Jednota je po-'da zares ostanemo zopet doma pri polnoma na nepristranski podla- lastnem ognjišču, gi ter se ne vmešava ne v politič- Vprašam tudi tebe, sobrat in ne in ne v verske stvari, kakor j skrben oče svoje družine, kaj ne? to delajo nekatere druge. Mi smo Dokler so bili tvoji otroei še majh-v pravi bratski slogi in smo zago~ ni, denarna kriza je bila -večkratna pragu, in vendar si prispeval s svojimi doneski redno, želeč v srcu. da bi se J. S. K. Jednota to prekoristno stvar, to je da se združimo v veliko jednoto, da ne bi mo kot mlado drevesce na sa-l t. ti. ki ga lahko Vsak mali veter i oj-:,ši na tla in uniči mlado življenje. Omenim naj neko zgodbico, ki naj nam služi za zgled. Slišal sem že mnogokrat, da je imel en oče sedem 9.111 w Ko so enkrat dorasli, so bili vsi junaki. Nekoč je pokli-e'.i! v. i ll sedem sinov predse in jih nagovoril po očetovsko: Dragi moji sinovi, tukaj vas vidim pred seboj kot mlade in čvrste može, torej vas hočem malo pre i skusiti, tla se prepričam, kaj more kateri zmed vas napraviti. Pot eni prinese sedem palčic in raz.lcli vsakemu po eno. Zdaj jim pa vel>. d i> naj vsak svojo zlomi. Sinovi so se pa vsi h k rat u nasmejal; svojemu očetu. Rekli so mu. da to ni nobena preiskušnja in da to lahko vsa- času ustanovitve, dokler se ni tvo-1 "a Pre^Kuwija m da to lahko vsa- je delo na dobri podlagi izvršilo. kl,nii,jlieu opravi Le po- c, .. . a.;ajte malo. jim pravi oče, vam tovljeni, da bolje ne dosežemo če se petkrat ali desetkrat združi-imo. Želimo pa. da bi glavni urad izdal glasovnice še pred konven-1 povzpela. Zamogel si pričakovati cijo. da se stvar reši in mir naredi za vselej. Prisiljena stvar ni nikjer prida, kot voda ne v čevlju. Zakaj toraj nas silite? Mi dobro poznamo S. N. P. J., saj nismo prišli včeraj iz starega kraja. Katerega od nje vsakovrstnih podpor v naših boleznih in nesrečah. To se jt tudi doseglo. Vprašam pa tudi vse cenjene sobrate in soselre J. S. K. Jednote, zakaj nekateri tako silite v združenje.' Ali ni J. S. K. Jednota veseli, naj bo njen član, kateri pa j solventna Ali J. S. K. Jednota še ni, naj pa postane, saj se ne J "e izplačuje vse podpore, za kali rn ni nobenemu. Da bi se pa naša tere smo opravičeni.' Ali plačamo J. S. K. J. s svojim članstvom več, kakor bi kje drugje? To pre- združila ali pridružila k S. N. P. J., proti temu pa protestiramo že od začetka do konca. Brali smo v G-lasilu: Združimo se, da pokažemo tujemu narodu, da se zavedamo. V drugi številki Glasila vidimo, če se združimo, dosežemo Slovensko Zavetišče. Zatoraj bratje in sestre, ko pride dan splošnega glasovanja, ne glejmo za čast, da bi jo želi ml tujega naroda, ker lakomnost časti ni nam v nobeno korist in tudi nc Sovensko Zavetoišče. ker ga skoraj ne potrebujemo. Prvič stane preveč denarja, drugič, naši slovenski bratje ne prihajajo več tako iz stare domovine kakoi so pred leti. Tretji , koliko jih j<-med nami naših sob-rat o v in so-sester. ki imajo svoja zavetišča na. svojih domili. Četrtič, kolikoi jih je pa tukaj rojenih naših sinov in hčera, ki so napolnjeni z ameriškim duhom, se pa tudi ne bodo vlekli za Slovensko Zavetišče. Združene države ameriške pa imajo svoja Zavetišča za svoje revne ljudi, kakor ga ima tudi La Salle County na Ottavi, 111. Skrbimo in glejmo samo to, da naša. slavna J. S. K. J. ostane nepremakljiva tako, kakor je sedaj in bomo vsi zadovoljni. La Salle, 111., dne 30. aprila 1924. (Pečat.) Josip Bregač, predsednik. Joseph Brezov ar, blagajnik. Anton Kastigar. tajnik. Pri zadnji redni mesečni seji je naše društvo imelo raznovrstne govore za napredek društva in v tem je prišla tudi debata o združenju. Vsi navzoči so bili proti združenju, in to je tudi pravilno, ker vzrokov je dovolj. Veliko se piše o združenju, ter preberem vsak dopis, ki se tiče združenja in to se vidi dobro premišljenemu prazno slamo mlatiti. Žalibog. da se najde cenjenih sobratov in sosester, tudi posameznih društev, spadajočih v J. S. K. Jednoto, da so se tako daleč spozabili, da ne znajo kaj delajo in so za združenje, mesto proti združenju. Cenjeni mi sobrati 'in sosestre J. S. K. Jednote, pazno preberi- mislite in odgovorite 1111 na to. Brez dvoma razumete me vsi, da združenja nam nI potreba, ampak se še bolj trdno oklenimo dične organizacije J. S. K. Jed-nate. Vsem tistim cenjenim sobratoan in sosestram, kateri so za združe-njes bi pa rekel, da so bolj otroški kot pa moški, ker sami svojo skledo prevračajo. Tako tudi o-troci delajo, kadar se najedo. Kdor izprevidi, da ga J. S. K. J. ne čisla v vseh ozirih in ne podpira v vseh nesrečah in boleznih, ali pa mu mogoče kaj škoduje, takemu svetujem, naj gre s trebuhom za boljšim kruhom. Kouečno apeliram na vse cenjene sobrate in sosestre J. S. K. J., da sklepajo, da nam bo bodočnost srečna in zadovoljna. To bomo pa dosegli, ako smi vsi proti združenju. Sobratski pozdrav vsem eenje-nim sobratom in sosestram J. S. K. Jednote. Marko Guštin, tajnik dr. Vitezi sv. Jurja, Št. 49. Chicago, 111. Na redni seji društva Zvon št. "0 JSKJ. rine 2<>. aprila t, 1. smo "•i/.ni' t rivali o nameravanem združenju sh-v. Jednot in Zvez. Prišli smi -.{o zaključka, da bi tako združenje ne bilo v korist naši Jednoti ter nienemu članstvu. Sklonjeno je bilo, da društvo Zvon štev. 70 podpira resolucijo društva sv. Martina štev. 44 JSKJ. v Barber-tonu. Ohio, katera je bila pri"b-čena v glasilu št. 49 z dne 28. februarja 1924. K ran k R"tel. predsednik. J< hu Jurečič, tajnik. William B. Launch, blagajnik, i. P<_č.U društva.) Pueblo, Colo. Ker v'dini iz raznih dopisov, da ni cenzure v našem glasilu, in ker se je tudi urednik Glasa Naroda izrazil, da bo vsak dopis priobčen dobesedno, kateri bo podpisin s nein.im imenrm, hočem tudi jaz nekaj napisati o združenju. Vidim, da ni preveč navdušenja za -v;>j mu torej jaz navedem, zakaj zdmženie. le ii"kaj se jih je ogla-ij" dol.il pri JSKJ. £-4.00 več kadilo in še t; h je veščina proti zdra- kor pri SNPJ. SNPJ. ima v svo-ženju do sedaj. j h prarvilih: "Član, ki se javi bol-C en jeni soforatje in sosestre na- niin, za prve 3 dni ne dobi nič. pose JSKJ., zdramimo se vendar en-J - krat in delujino vsi kot en mož za (Nadaljevanje na 4. strani.) bom dat pa drugo, bom videl, 1 a j bosV pa zdaj napravili. Petem vzame vseli sedem pali.'ic ter jih zveže "kupaj v eno celoto. Potem zopet da sinom. Nate. pravi, /daj bom pa videl, kateri izmed vas je toliko močan, da bo teh sedem paličie obenem hkrati zlomil. Nob« d en izmed njih jih ni mogel zlomiti, ni t>če se jim je nasmejal. Potem pravi; Prej ste -te šibH :n vsakdo vas lahko porazi, -"o s' ■ pa enkrat združeni, se pa lahko kosate s svojim nasprotnikom, ker v združenju po^anete iiH.čni. Zaton j snhrntje in soyw.-stre naše slavne JSKJ., tudi nam je potrebno, ib povzamemo ta lepi nauk tega e "vrta :p združimo se z na j-vi'rio or«juiii"ueijo S!ov. Xar:Kluo Podj.. Jt-duoto. Ne '.izirajmo se na tiste, ki so nasprotni združenju in .cer iK-k-.j strašnega vidijo tam, kjer ii'č ni. Napadajo kar je naprednega in za dobrobit naroda. Hodimo zn tistimi, ki vitli jo bo-dočm st ži« ki d dujejo za napre-.!(•!: "»-)<••_>slovanskega nar.da in delavstva v spb šnem. Poglejmo samo malo v k»*atko zgodovino 20 let, da se prepričamo in vidimo, -ako ie t.'hii'ka napredovala na vs.ik<.\ rstnih iznajdbah D ines imai:.o reči, o katerih pred 20 leti narodi še <-anjali niso. Tudi sedaj Še n- m< rem o reči kaj nam lahko prinese bodočir-jst v prihodnjih 13 ali 2C letih. Cenjeni sobrat je in sosestre, še enkrat apeliram na vse. da s? v^i poprime no resnega dela in ne izgubljajmo dragocenega časi zdaj, ko imaji'o lovi priliko. Pustimo vse napade na stran i:i razumi ri-vnjm ► stvarno ter nepristransko. Peieiu nam bo mogoče priti do /.druženja. Ni pa b-po z-i člana, ki napada sv« jo organizaci jo, ne da 'n prej omenil vzroke ali napake. Naj omenim, da sem čital dopis v Glasilu JSKJ. v .št. 91 pod naslovom "Nekoliko o združenju ". Piše član društvi* št. 116. Omenjeni član p še: "Jaz kot 221etni član JSKJ. \ prvi vrsti povem, da sem proti zdra/..t vi Ln se prav čisto nič ne sramujem podpisati svojega ii;e\a. * po mojem bi ga bilo lahko sram, ker sam sebe blamira.) Omenjeni član piše dalje: " Jaz s in sam elan SNPJ., a nikakor ne pripoznam, da je ona najboljša, kak-r nekateri kričijo. Zatorej naj tukaj omenim- Moj s'11 je bil bol::ii 1 { dni. On je član JSKJ. in >X!'J. in pri vsaki zavarovan za •i2 00 b . lu ške podpore na dan. On e; je javil obema hkratu. Doma j" bil 13 dni in d<'bil je bol. podpore pri SNPJ. $20 00. a pri JSKJ. $24.00. Plačeval je pa pri cbeii enako." Omenjeni tukaj sam s*be blamira in pokaže, da on ne pozna i ravi! uiti enih niti drugih. Ako bi jih poznal, ne bi tega zapihal. ofr # ^tibjnfr, ^igoi Nekoliko o združenju. (Nadaljevanje s 3. strani.) tem pa vsaki dan 1, 2, 3. 4 ali 5 dolaIrj»;v, za kolikor je že zavarovan." Torej je dotil še $2.00 več. kakor mu je šlo po .pravilih. Po pravilih bi bil dobil samo $18 00. JSKJ. ne plača svojim članom za prvih 7 dni nobene bol. podpore. Ako je pa član bolan nad 7 dni, mu plača podporo vštevši prvi dan. Jaz sem to napisal omenjenemu članu,, ker me dolžnost veže, da branim SNPJ. pred napadi, ker jaz sem tudi njen član. Cenjeni bratje in sestre, če prijeme do združenja, bomo imeli vai enaka pravila in vsi enake pravite, m članstvo bo delalo pravila s splošnim glasovanjem ali petem svojih delegatov, kakor bo že članstvo zahtevalo. Z bratskim pozdravom John M rain or, tajnik društva Marije Pomagaj Št 42 JSKJ. Dopisi in naznanila. Sheboygan, Wi3. V glasilu dne 24. aprila se je či-talo poročilo Mrs. P. Ermenc, članice združevalnega odbora naše Jcdnote. Nikakor ne moremo pričakovati. da bi nam posvečala sv. j dragi čas. Tempotom prav prijazno odklanjamo njen obljubljeni Dbisk. Mi bomo na prihodnji društveni seji razpravljali ter uklep poročali na glavni urad. Zahvaljujemo >e ji za zadnji obisk. Posebno smo ji hvaležni ra
  • oI.i zanimali društvo in se v polnem številu udeleževali društvenih sej. Bliža se nam čas, ko bo treba izbrati delegata za prihodnjo konvencijo iu tudi več drugih važnih stvari bomo imeli na dnevnem redu za razmotrivanje. Vsa-ILPg.'l t'lji'a je dolžnost, da dela na to, da se kaj dobrega stori v prid društvu in Jednati Članom je dana lepa prilika za pridobitev no->ih članov v društvo, ker zdaj ni nobene pristopnine. Novi član plača samo tekoči asesment. Članu, kateri pripelje novega člana, pa organizator odstopi $2 00 nagra-j de, to je tisti dbbi nagrado, ki pripelje n ivega člana. Nagrado Jcbi pr.tern, ko je član prejet v Jednrto. Z bratskim pozdravom John Mramor, tajnik. Štev. DruSt. Dohodki Izdatki 1 $ 650.56 $ 634.33 2 490.74 512.67 3 163.96 133.00 4 133.15 98.00 5 216.35 > 161.00 6 512.17 93.00 , 9 486U\l 227,00 11 127.74 87.00 12 231.00 13 115.47 53.00 14 93.56 15 299.91 1,091.33 16 263.07 143.67 18 451.67 150.00 20 33815 53.00 21 308.33 134.00 22 56.01 25 401.91 194.00 26 470.58 237.00 27 108.19 15.00 29 215.52 126.00 30 548.93 31 226.87 35.00 32 160.14 1,105.00 33 257.81 81.00 35 175.53 98.00 36 647.31 476.00 37 1,004.52 1.187.01 39 359.98 167.00 40 285.96 644.00 41 94.25 102.33 42 254.04 43 120.21 44 258.47 45 441.93 327.00 47 142.90 31.00 49 283.97 31.00 50 135.39 66.00 51 53.48 97.00 52 22.00 53 307.08 257.33 54 94.85 26.00 55 175.36 148.00 57 431.34 58 17293 17.00 60 98.14 33.00 61 207.00 74.00 64 39.62 30.00 66 199.66 56.00 68 134.81 1,000.00 69 68.25 28.00 70 252.00 127.00 71 325.17 103.00 72 43.45 75 174.01 15.00 76 102.37 15.00 77 175.89 78 199.23 79 39.31 81 S2 83 84 85 86 87 88 89 90 92 94 99 101 103 104 VABILO .na NA PLESNO VESELICO. katero priredi društvo sv. Cirila j XT i:; Metoda £t, 36 JSKJ, v soboto'^ 17. maja v društveni dvorani no Morrellyille, Johnstown, Pa. Pri-četvk veselice ob 7. uri zvečer. Vstopnina za moške SOf1, za ženske 25{t. Igrala bo izvrstna godba in zabave bo dovolj za vse. Vljud- pride na prihodnjo sejo, se mora j110 vabimo rojake in rojakinje, do-po kopati po pravilih. Torej, bra- ,ua*e m 12 hhžnie Golice, da se t je in sestre društva sv. Jožefa, prosim, da boste to upoštevali od zdaj za naprej. Ttajnik bo storil svoja dolžnost. *potem ne boste mogli nobenega drugega kriviti kakor samih sebe. Nadalje vas prosim, da ni treba čakati s plačilom asesment a do zadnjega dne, ker bo prekasno in boste suspendirani. Bolje je plačati par dni naprej, kakor par dni kasneje. Nesreča pride rada v takem času, ko bi bili suspendirani iii podpore ne bi dobili. Vse člane opozarjam, da pridete na prihodnjo sejo, da se malo rRimo Vriva o pravilih. To leto bo konvencija in bo treba tudi delegata dobro opozoriti na točke, da bo dobro vedel, ko bo šel na konvencijo. Torej vsi na prihodnjo sej o! I bratskim pozdravom Peter Popovicb, tajnik. pohif&tevilno udeleže te naše veselice. Torej pridite vsi 17. majal Vabi Odbor. Kansas City, Kans. Sobratom in so^estram društva tezi sv. Jurija št 49 se nazna-ij, dp se je pri zadnji mesečni »k le pal o v prid 201etnice na- |107 1108 j 109 110 111 112 114 116 117 118 119 120 121 122 123 Francoski prosvetni minister je na predlog pariškega prosvetneg®1!-^ nakazal jugoslovanskim dijakom'j26 v Parizu in d rug »h francoskih'j27 mestih izredne podpore, ki v ce-U«>g lot'' /a zadnje tri mesece iznašajo ^29 nad 140,000 frankov. Podpore je j3q bilo deležnih nad 200 siromašnih in odličnih dijakov vseh strok, ki študirajo na BYancoskem. Tekom aprila so se razdelile nove podpore v svoti 47,000 frankov. Francozi za jugoslov. mladino. Umor v Muretincih pri Ptuju. 131 132 133 134 135 136 137 138 V noči od 10. na 11. aprila so ^on naš!li na dvorišču njegove hiše z j^q razbito glavo in v krvi ležečega 141 posetnika France Jamžekoviča. Ker je umorjeni v zadnjem času zanemarjal svoje gospodarstvo in se vdajal frijaži, sta se « ženo Marijo vekrat spila. Vsled tega Je' 142 32 Za marc 82 92 38.45 88.55 236.15 104.76 119.53 138.07 178.97 55.11 107.80 321.76 136.47 109.33 226.31 150.74 141.87 145.84 91.79 142.14 107.84 249.31 120..78 71.01 320.11 141.57 55.69 86.45 56.99 243.60 50.64 339.57 43.77 80.33 112.02 46.91 34.67 255.35 146.69 53.85 79.89 lšsiš 136.90 78.64 106.10 62.31 90.28 82.81 57.96 111.18 1T-86 1^69 itrn iiito 21.00 104.00 22.00 31.00 800.00 69.00 149.00 .31.00 71.00 27.00 16.00 68.00 95.67 58.00 255.00 15.00 126.00 405.00 1,040.00 500.00 390.00 272.33 1,000.00 34.00 310.00 48.00 91.00 46.00 15.00 205.00 132.00 Račun mladinskega oddelka med društvi in Jednoto. Za mesec april, 1924. SStev. Društ. Dohodki Izdatki i5.0(* 45.00 15.00 40.00 67.00 14.00 70.00 32.00 66.00 $20,75b.ti0 1 $ 35.25 2 19.05 3 3.60 4 4.20 5 4.05 6 18.75 9 3.75 11 2.00 13 11.25 15 1.50 18 14.10 20 14.70 21 6.75 25 4.35 26 23.10 27 1.95 29 19.95 30 15.60 31 5.70 32 3.15 33 10.35 35 7.05 36 25.65 37 25.20 39 15.15 40 10.05 41 • 6.15 42 4.65 43 2.55 44 3.90 45 26.25 47 2.25 49 9.30 50 1.80 51 .90 53 7.95 55 10.25 58 5.40 60 3.75 61 11.55 64 .45 66 5.40 68 9.30 69 2.85 70 8.40 71 9.45 75 7.95 76 4.20 77 1.80 '78 10.50 79 1.35 83 .30 84 .95 85 5.55 86 4.65 87 2.25 88 1.95 89 3.45 92 4.05 94 12.90 99 10.20 101 1.20 103 4.50 104 5.85 105 2.40 106 4.05 107 1.35 108 9.15 109 3.15 110 13.35 lil 1.65 112 .75 114 14.55 l\6 8.85 117 2.10 118 3.00 119 2.10 120 5.40 121 4.50 122 14.20 123 1.65 124 3.00. 125 1.95 126 .90 128 >3.60 129 6.30 1,30 2.70 131 1.95 132 5.40 133 1.35 134 .75 135 2.25 136 2.70 137 3.15 138 1.65 139 .45 140 2.70 141 .60 32 Za marc 2.40 62 1.65 92 4.05 Škupaij: $677.35 Joseph Pishler, gL tajnik. Morsko kopališče Ulcinj. Ni>davno se je v Beogradu tista-ltovila akcijska družba "IJIcinj", ki si je stavila nalogo, da v obrež-i.em črnogorskem mestu Ulcinj uredi tpoderno morsko kopališče. Italijansko - švicarski konflikt. Pred kraktim so italijanski listi nenadoma prinesli vesti o obmejnem inciaidentu na italijansko-švicar^ki meji. V Ponte-Tresa, v tesnskem kantonu je korakal oddelek švicarske vojske, baje cel bataljon. tik ob meji, ki jo tvori tamkaj rečica Tresa, tekoča iz Lu-ganskega jezera v Lago Maggiore". Med marširanjeim pa je pričel demonstrirati preko meje v italijanski del kraja Ponte-Tresa, grdeč Italijo, fašizem in Musolinija. Protiitalijanske demonstracije so se baje ponovile na več krajih ob meji, osobito pa v Lugano, kjer so istotako sramotili fašizem dn predstavnike sedanje Italije. Italijanski tisk piše z velikim ogorčenjem o navedenih dogodkih, tudi Agencija Štefani je objavila užaljeno vesti. Napoveujtjo se diplomatski koraki napram Švici', a fašisti bližnjih gorenjeitali-janskih okrajev so kratkomalo — napovedali kaizensko ekspedici-jo preko meje tja do St. Crottharda! Da preprečijo obmejne spopade, .>,0 italijanski oblasti odredile močnejše zastraženje meje. Tako italijanska poročila. Švicarski viri pa popisujejo afero v precej drugačni luči. Bodisi uradna kot zasebna poizvedovanja s švicarske strani, trdijo, da je ves konflikt Obstojal v tem, da je eden od švicarskih vojakov v bližini meje zaklicali " Abbasso Mussolini!", na ta klic pa da so odgovorili z italijanske strani s psovkami. iz česar se je razvilo obojestransko zmerjanje. Toda cela zadeva se je dovršila v povsem majhnem obsegu in o njej so vedeli le v najožji okolici, toda nihče jim ni pripisoval večjega pomena. V Lugano pa so vojaki socijalisti prepevali pesem 41 Band i era rossa". tudi tega pa ni mogoče smatrati kot demonstracijo zoper Italijo. Na vsak način pa so po švicarskem naziranju Italijani pri tej stvari iz mušiee napravili slona. Ta razlaga je jako verjetna. Saj se je pokazalo že večkrat, v zadnji dobi na pr. glede Grške, kako vehement no in bojevito nastopi fašistična Italija, kadar se pojavi kak konflikt med njo in — slabejšimi sosedi. V aferi na švicarski meji pa j«' oči vidno iskati še drugega ozadja. Odkar je zmagal fašizem, se vedno bolj jači agitacija, ki ima za cilj odrešitev Tesina, to je onega švicarskega kantona, ki ima italijansko prebivalstvo. V Tesinu se razpihuje razpoloženje za italijansko iredento. Se nedavno je izšla v Milanu knjiga "O tesin-skem vprašanju", ki je spisana v rredentističnem smislu in ki je vzbudila veliko ogorčenje v Švici. Razpoloženje med Švico in faši-.stient) Italijo postaja tedaj vedno slabše in v tej občutljivi atmosferi se seveda obmejni konflikti presojajo drugače. Vsekakor pa Mussolini napram Švici ne bo mogel nastopati tako brezobzirno kot je nastopil lani napram Grški. j strogost uredovanja našel jeniških oblasti, dokaz za dobro funkcioniranje državnega aparata. Na prvem mestu med razlogi stoje nalezljive bolezni, med katere šteje ameriški zakon tudi tuberkulozo. Če se resumira, je treba priznati, da. ne kaže naša migracija nobenih znakov, ki bi nas mogli v kakršnemkoli oziru vznemirjati. Uradna selitvena statistika S. H. S. za leto 1923. Kaj nam povedo številke naše selitvene statistike? Četudi je naša migracija še vedno aktivna, ker izkazuje več povratnikov kakor izseljencev, vendar v razvoju izseljevanje relativno raste, povrača-nje pa pa m ersko. Po mnjcoij^ strokov-l Je Vedno, tako kompBciralo na! jakov ima ttcinj vse ^ meriko. Od 12,965 izseljencev leta 1921 se je izselilo v Južno A-meriko 390; od 6086 leta 1922 • 395; od 9370 leta 1923 pa že le malo manj kakor polovica, namreč 4302. To pomeni, da išče naša emigracija nova pota, ko še ji zapira pot v Zedinjene th*žave. Razun naših državljanov se je iz države izselilo 2128 tujih dr žavljanov. koliko tujih državljanov je v tranzitu prešlo čez naš teritorij, ni za sedaj znano, toda v tem prometu leži velika prilika za na$o plačilno bilanco. . Zavrnjenih (^etarred, deport-ed) je ijilo po oblastil vseljevanja ~ 2 wa tmeb. Hear jo v briineri ■ Jugoslovanski naseljenci v Egiptu. V Aleksandriji se že od nekdaj nahaja znatna kolonija južnih Slovanov*!.judjo naše krvi živijo tam že od časa stare dubrovniške kolonije, še danes lahko vid« v Aleksandriji t:okalet Ragusa", dubrovmško palačo, t. j. zgradba, v kateri so se nahajali konzularni ui pv morski uradi stare dalmatinske repu!like. Tu s-; se shajali k ».-pitani in trgovci iz celega levan-tin^kejra Prrmorja in na njihovih jadrnicah se jo vila slavna zastava sv. Vlaha. V tej pal ici so po-m ore i nase ki vi v prejšnjih časih izkrravali blago, ki so ga prtpe-tja'i i/, .svojih krajev ter ga zamenjavali za produkte starega Egipta, katere so potem izvažali s v o :o domovino. Dolgo vrsto let so praktični Pn-bro\ čani trgovali z Aleksandri j o in mnogi so se tudi nastanili v tem mestu. To so bili večinoma trgovci, d oči m so drugi opravljali posle ladjcstavcev. Tretja skupina izseljenec v jr obsegala obrtnike in ribiče. Slednji so uvedli ob afriški obali več načinov ril>olova, katf-rih dotlej Arabci ni.so poznali. Posebno značilno pa je. da je bil vpliv primorskih naseljencev naše krvi v Aleksandri ji tako velik, da so s«- nine-gi Arabci sčasoma posluževali dalmatinskega narečja v občevanju 3 tujci. Za Napoleona, ko je Dubrovnik prišel ob sivo jo svobodo in neodvisnost, se je večina naseljencev vrnila v rodni zavičaj. Le malo jih .je c*»ta.lo v Aleksandriji. Tesne vozi z rodno grudo so pri slednjih r.aposWl popustile. V nekoliko desetletjih so se izseljenci tako asimilirali, da so se odtujili rodnemu plemenu in jeziku. Tako se danes nahaja v Aleksandriji in drugod v Kgjiptu polno starih Dubrovnika no v in Dalmatincev z značilno končnico —ie. Seveda se ne zavedajo, kje je tekla zibel njihovim prednikom. Ko .so Dalmacijo podvrgli Habs-bnriaiii, s-j se začeli naseljevati v Egiptu obrtniki, mornarji, ribiči. kapetaui in trgovci iz južne Dalmacije, iz hrvatskega Primerja iu Istre. Obetali so si dobrega zaslužka. Izseljevanje v Egipt je bilo najmočnejše v 80ih letih pro-šlega sKletja. Posebno močan je bil dotok žensk, ki so prihajale iz Trsta, zunadne Istre ter iz goriških krajev, zlasti iz Brd, sprejemajoč namesčenja služkinj, guvernant, sobaric, dojilj, kuharic itd. V začetku tekočega stoletja so našteli v Egšptu nad 30tX) Slovenk. od katerih se jih je okoli J00 množilo z raznimi egiptskimi odličnjaki. Približno ^»oiovica pa se jih je pozneje odtujila svojemu redu. Našli pa 90 se poleg mehkužcev tudi taki, ki so stali v boju za o hrano svoje preteklosti naravnost junaško in trdovratno. Zanimivo je vedeti, da so se južni SI ••van i v Egiptu obnašali na-ravrost vzorno in da se cela desetletja ni slišalo o kakem njihovem prestopku, ki bi dal povod za sodno zasledovanje. Domače oblasti so jih .-adi tega cenile. Nadalje je interesantno dejstvo, da so med našimi emigranti v Egiptu bili uajzavednejši Slovenci. Dočičm so se drugi pod vplivom dolgoletne odsotnosti iz domovine več ali •nsnj aklimatizirali ter pozabili na gnec^do, iz katerega so izleteli, je vezala slovenske izseljence z rodno zemljo slovenska knjiga. Mo-koHeva družba je imela — vsaj pred vojno — v Egiptu precej naročnikov na svoje knjige in te knj:ge so bile kakor lastavice, ki so vsako leto na novo prinašale pozdrave iz domovine. Po zagrebškem "Obzonr*. Časi še Sspreminjajb. rto Washington: je dobilo i- • .t ; uit-. - GLAS KAR ODA, 8. MAJA, 1924 Zagonetno, toda resnično. Španske bikoborbe. Tovorni avtomobili prevažajo po cestah in ulicah Madrida starodavne mehurje, vsebujoče vino. Fordi in drugi avtomobili zavzc. majo prostor, katerega so z ne-oporočeno pravico zavzemali več stoletij »lepi berači. Madrid imi; podzemeljsko železnico in stara Španska izginja. Notranji zido* i Plaza okrašeni z oglasi, ki ponujajo za nizko ceno pouk t ravnanju z avtomobilom. Ljudska množica se seveda ne briga za ta sporočila. Preveč se zanima za bikoborbe, toreador je in proizvajalce plemenskih bikov, a bolj razsodni in dalekovidni ljudje viti i jo v teh objavah nekak Mene. Tekel. Ffcrsin na zidu, k: napoveduje počasni konec starodavne i^re v areni. Avtomobil je šjvirt. koristnost in tudi možnost. Španec zanima v prav tako veliki meri kot druge. Vsak Spanec ima pravieo upati, da l»o nekega dne lastnik avtomobila. Industri-jalni razvoj po vojni je namreč neizmerno povišal življenski standard španskega delavca. Učinek je dvojen. Ker izključuje manija za avtomobil drupe slič-ne man i je, je pričelo ponehava!) navdušenje za bikoborbe. Dose, daj se je človek pogosto lotil ka-prijere toreador ja ali bikoborca, ker ni imel nobene druge prilike, da si zasluži na pošten način svoj vsakdanji kruh. Prebrisani mla-j d i ljudje, ki bi se še pred deseti- POZOR! RAVNOKAR SMO DOBILI NOVE SLOVENSKE PLOŠČE. 25000F (Ribinška karajža (Kranjski Piknik ...........75 25001F (Na Ofceti. marš (John Polka ................5 25002F (Domžalska Polka Juhu Valček ................75 25003F (Vaška Serenada (Naš maček Je pa «am doma .75 E 4845 (Nedolžno oko (Še enkrat te objamem .. .75 E 4544 (Zdravstvuj ne plakaj deva (Jezična žefka v Coney Island .................. .75 E 4488 (Mili zvanček z melodiamem (Naprej zastava »lava .....75 E 4689 (Na tujih tleh (Ko bi moj ljubi vedel.....75 E 4992 (Od kod Je Špela doma (Družinske sladkosti v Cle-____ velandu .................75 KVARTET POJE GLASBENO DRUŠTVO "LJUBLJANA": E 7993 (Deklica Mila (Vabilo .....................75 E 7994 (Pastirček (Kozarček še ...............75 24015 (Ciganska sirota (Slanca .....................75 24001 (Pod oknom (Pri zibeli .................75 24002 (Naš maček (Po celi vasi lučke ni......75 24003 (Jadransko morje (Čolničku ..................75 24007 (Slabo sveča Je brlela (OJ ta soldaški boben.......75 24008 (Prav lepo mi poje črni kos (Ko pridem na sred vasi .. .75 24009 (Pogled v nedolžno oko (Raztanak Hraboslav......75 14016 (Pozdrav iz Gorenjskem, val. (Mariborski valcer, valček (godba) .................75 21013 (Miramarska. mazurka (Ohioska krasotica, marš— (godba) .................75 24014 (Bleski valčki, valček (Slovenska četvorka, marš (godba) .................75 10140 (Josefina polka, godba (Štaberle polka, godba.....75 10090 (Ne zapusti, valček (Vesela Tirolka, val........75 10093 (Vedno sveža, šotiš (Lepa Alfi, valček .........75 24005 (Sezidal sem vinski hram (Podoknica .................75 24006 (O te ženske (Ljubljanski postrešček .. .75 24010 (OJ zlata vinska kaplja ti (Izbri&imo to ...............75 KOMIČNE PRIPOVEDKE: 24004 (Kako je krjavelj hudiča presekal (Krjavelj na slemenicah .75 24011 (Legionarji (Legionarji ................76 24012 (Osel in bog (Jože » Pol.-n za pričo not dan .................... ,75 10183 (Kovačninca v gozdu (Mlin v črnem gozdu.....75 23513 (Mila, mila Lunica (Večerna pjesma .........7£ 23514 (Vse mine (Mjesečina djvno sja .....75 Te slovenske plošče so jnko glasne in Jih umrete Igrati na vsakem gramofonu. Zalogo imamo veliko ter jih ik>S1-ljamo na vse kraje Združenih držav. Pridite in prepričal i se boste ali pa piaite po posebni cenik katerega pošljem brezplačno. Carantram Uitro postrež bo. V naročilu priložite Money order. Frank Černe Jeweler & Music 8tore 6033 St. Glair Avenue c^nim^o. mi leti izpostavili kapricam in nevarnostim. ki ustvarjajo in uničujejo toreadorje, dobe sedaj druge službe. Ti mladi ljudje obiskujejo kino-gledišča, da vidijo, kako se oblačijo Ln obnašajo ljudje v drugih deželah. Ta moderna radovednost je naravnost nenasitna. Igrajo tudi football. Naravnost nevrjetno jc, kako je priljubljenost te igre napredovala v zadnjih dvanajstih letih. Ta igra vzbuja narodno navdušenje le malo manj kot v naši lastni deželi. Otročaji na cesti, ki so preje celi dan igrali bikoborbe. premetavajo sedaj velike žoge. Ce ni dru-arače .so te žoge napravljene tz cunj in špage. a otroci se ne brigajo za to. ProfesijonaJne nogometne prireditve privabijo na 'grališče velikanske ljudske množice. Že danes so bikoborbe na-pol pozabljene. Vse to zanimanje za nove stvari. ta tek proti modernizmu pospešuje na izkušen in spreten način "La Joventui Espanola" (Španska mladina), to je organizacija. ki obstaja v glavnem iz mož z vseučiliško naobrazbo in ko je naloga je navdati z enerži-io ter modernizirati Špansko. Med drugimi sredstvi v ta namen pospešuje ta orgalzacija zanimanje za aletletiko ter skuša obenem za-treti zanimanje za bikoborbe. Upliv\ organizacije, obenem s tendenco časa, je že pričel kazati ln skoro vse publikacije, posveče-hikoborbam le majhen del prostora, katerega je preje posvečalo in skoro vse publikacije, posveeče-ne izključno le bikoborbi, ki s o obstajale pred nekako dvanajstimi leti, so prenehale izhajati. Se bolj važno pa je, da pojema jo bikoborbe tako glede števil;« predstav kot glede števila obiskovalcev. Celo gala predstave se n« vrše več pred nabito polno areno. Amerikanci in Angleži se niso nikdar zanimali za bikoborbe in' prirojena antipatija je I'iia še povečana vsled neprestanih lažnji-vih poročil pisateljev. Skoro vsi pisatelji glede tega predmeta so dosedaj izjavljali, da je bik krotka in ponižna žival, katero spravijo v srd šele z mučenjem in trpinčenjem. To pa ni resnica. Biki, ki nastopijo v areni, morajo pokazati že doma, na pašniku svoje bojevito razpoloženje, ker bi jih drugače nikdar ne poslali v areno. Tudi ni resnično, da jc bik. predno ga zadene meč to-readorja, napol paraliziran in daj se ne more več braniti. Najboljši dokaz, da je bil bik pri svoji poL-ni moči. je to. da usmrti nedoločeno število konj in pogosto tudi ljudi, predno ga zadene v tilnik meč. matador ja. Profesija toreadorje v je pričela vsled nepremagljhega upliva modernih Časov polagoma izmi-rati in ne- bo trajalo dolgo, ko s£ bodo tudi na Španskem vršile zadnje bikoborbe in ko bo ostal le še spomin na stare, lepe čase. kot spomin na inkvizicijo ter srednjeveško preganjanje in sežiganje ta-kozvanik "cepernic". AM 3TS KDAJ .PREIZKUSILI . Severa's Esko flAZILO ZOPER SRBEČICO? Cena 60 center V LEKARNAH VSEPOVSOD. W. F. SEVERA GO. CEDAR RAPIDS, IOWA Iz Jugoslavije. . i : Nova bolnica v Zagrebu. Podkupljena porota. iz Splita v Dalmaciji »poročajo 0 te-le senzacijonalui aretaciji: V a predlog državnega pravdnika le bil aretiran porotnik Marin Pa-nadič iz Šolte, ker je sprejemal podkupnine v procesih, ki so se v zadnji seziji obravnavali pri porotnih razpravah v Splitu. Obenem s Panadičem sta bila areti- 1 aua podkupovalea Mirko Mara-tovič in Mirko Mihajlovič. Mara-L v:č je bd obtožen požiga, a je bil pri zadujemporotnem zasedanju < prctŠčen. Davčni uradnik Mihajlovič je pa stun pri zadnji obravnavi p: iznad, da je falsificiral raz-ue priznanice in kradel denar iz državne blagajne, a je bil tudi od p«>rote oproš-Vn. Porotnik Pana-die je olbdolžen, da je od Marato-vi«'a in Mihajloviča prejeto podkupnino deloma obdržal zase, deloma jo je pa razdelil med porotnike. da so v obeh slučajih izrekli "prostilno razsodbo. č'e se bc izkazalo. da je suninja podkupovanja v Panadičevem .slučaju doka-.'am, so bo morala za vse porotne slučaje v zadnji seziji v Splitu izvršiti revizija. Med procesi, ki so vršili v zadnji seziji pri splitskem p >1 otuem sodišču, je bil po- ::r .in:-.r>. santen in obsežen pro-ee> v Butorovičevem slučaju, ki jc trajal 11 dni. Obnovitev proce-ov bi stala državno upravo velikanske svote in bi obenem podala zel.' žalostno spričevalo o moralni kakovosti splitskih porotnikov. »J.iK.vo pa je, da se je.v Splitu pripetil prvi slučaj, da je porotnik ebdolžen podkupovanja. Morilka moža pred sodiščem. Pred sarajevskim okrožnim so diščem se vrši razprava proti Can-ki Svnčertki z »lcs°nic pri TJi gatici, Ui je nbtožena, da je v spanju u-morila svojega moža. Nalila mu je namreč raztopljen svinec v uho. Obdolžma :vua zanikava »vojo krivdo in zatrjuje, da kritičnega i ne ui bila doma. Zanimiv proces v Osijeku. Pred osiješkim sod'ščem je bila te dni Končana zanimiva razprava proti dr. Vladimiru Balajčiču. polpi edseduiku okrožnega sodišča v Novem Sadu. Tožil ga je bivši veliki župan dr. Jo van Božič :n slednjega brat Aleksander, oba iz Osijeka. Dr. Balajčič je I. 1910. v nekem članku v listu ' Jug' • stro napadel delovanje bratov Bcž!či'v za časa vojne v Osijeku; zlasti delovanje dr. Jovana Božiča. ki ga je imenovan "krvnika srbskega naroda". Za Aleksandra lVžv a je navajal, da je v srbskih ;i'*og!h dobro znan kot agent pro-vekator. Dr. Belajčič je izjavil, da i,ast"pi dokaz resnice. Pred pri-četkom razprav? pa je dr. Božič umaknil svojo tožbo, dočim je njegov lu at Aleksander izjavil, da o-!ane pri težbi. Rizprava je trajala ti ve ni i. Dr Belajčič je bil res' vsake krivde, a brata Jovan n Aleksander Božič sta bila obsojena na povračilo vseh stroškov s finega procesa. Klub razočaranih Žena. V Beogradu se jc vršila te dni ■ riginalna skupščina. Zbrale so se 1 ."»ograjske žene, ki mislijo, da s-> doživele razočaranje Skupščina, katt-ro je sklicala neka ločena gospa, sklenila, da se ustanovi Klub razočaranih žena". Kako bo klub deloval in kak je njegov prograie, še ni znano. NAZNANILO. Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nam je po dolgi in mučni bolezni neizprosna tinrt ugrabila v torek dne 'i. maja ob 4. uri popoldne našo ljubljeno soprogo, mamico m sestro IVANO ŽAGAR, roj. Kodrnik. Pokojuica se je rodila dne 16. avgusta 1SSK na Viru, fara Dob !;u Kranjskem. Truplo llage po ko j nice bo po-"ivalo na mrtvaškem miru v hiši štev. 117 St. Mark's Place v New V u ku. Pogreb se bo vršil v petek maja zjutraj u»l> H.:j0 iz h;-še ža-Lsti v alovensko cerkev, kjer se bo brala sv. maša zadušnica, in od tam na pokopališče sv. Trojice v Brooklynu. Pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Žalujoči ostali: Anton Žagar, soprog. Mimi, hčerka. Anton in Avgust, brata. Fany, sestra. Antonija in Angela, svakinji. V poštojnem okraju je bilo leta 1921 volilcev 4390. letos je število narasti o na ;">613. Slovanska lista je dobila leta 1921 3321 glasov, let »s kotnaj 1621. Italijanska nacijonaltia lista je dobila pred tremi leti lTi glasov, letos 519. V Postojni ji' glasovalo v prvi sekciji od 641 volilcev 393, v drugi od 681 volilcev 378. V Kačjivasi jih od 106 vpisanih volilcev ni glasovalo 49. Smrt pod vlakom. Blizu kolodvora železniške postaje Veleš je vlak. ki prihaja iz Ojevgjelije, povozil ruskega begunca l.eonida Aleksijeviča šefa skladščnega odseka za gradnjo železniške proge Veleš—Stip. Nje-i»o\i prijatelji so mnenja, da se je najbrže sam vrgel pod vlak. k'*r »*s je v zadnjem času nahajal v veliki duševni depresiji. Žrtve povodnji. Mogočno narasla Donava ,j»» v zadnjih dneh povodnji zahtevala tudi več človeških žrtev. Nekega, dne zjutraj je nekoliko ribičev plovilo proti Zemuuu. Slišali so pojemajoče klicanje na pomrč. Za-veslali so v smeri, odkoder so slikali glas. ter zagledali v valovih grozno izmučenega mladeniča, ki se je krčrvato držal za suho vejo, ki j ) je nos:!a voda. Potegnili s) »a v svoj čoln. Povedal je. da je s tremi tovariši hxvil ribe. Močan veter je prevrnil njihov čoln. ko so se ponoči vračali proti Beogradu. Tovariši so izginili v valovih Donave, on pa je, boreč se z valovi, dosegel suho vejo, ki mu je rešila življenje. Tovarna testenin zgorela. V Ivovinju v Istri je zgorela tovarna testenin. Škoda* 300,000 lir. Trakulje ni mogoče usmrtiti. IV hočeta usmrtiti tnikuljo v telesu, lii morete tt-ga «<>>rUi, ne do bi škodovali t-ameniu s»-hi. Da. uspcSno odpravite to strašno pošast. Ki povzroC-a tisoC-ero snir ti. se irpjrate i>oslužiti zdravila, hi lro tpravila zajedavca tako bolnega, rta s« ne bi» mogel proti vit i 'wl-vajalnim sredstvom, ki Kit bodo kntii no izpila la. .Mnopu ženskih, tm>.':kt!; in otrok se rir-n^pešno zdrav. y.;\ druge 1 ib.-ni. HoOiui in.ii jo v ret-niei navtulf" traketjo. ki p>-sebu«) : c-l-ij prev:ad"-; ;"i«-;.ienj •. l.axt;m je čudovito zdr':-.ilo z >;« r tra-Jiuljo. tako uspešno priprav;ienf=, c!a nič ne- škoduje bolniku. <*'«• ho-"--u- p' stati zdravi, naročite takoj zdrav-ij*»:ije I.axta na zn -510.18. Vi ne m jvet-j pla. ati preveč, da se iznebite pošasti, docim bi vam ■ ■eiiena zdravila lahko škodovala. l.axtan prodaja samo I^axal 'Medical «*«>mpany. 3 Laxal Hldg., Box 063. Pittsburgh. IV« Za zavarovanje zavojčka pridenite žo posebej 25 centov. —Adv't. Kakor javljajo iz Zagreba, se vprašanje prešel jen ja Zakladne boln:cc Jia Jelačičevean trgu bliža povoljni rešitvi. Načrti za gradnjo nove bolnice na Salat: so že dogotovljeni. Nova bolnica bo sta-ia na Bjelnički cesti. Stavbeni prostor zavzema 56,700 kvadratnih metrov. V novi bolnici se predvideva 480 postelj, in sicer 100 za ktiiirgični oddelek, 80 za lotrmje bolezni, 70 za očene, 70 za pljučne in 30 za živčne bolezni, 90 za deranatoloski in 20 za la-ringološki oddelek. Oddelek za pljučne bolezni bo urejen na ta način, da imajo prednje fronte steklene stene, ki ae lahko premic kajo, tako da bodo bolniki neprestano na svežem zral^u. Arsa bolui7 ca b«> zgrajena sredi k rasnega parka s pogrebnimi komunikacijami med posameznimi paviljoni. Gradnja bo trajala dve leti. "Električni služabniki v hiši." Razstava električnih domačih potrebščin bo v Irving Place izložbah te družbe (Irving Place in Petnajsta ulica) od sobote 3. maja do sobote 10. maja. Razstava bo vključevala praktično vsako moderno električno potrebščino za domačo službo, potom katere je mogoče dobiti, brez izkoriščanja človeškega dela, največjo čistočo, sanitacijo in priložnost. Vsakdo je prisrčno vabljen, naj obišče razstavo, za katero ni nobene vstopnine, med deveto uro zjutraj in šesto uro popoldne. The New York Edison Company ^At Your Service Irving Place and Fifteenth Street ■ 1 Lahko plačevati za Chevrolet Vsakdo (lore imeti avtomobil. Vsakdo lahko liku-uje za Chevrolet. Vsakdo lahko toliko utrpi, da iastuje Chevrolet. Vi lahi:o kupite Chevrolet baš tako kot lahko kupite kako drugo važno potrebnu st\ar. Niti ena družina izmed tisočerih ne plara vse gotovine za svoj dom. Ciolovo svoto dajo na roko, dolg; pa odplačujejo s svotami, kot so jih plačevale za najmenino. zaeno z drugimi prihranki. Vi lahko kupite Chevroet kot lahko kupite nepremični dom. Izplačuje se na svoj lasten način, in vi se lahko vozite, dočim odplačujete. Nobena investacija se družini tako ne izplača kot t:u kajti preskrbuje prevoz, štedi čas. napravlja vam za igrišče vso naravo ter donaša zdravje iti zadovoljstvo vsej družini. V vaši bližini je prodajalec Chevroletov. Vprašajte ea. naj vam razkaže razne modele ter razloži, kako si jih lahko nabavite, uporabljate in po svoji volji plačujete. Cene f. o. b. Flint, Michigan Superior Roadster - - $490 Superior Sedan - $795 Superior Touring - - 495 Superior Commercial Chassis 395 Superior Utility Coupe - 640 Superior Light Delivery - - 495 Superior 4-Passenger Coupe 725 Utility Express Truck Chassis 550 Fisher Bodies on all Closed Models Chevrolet Motor Company, Detroit, Mich, Division of (general Motors Corporation DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECUAL.IST MOŠKIH BOLEZNI. MoJe stroka Je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz ■am že zdravim nad 25 let ter imam skušnje v vseh boleznih •in ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti In spoznati vaše briezni, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let «em pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato se moret« popolnoma zanesti na mene, mnja skrb pa Je, da vaa popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimpreje. Jaz ozdravilo zastrupljeno kri, mazulje in lise po telesu, bolezni v grlu, lx« padanje las, bolečine v kosteh, stare rane, oslabelost, živčne in bolezni v mehurju, ledicah, jetrah, želodcu, rmenico, revmatizem, katar, zlato žilo, naduha itd. Uradne ure: V ponedeljek, sredo in petok od 9. dopoldne do 5. popoldne; v torek, fetrtek in sobota od 8. dopoldne do 8. sveder; v nedeljah ln praznikih od 10. dopoldne do 2. popoldne. POZOR! Slovenci, Hrvati in Srbi, ki potujejo skozi New York. Ne pozabite na moj hotel, kjer dobite naj-boljia prenočišča in boste najbolj postreženi Čist« sob« i eno ali dvema posteljima. Prostor n X50 oseb. Domača kuhinja. Najnižje cen«. AUGUST BACH, 63 Greenwich St, New York ZA NAKAZILA V AMERIŠKIH DOLARJIH -- IMAMO DIREKTNE ZVEZE, POTOM KATERIH IZPLAČUJEMO DOLARJE POLJUBNIM OSEBAM V JUGOSLAVIJI, ITALIJI, AVSTRIJI IN NEMČIJI. Ker pa je zvezana nabava dolarjev za izplačila v Jugoslaviji z znatnimi stroški, smo bili primorani zvišati pristojbino, ki je sedaj naslednja: Za izplačila dolarjev brez pogoja: do $25. po $1., od $25. naprej po 4%. Za izplačila proti predložitvi vidiranega potnega lista: do $25. po 75 centov, od $25. naprej po 3%. Denar, nakazan v Jugoslavijo brez pogoja, sse Izplača naslovniku takoj ter isti lahko takoj z denarjem razpolaga. Vsled tega priporočamo onim, ki poSljejo denar samo za potne ■troSke, poslužiti se drugega načina ter označiti na nakaznici : Izplačati le proti predložitvi vidiranega potnega lista (posa) za Združene države). Ako potem naslovnik nebi mo-mogel predložiti takega potnega lista, se stavi nakazani znesek zopet na razpolago vplačniku. Pristojbina za izplačila dolarjev v Italiji, Avstriji in Nemčiji znaša do $25. po 75 centov za nakazilo, od $25. naprej po 3%, to je po 3 cente od dolarja. Nakazil 79l zneske pod $5. ne moremo prevzeti. Vsled ta-moSnjih odredb, ne moremo izplačati v Nemčiji naenkrat eni ln isti osebi več kot $20. Znesek za pristojbino nam je poslati obenem z onim, ki naj se izplača. Povdarjamo pa, da je najbolje In najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziroma lire zlasti, onim, ki bivajo na deželi daleč od banke ter v menjanju dolarjev niso izkušeni. Na zahtevo izvršujemo izplačila tudi brzojavno in potom brzojavnega pisma. Stroški za brzojavno pismo (Cable Letter) znašajo $1., Btroški za direkten brzojav (Cable) pa: v Jugoslavijo $5., v Italijo, Avstrijo in Nemčijo $4. Vsi oni, ki rega oglasa nebi razumeli, naj nam piSejo za natančno pojasnilo ter pripomnijo, v katero državo žele denar poslatL FRANK SAKSEB STATE BANS ROJAKI, NAROČAJTE SE NA SLOVENSKI DNEVNIK V 'GT.AS NARODA', NAJVEČJI ZDRUŽENIH D&ŽAVAJL Y-V Zgodba o ljubosumnosti. Neke lep eali grtle noči se je vrnil Karleto Molteni domov, ne da bi bil, kakor navadno, pravočasno in vljudno obvestil svoje soproge. Ob 8. se je bil odpravil v bližnje mesto, da sodeluje pri zdravniškem posvetu, ki ga je zahteval neki bogati bolnik. Vsled izrednega skepticizma, ki ga je bolnik izkazoval zdravniški vedi, si je bil v t epe 1 v glavo, da ga en sam zdrav nik no ljgf' mofrcl usmrtiti: \za hteval je štiri. Med štirimi zdravniki se je nahajal tudi dobri Molteni. Vedel je dobro, da se posvet Kestavi šele ob 11 zvecr in da se ne vrne tekom noči, ker odhaja zadnji vlak ob 11. in tri četrt. Radi tega je dejal Ameliji: "Vrnem s«' šele jutri." Toda kamor vtakne zlodej svo_ '» prste, zlasti med ženo in moža. tedaj s«' redno dogodi nezgode. Ti •v,er ni bila nesreča. Dogodek je preje dokazoval resnico, da nezgode niso vedno škodljive. Ko je Molteni dospel v bolnikovo hišo, je našel tovariše iznena-flene. Bolnik ni smatral za umestno, da jih pričaka; bil je medtem umrl. Hišni zdravnik je god raja I: dejstva so dokazala, da bi bil sam zadostoval bolniku in njegovi smrti; veda je sijajno premagala nevernost. Zdra vniki so se spogledovali in se posvetovali o nadaljnih ukrepih. Nekdo je rekel: "Honorar Vračunimo naslednikom." Molteni pa je mislil: "Ravnokar bije 11. in četrt. Ako stečem na postajo, ujainem vlak in pri-štedim prenočišče.'' Da si ni uštedil prenočišča, bi si bil prihranil veliko nevoljo. slil name kot na ženo. ker si se namil z dragim, iu da pozneje nisi dovolj zaslužil, da vzdržuješ na-počasi, jasno, še samostojno gospodinjstvo?'* "Žalibog..." (Arigu) : "Ali ni morda res, da izgovorjena tiho ve.'ja 200 frankom. Zato je prekašalo Darmanijevt* razočaranje do 150 frankov njegovo razočaranje.'si mi m, zadnjih štirih mesecih po-Zapuščalo ga je že potrpljenje, 'sodil približno dva tisoč fran- Pozvonil je v četrtič in si mislil: kov?... " "Da so jo tatovi ubili, bi bili pri! "Res je, toda to so inalenko-begu pustili vrata odprta." Te- stl..." daj je čutil, da se odpirajo vrela I (Arigu): "Ne, ne, to niso ma-Počasi, natihoma in skrivnostno, lenkosti." Zapazil je ženo v nočni obleki s1 (Karletu): "Ali bi jih lahko vr-pr»tom na ustih, ki mu je dajala nil?" znamenje, da ne dela ropota. j "Ne. toda I "boga l je instinktivno, kakor je' (Karletu) : "Dragec moj; tu ti-vedno ubogal zadnja leta. Uii je či zajec... razumi, da nisem mog-iznenaden, gledal je začudeno in la drugače ravnati ... da jih je radovedno. Ni vedel razlagati posodil tebi. bi jih moral vračati. \ z rok a te skrivnosti in te tišine! To stoji!" "Karleto, ne delaj prizorov,' Karleto Amelija: "Ljiiilje? Nihče ne bo vedel ničesar. Mi izpremenimo pravilo v logičnem smislu. Običajno vedo vsi za take stvari, samo mož je neveden. V našem slučaju pa nihče ne bo vedel ničesar, dočim bo mož znal vse. Ali ni morda pravičnejše?" (Oba z enim glasom) : "Že res. v bistvu... imaš prav." Nato so vsi trije srebali kavo... Arigo Benvenuti je najel v Karleto vi hiši sobo in ostal pri Ameliji v penziji. Vsled svojih mirnih značajev ta si postajala vse večja prijate-a. Amelija je bila vedno bistrej-ša. pr(sim te ... radi ljudi... Tv ile- ničesar... to... Pri meni je Arigo." | "Ali se ti res tako dozdeva? Zdravnika je prešinilo čustvo p- Mogoče. Iz tega res ne more veli-lajšave. Zazdelo se mu jev da se ko slediti. Tok stvari ostane kveč-skrivnost, ki se je zgostila nad jemu tak, kakršen je bil doslej... " njegovim življenjem za per minut,j Karleto: "Ne. ne, to je nezmisel-tt*>jasni logično, prirodno in ne- no." pričakovano na^io. Poizkusd s: jo' Amelija: "Zakaj? Ali me morda je razjasniti. Ni mu uspelo. ljubiš? Ali ti ugajam?" Vprašal je z običajnim tenkim 'Da." glasom: (Align): "Ali me morda tudi "Kje je?" ti ljubiš? Ali ti ugajam?" Vsako jutro sta odhajala sopro- Iz tega pa ne sledi £a z doma in se držala Pod ^az-dulio. Oba sta delala zadovoljno in pomirjena za tisto živo ženico, dno praktičnega duha. Razrešila sta si bila vprašanje sreče, odstavljajoč predsodek mo- nogamije in nagon ljubosumnosti. (M. Mariani: časa del' uomo.) OYAL MAIL NEW YORK IN HAMBURG CHERBOURG IN SOUTHAMPTON "Ohio" "Orduna" "Ore«" "Orbita" ✓ Ti paraikl ao novi In moderni t vsakem oalru, najbolj priljubljene potnikom In glasovlta radi komodnoetl la — KOMFORTA. Zdrave, točna In obilna hrana ae eer-vira vsem potnikom na belo pokritih mliah. Družine, žene in otroci imajo POSEBNO PAZLJIVOST. Za podrobno« U se obrnite na Mit zastopnike v vaSem mestu ali u ROYAL MAIL STEAM PACKET CO 26 Broadway,_New York Kretanje parnikov - Shipping News Velik požar na Hrvatskem. V Iv privirei je ponoči instal vel*k pežar. Zgorela je baraka na kolodvoru, v kateri se je nahaja1 ■'ariuski oddelek, oddelek za pošto in brzojav in orožniška varnostna postaja. Škoda znaša 150.000 Din "Piles" ozdravljeni ALI PA VAS NIČ NE STANE Vsak, ki ima hemeroide, no glede kako dolgo jih ima, se lahko hitro ozdravi, ne tia. bi rizkiral en cent. Samo pišite, in jaz vatn bom poslal kom-binacijsko domače zdravljenje popolnomo BREZPLAČNO. Če ste zadovoljni, pošljite $1, sicer pa ne dolpujete ničesar. W. R. DARLINGTON 3007 Kuro Bldg., Kansas City. Mo. Amelija je odgovarjala vedno mirnejše, zmagovaje samo sebe. "Da." (Obema) : "Ali morda mislita,' Domov je dospel ob J. zjutraj. Obraz mu je bil posebno bled, v "Veš... v tvoji postelji, v naši da nimam pravice do obeh?" postelji ... poglej, saj ti razjasnim (Oba hkrati): "Oh! Verjame-vse, nato pa lahko ukreneš, kar va- se ti bo zdelo najboljše. Pazi pa (Amelija z vprašujočim obra-da mi ne delaš škandala. S tem zom): "Zakaj torej?" moraš soglašati tudi ti, ki si ra-' Karleto: "Ali si znorela- Kaj zumna oseba. Čuj Karleto . . ." bi si mislili ljudje?" Karleto je še enkrat poizkusil,'—- da zbere v svoji notranjosti tro_ Očistite svojo svinjino in govedino hico energije in da zavzame po- P°P<>lnoma predno jo kuhate. Svi-stavo užaljenega moža, ki se je I1jina in govedina sta inficirani z že odločil za dejanje. Izbruhnil nevarnimi parasitskimi kalmi. — je: Najboljši način je nasoliti meso "Dobro: čdi on ali pa jaz mora Po1 Ure P°Prei ter £a nato za «to ven!" I dobo časa naročiti v mrzli vodi. Prvič v svojem življenju je u _ AIi veste, za k;'j je Židom prepovedano . ...........' 1 brala /Pil;« 7;ilnstnn lien in v,.L-|.. . jesti zadnje stegno kakršne- rokah je tiščal rumen usnjat kov. žalostno lice m rekla: koli goveje živine? .\n veste, zakaj ,ia- meso koreni (o. če g, v duši pa je nosil razočaranje Karleto! Ali se ti to zdi liio- sole na mor i jo svojo predno ga skuhajo? Židom ni dovoljeno ki se jo tO noč pridružilo k števil- • 11 v,'n • 111 UlOrebltl lil- J"stl prašičjega mesa in gotovih vrstfgo- Š-I t \ f» 1-1 ° vejega rtif-sa radi nečistosti teh živali. To jegove J'1 * ■ • - postavo je uveljavil Mojzes ter je lila tlim ostalim razočaranjem nj poklicne k a rijere : JKMirska pristojbina zdravniškega posveta se je najbržc znižala jih 25 lir. Xje- strogo sanitarna listava in p^-oti splošne mu mnenju prosta vseh praznoverstev _ ali verskih mnenj. Kot vam je znano je **Pa on ven!" "Xe, Karleto, tudi to je nemo gOČe. Ti moraš ostati pri meni. Če kar'kV mu da ali kar more najti. Pračič- gova mala duša se je napolnila z vidi, da zapušča v tem Ja ,n govcdna glista sta dve w v w ■. • v i Vi f-tožjeni, kakor j<* na njegove na- L*asu naso liiso. .. saj veš... nasta-očnike legla polnočna rosa. Po nej° govorice ... brez konca in stopnicah je korakal počasi in o- kraja.." to/i:o. Nato je vtaknik ključ v lii.vna vrata, ga obrnil ter potisnil "Kaj t o rej hočeš, da storiis; "(isto enostavno: Arigo spi najbolj na-adn» vrsti pura s i tov ter se nahajata v drobovju prašičev in goveje živine. T'arasit obstaja iz glave. ki se o-prime sten Črevesja s po- V ril ta se niso ndala. Mislil si j<-: postelji. Tebi pripravim otomano.' < ( 'J ...... I _ . . .. ~~ CVCSJit B pi)" /-ena .(<• postavila iz hoja/ni nivd Zaspano vsi v svetem miru jutri mmjo nekakih krempljev. Ostalo telo ub-taiovi verigo pred vrata." ' vstanem prva, pripravim kavo in TUlo^ZX ob kateremkoli času, Pozrmil je. Kovček je položil pijoč kavo se pomenimo o naših m»da-rr,!>t0 ma,° gkodi.'° par asi tu same-. 4i i .t-i ......... T,u- J re,'<1 Je odtrgati glavo trakulje, I na ua. roke je vtaknil v povrtm- dejanjih. predno jo je mogoče spraviti iz telesa' kove žepe, nos pa, raztreseno v "Ali ai zblaznela?" _ i^d^J^^^^ zia k. Pred očmi se mu je javil obraz I c inika, ki je bil umrl pol ure, predno se je sestal posvet, in ki mu je bil s tem <»dnesel 25 lir Zazdelo se mu je, da se mrtvec ironično nasmehava. Poz vi nil jo s<: enkrat. Mislil si je: "Amalija ima trdeu spanec, je pozna." Noč In čakal je kakor filozof. V domišljiji si je zopet predstavil mrtvecev obraz, ki sc je rumenil v svetlobi tresočih sveč. Zdela se mu d;i barva njfgcvega obraza li-či na barvo njegovega koveega. Pozvonil j«- zanva. Dej=i! s;i je: "Vatovi so že vdrli v stanovanje lil so ubili AmoJijo, ker niso na"li v reli hiši niti centezima." Razočaran tatovi se radi maščujejo. On pa ne; ni zaMeril mrtvem, ki je umrl. ne* da bi ga bil po»akal, in ki mu je s Vin odnesel 23 lir. C-olovo, za Darmanija je bilo razočaranje nekoliko večje: Darmani je že slaven in njegova beseda, Za Nervoznost -— Slab Spanec — Slabo Prebavo. Za to se dobi sedaj pomoč. Čudov.to je. kako hitro Nuga-Vone deluje. Tisa-„ ierim je pomagano v par dnevih. v;im š« ni predpisal vafe zdravnik tega zdravila, i^tem pojdite k vašemu lekarnarju in kupite «tekI«-ni<-o .Vuga-Tone. Nuga-Tone povrne živahnost in daje novo življenje izčrpa ni m tiveem iti mificam. Dela rdečo kri. močne, umirjene živ<-e in na čudovit način poveča njib moč vzdržljiw«t. Prinaša hlažllen spanec-. dober tek. fino prebavo, regularen stol. navdušenje in a m bi H Jo. f'e se dobro ne počutite, je vaša dolžnost, da jo poskusite. Vas nič ne stane, ako vam ne stori dobro. Je prijetna za vil vat i in |>očutili »e boste boljši takoj. Če vam je j*e ni predpisal va& zdravnik, potem pojdite takoj v lekarno in kupite NugaTone. Ne sprejmite nadomestil. Vlivajte jo par dni in če se ne počutite boljši In če ne zgleda te boljši, neaite ostalo nazaj lekarnarju. ki vam bo povrnil vaš denar. Izdelovateljl Nuga-Tone zahtevajo -od ■vseh lekarnarjev, da jamčijo za isto in povrnejo denar, če niste zadovoljni, priporočena. jamčena in na prodaj v vseh lekarnah. —AdvX "Ali si zblaznela?" i i v_ „„ o .» ", . ta T'ačin se namreč trakulja širi Karla' Ne. ne. Sem razumnejša, kakor pridejo segmenti ali jajčne shrambe iz misliš ti. Dal mi boš še prav no- !eIC)W1 živaJJ. jih požre kaka druga žival . . . 1 • I " in trakulja se stvori v drobovju te druge zrnje. Uogoake .ie treba prespali, živali. Kadar poje na sličen način kak v; T.... ,|m.„l,| ? - »• , ,"'IoVt'k mf-so živa,i- ,,aJ sovedina, pra- 11,11 tlO\ ollia, da misli, vzela ali riba. Če je bila ta živil nficirana s mu je površnik in Jopič; slačila -a zavž,je tudi jajca Plašita obe-. 1 ' r,la r,«1 nem z mesom irj. v primernem času se o-1 je kakor otroka. Pri pospravlja- tvori stražna trakulja v drobovju, števil-1 11 in nt om m ii o «1,1 i« 11 Lr -j •> 1« i "e Inožke- ženske in otroke se je zdravilo' I1JU oromane mu je Ukazala, da se- Za različne bolezni br. z uspeha, ko je bil Zlije čevlje. ♦ resnični vzrok POŠAST TRAKULJE. N*e- \T * l * ■ r ka žens,ne operacije brez uspeha, ko je bil resnični J ' * j vzrok njenih zadreg TRAKULJA. Ko Je "Veš. m bil,, drugače mogoče. .T^^S^Tie^JI^' Arigo je z nami zelo . . . predno je prepozno. Naročite še danes I rinodnje jutro SO se zbrali pri .Postno sredstvo MAKBXIDE, katero vam 7u if j-lrn c,0l,„i: u .. • • {bomo Poslali no sprejemu $10.00. Ne daj- zajrtku ter srebali kavo mimo in te se varati od nadomesUI. pač pa naro- čite od originalne kompanije. MARVEL REMEDIES COMPANY Dept. 113. P. O. Box 353. Homestead, Pa. . M A REX ID K je neškodljiv ter se ga lahko jemlje popolnoma varno. —Advt složno. Govorila je ona sama pretkana Amelija, ki je po So. krat oveni vzoru sedaj enega, sedaj J drugega povpraševala o vseh mo l gočih stvareh tako, da je moral pritrjevati. Sieer pa sta oba pritrjevala sistematično in sila poslušno. Kajti ženiea je razpolagala s praktično logiko, ki je bila vsa njena, trdna, zaokrožena in neupogljiva. (Arigu) : "Ali ni res, da si me poznal mnogo pred Karletom in da. bi me bil oženil, da ni nasprotoval tvoj omejeni oče?" "Da." (Karletu): "Znaj torej, da si Ariga prevaril ti. Ali ni morda rca, da si najprvo zelo malo mi- Prav vsakdo— kdor k»J life- kd*f kaj ponuja; kdor kaj kupuj t. kdor kaj prodaja; prav ▼ukdo prixnaYa, da imaj« Sndorlt napah — mali oglasi ? "Glas Varala" POSOJILA NA NEPREMIČNINE Naši rojaki lahko dobijo pri nas prvi mortgage na hiše in posestva v New Yorku in Brooklynn. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlaadt Street New York Y A HI! PI POSKUSITE NAS ČISTI TURŠKI IWIUIIjU IN HI IRCE GO VINSKI TOBAK Naraven, okusen, cenen, dober! OD IMP0KTERJA DO KADILCA—BREZ POSREDOVALCEV! 1 funt najfinejšega.......... $3J>0 Koščena škatlja za tobak.......75 1 funt finega ............... 3.0U 100 stročnic (hilzen) ......... .15 1 funt finega (močnejšega) .. 3.00 100 najfinejših cigaret iz tnr- Kiz Aba die papirčki.........10 škega tobaka.............. 1J»0 Stroj za cigarete...............20 Pošljite tleuar vnaprej. Pošiljamo tudi po C. O. D. JOHN SEPICH & CO. 501 W. 26th Street, New York VELIKI GLEDALIŠKI VEČER JUGOSLOVANSKEGA KLUBA V NEW YORKU priredi se v soboto, dne 10. maja 1924 točno ob 8. uri zvečer. v Dvorani Češke Budove 321 E. 73 St., New York z blagohotnim sodelovanjem Mine. AVGUSTE DANILOVE članiee Narodnega Gledališča v Ljubljani 1. PROGAM VEČERA: AMERIKANKA (Igrokaz u 1. činu.) Napisao Srgjan Tučič. Lica: Ivo, "Amerikanac" .......... H. Raj ne r, bivši član in upravitelj »Slov. Narod. Gledališ&a v Trstu. Luce, njegova žena .............. Avgusta Danilova Susjeda ........................ Anna Mladineo Dijete.......»....................... Čin se zbiva u selu pri povratku iz Amerike. 2. (Preinijera) OB ZADNJI URI. (Enodejanka.) Spisal Etbin Kristan. Osebe: Ivan Gornik, poslanec iu političen jetnik — E. Pisavnik Mira Gornikova, njegova žena____Avgusta Danilova Olga, Gornikova sestra........Marica Bolaffio-Cigoj Milan Tičar, profesor..................Feliks Rode Anton Blaževc, strojevodja............Ralph Danilo Vera Pret, učiteljica .............. Franees Lutršek Grof Rauheuburg, delegat vlade..........H* Rajner Vrši se v Lljubljani ob prevratu. 3. MIŠ. Gospa Peršiu ..... Doktor Kliparič .. Luka, sluga...... ..........(Šaloigra v enem dejanju.) Osebe. ................ Anna Mladineo ................... Kosta Kostic PLES Vstopnina $1 za osebo. Vstopnice se morejo dobiti od članov ali na blagajni v dvorani. Radi izredno izbranega programa, je občinstvo naproseno, naj pride ob naznanjenem času, namreč ob 8. uri, kajti predstava bo rgčela točno ob tem easn brez ozira na število prisotnih. 10. tnaja: Homeric, Cherbourg; America, Cherbourg. 14. maja: Paris. Havre; Martha Washington, Trst; Berengrala. Cherbourg. 15. maja: Albert Ballin. Cherbourg in Hamburg; Stuttgart, Bremen. 16. maja: Pres. Roosevelt. Bremen. 17. maja; Majestic. Cherbourg. 21. maja; France. Havre . 22. maja: Lapland, Cherbourg. 24. maja: Leviathan, Cherbourg: Olympic.— Cherbourg; Tyrrhenla, Cherbourg; Colombo, Genoa. 27. maja: Reliance. Cherbourg, Hamburg; York, Bremen. 28. maja: Aqultania, Cherbourg. 30. maja: America, Genoa. 31. maja: Homeric, Cherbourg; Conte Verde. Genoa; Pres. Harding, Cherbourg. Orca, Cherbourg; Veendam, Bologne: 3. junija: Cleveland, Cherbourg In Hamburg. 4. junija: Berengaria, Cherbourg; Rochambeau. Havre. 6. Junija: Belgenland, Cherbourg, Mongolia,— Cherbourg. 7. JuniJa: Majestic, Cherbourg; La Savote. [OSULICHLINp •'Tiara™«* ▼ J^«]*V Edino alnktno apomladno odpluti« Otvoritvena vožnja znanega Martha Washington—14. maj.; 12. Juli. Presidente Wilson — 24. juni.; 8. avg. w Dubrovnik ali Trat. Zaiacntna v notranjost zmerna. Nobenih rl-««J*v. Vpralajte pri bližnjem agenta ali vri PHELPS BROS. A CO.. 2 Wert SL, N. Y. Rad bi zvedel, k jo se nahaja moj brat ALOJZIJ '»RADE1-J. Prosim cenjene rojake širom Ame-r;J e, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga javi, ali pa če on ta oglas čita, naj se oglasi svojemu bratu: Albert Bradelj, G29 Meadow Ave., Rockdale, J olio t, III. (7-8—5) Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. KDOR je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da Je natančno poučen o potnih listih, prt* ljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih camoremo dati vsled nage dolgoletne izkušnje, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo veano l*s prvovrstne par-Dike, ki imajo kabine tudi v III. raa-redu. Tudi oni ki Se niso amerlSkl državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom Šestih mesecev in so prlpuščeni brez vsake neprilike v to deželo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor Seli dobiti sorodnika ali svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Nadaljni priseljenci iz Jugoslavije bodo pripuS-čenl sem zopet po 1. juliju 1924. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslo-ani sedaj potovati. Ako želi keuo naročiti vozni list Ib Jugoslavije v C A N A D O naj nam piše za pojasnila. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York Uma uitoHtra JtiruMto, banka. Ali ste Kako lahko ozdravit« BREZPLAČNO. Ljudje a kilo po vsej deželi so presen« Ceni vsled presenetljivih uspehov pri-prostega domačega sistema, ki je poslan tirezpac-no vsakomur, ki pide ponj. Ta znamenita iznajdba je eden največjih bla-goalovov, kar jih je bilo kdaj nudenih lju dem a kilo ter je znana kot najbolj uspe-ina metoda, kar jih je bilo dosedaj. Pomaga. takoj in trajno ter zavedno odpravi pasove. TisOčerI, ki so trpeli vsled staromodnih jeklenih in peresnih pasov, se sedaj vesele, ker so prosti nevarnosti ln neugodnosti kile in sicer po kratkt uporabi tega značilnega sistema. Nikjer ni ni--eaar podobnega. Trume počenih ljudi m čudijo, s kako lahkoto je mogoča ItontrollraU kilo. Za omejen čas, bomo vsakomur, U nam piše, poslali brezplačno poskusim zdravljenje s tem predmetom, ki jači mi Sice. To Je originalna, metoda brez bo lečin. Nobene operacije, nobene nevarnosti: lahko opravljate svoje dnevno delo ter ste veseli. Ne pošljite denarja. Sporočite nam samo svoje ime in razločen naslov, prosto zdravljenje obenem s Informacijami vam bo poalano v zapečatenem zavojčku. Po&ljite danes—sedal Morda ae boste zavedno I znebili nofinje nadležnega pasu. KUPON ZA BREZPLAČNO ZDRAVLJENJE. Cap t. W. A. Collinga. Inc. Box 481 A. Watertown. N. T. Poiljite brezplačno poskuinjo vašega aiatema sa kilo. IlD^ •••••sae«asa«sia»»aaa»»»»#»#»##»r« • »•— _«x- - .s.--------------Z.. Naalov ................................ Havre; Orbita, Cherbourg. Hamburg; Geo. Washington, Cherbourg, Bremen. 10. JuniJa: Resolute, Cherbourg In Hamburg; Pittsburgh, Cherbourg; Luetzow, Bremen. 11. Junila: Paris, Havre; Mauretanla, Cherbourg. 12. JuniJa: Columbus, Bremen. 14. JuniJa: Leviathan, Cherbourg; Olympic, _ Cherbourg. 16. JuniJa: America. Bremen. 17. Junija: Dulllo, Genoa. 18. JuniJa: Prance. Havre; Aqultanla, Cherbourg. 1». JuniJa: Lapland, Cherbourg; Stuttgart, Bremen. 21. Junija: Chicago. Havre; Homeric, Cherbourg, Saxonia, Cherbourg; Orca, Cherbourg; Hamburg. 24. JuniJa: Pres. Wilson. Trst; Pres. Harding, Bremen; Canupic, Cherbourg; Bremen, Bremen. 25. Junija: Berengaria, Cherbourg; Taormlna, Genoa. 26. junija: Zeeland, Cherbourg. 28. JuniJa: Majestic. Cherbourg: Lafayette, Havre; Conte "Rosso v Genoa. VEČ KOT 40 NOVIH SLOV. PLOŠČ ZA VAŠ GRAMOFQN. PESMI, MOŠKI ZBORI, j*ARŠE POLKE, VEČERJE itd. -Pišite takoj po novi brezplačni cenik na VICTOR NAVINSHEK 331 Greeve St., Conemaugh, Pa. DOMAČA ZDRAVILA V zalogi imam Jedilna d Have, Knajpo vo Ječmenovo kavo In Importlrana domača zdravila, katara priporoča mar. KnaJp v knlig) DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem Ja nakratko popisana vaaka rastlin za kaj aa rabi. Brlnjeve jagod«, vreča 130 funt $6.59 Muškate! grozdje, bak. 50 funt $5.25 Malo črno grozdje, bak.50 funt $6.50 Express nI vraCunjen. Semena. V zalogi imam najboljša in zanesljiva poljska, vrtna in cvetlična semena PIŠITE PO BREZPLAČNI CENIK Blago poSiljam poštnine prosto. MATH. PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. [Potovanje v Jugoslavijo. Kdor namerava potovati to gpom. I lad ▼ stari kraj na obisk ali I stalno, priporočamo, da se odloči |za parnik "PARIS", največji in naj-InovejŠl parnik francoske parobrod-j ne družbe, ki odpluje iz New Tor 14. MAJA 1924. 2eleznlSka aveza preko Franciji Švice ln Avstrije je ta Jugoslovan« najbolj pripravna po francoski prt gL, zlasti pa Se a parnikom 'PARIS'} ln ae pride r devetih dneh v Ljut Ijano; oni pa, ki potujejo dno ozemlje, se peljejo Is Pariza ravnost T Trat. S tem parnikom potuje tedaj oai uradnik, ki bo spremljal ke do Ljubljane, in bo pazil tudi prtljago, da bo Sla naprej vedno Istim vlakom, kot potniki. Vsi potniki III. razreda so stanjenl na tem parnlku v kabin po 2-4-6 v eni kabini; kdor želi po-j tovati takrat na tem parnlku, nam dopošlje čim prej $10.00 are za IIL razred ln $50 za drugI razred, da mu preskrbimo dobro kabino fe aedal, 6a ne bodo boljii prostori val oddani. Frank Sakser Stat« Bask New ToHl, N. T. Tu je Gramofon VICTOB Najglasnejši in najčistejši kar jii sploh svet izdela. IME VICTOB POVE VSE. Cene za prave glasne Vlctrole z rogom ali brez roga je: $22.80 do $480.00. Prave Victor ploSče Slovenske. Hrvatske In NemSke za plea in petje Je cena 7Sc. Vlctrola ne hrepl, na Burni, ampak poje Cisto ln glasno kot zvon. En poskus Vam bo dokazal. MI smo edini Slovenci ▼ celi Ameriki ki prodajamo prave Vlctrole In Victor plošče. Cenike v vseh Jezikih Vam poSIjemo brezplačno. Imamo tudi v zalogi nova Piano role Slovenske, Hrvatske ln Kemika, cena 60c do $1.25. 24 Main St., Coaemangh, Pa.