.Gorica" izhaja vsaki torek in soboto. Ako pado na ta dneva praznik, dan poproj. UrcMlnistvo so nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vettiirini St. 9, karnor jo naslavljati pisma. Nsfrankirana pinma so no sprejemajo, onako so no uvažujojo pisma brez podpisa. Rokoptai dopisuv se nc vračajo. GORICA TBLEFON It. 201. stane na ieto 10 K, za pol let» 5 K, za četrt leta 250. Opr&vniifvo le nahaja v „Narodni Tiskarni" ¦jlica Vetturini St. 9. se plačuje odčveterostolpne petit vrste po 14 vin., za večkratni natis primeren popust. P«»«am»"zn«* Atevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriških trafikah. St. 71. VT (jonci. v torek dne 3. septembra 1912. Leto XIII. Politika naših sosedov. 7x leta in leta se laliko upuzujc v (iorici, kako napreduje slovuiiski /iwlj, kako i-c Shi s'oveuska inisel in kako se krcpi uarašeaj /.a narodno del«). To pač iii nivj neiuhavuega. Prvotni ustaiiovi- tclji goriskega mesta so gotovo bili naši pradedje. line ka/.e to in najstarejšu li- stine onienjajo je/.ik v < iorici kot s|o- vanski. To je neizpodbituo dejstvo. \ teku časa se je ta prvoina vasica ra/\ - la. dobila je dosti neinškili in laških pri- seljencev, ki so potisnili prvotno prcbi- vahivo na/aj in nm v/.eli prvotno o- hlast. Mull casa v srednjeni veku jc pae hil tak in tudi Se po/neje /a nas tie do- sti boliši. Naše Ijudstvo ni prislo do \e- lja\i. Itija gospoda je širila tod svojo nioč in oblast. To vidimo ne le v niestih. mipak tudi na de/.eli. kiet so gospodo- \ali ra/in tuiu grasčaki. a /arad; tega liudst\o se in hil» tistega je/ika kot oin. \ niestih jc hil proees got»>vo bolj leineijit in gospoda je potegmla /a seboj inescansts o doli do /adnjili sloji\ . /a nekaj let se je hil») svoj čas celo ncin- št\o \ < 101,ci tako okrepilo, da mum mien po uluali iieinške napise; n. pi. ¦ Tleisdibankgassc" m /raven je bil" /nano stan» inie: /a niesnuaiiii . \ la Morelli- takrat sc in bila /nana. Pred letom IM\ je iiarodno \ pra- šanje sploh pnšlo le redko ah inkol: na lapel \ takem o/iru km danes. Narod- nosti so sc /aceic se le od takiat pn n,h dohro /avedati. kaj so in kam spadaje. I udi Honciki v a je hi! oCe aii stari oče le^a ali one^a Ule- M^a Italijitn, to je /e res. a c ^rrni-.» nekoliko dalie nazaj, prideino do stare sloveiiske koreiiine, ki bi se ^lasila da- lles (ilešič. Siv.er nas /a daues lii^torična ^trac Jevia probleina loliko ue /auiina. ani|)ak bolj sedanjost. Ako odpruno ta ali oni italijanski list ^oriški, poscbno -Cor- riere-ja", eitamo laliko v vsaki številk; o nekeiM tujeni narodu v < lonci. o ne- kem ne/iianem jc/ikii ltd. Clo\ek. ki ra/nier u<- po/na, bi niislil. da je to mor- da par dnižin kakili tujejezienih prise Ijeneev. a \ resiii^i inisli ..Corriere- /. ¦lingua i'^imia le je/ik naših pradedox. le iias slovenski ohčevalni jezik. I e dni sc jf/i na neke^a KoriškeKa slov. advo- kata. ker ra/pošilja pisina \ slo\cnskein jeziku tudi uoriškim "čitadinom . I i 'Nso- s|)odje. ki vodijo ^oriško laško politiko. hoOejo Slovence pn priticipu fioievc jh - litiki abs(»lntn(» uiaiiti. S|o\ence\ ni h' ni, s tern se tolazljo. kar sc uče šte\ ila našc narodnn- sti, sino /c tfori omenili nradin» štatisti- ko. Ta vio\ori eele knii^e. (ilede ne- /na'iic^a ie/ika bi omenili le to: V (lo- riei ni prodaialne. ni tr«o\ine, ni jj^mH- ne. ni obrmiKa itd. ki hi ne /iial ali vsaj ra/umel sln\cnski. \ s.ik pra\ rad kr<)- •. i'ii in vein tisti i/ Italiie. l/ieino dela K1 /enska v e. kr. lobakarni I'red škofiio. ki ne odpre ust na ^lov. način. Ta dej- siva, ki so popolnoma resnicna. bi xo- I'sko viovpodc lahk.) nekoliko spanieto- \ala. Ce oni trde, da nas ni, Ce »Corrie- re- inisli. da nas ni. se bridko vara in mo!: sanie^a scbe. Nojeva poiitika ue bo icšila vioriškcvia italiianstva, kajli ona je le slcpiln in pesek \ oči. Lin- Kiia iirnot.i pravi Corriere-, tr^ovei: \ Iv'asteliu pa isti hip ko sc to tiska. IM'odaja svoie blaji'i) oheinstvii iz \ rtoi- be in pra\' presneto Icpn tfovori slo\'en • sko; kajti |tr\o je paneiu. potein scIj eireenses. Ma so te stvari res take, a iili le ua- si someščani ne vidijo, o tem se laliko prcpričiinu> tudi dni^od. Casnikar An- Kelo Vivante je napisal letos zaniniivo kniirsro: »Adrijanski iredentizein«, ki ie izšla v hlorenu. "v\o/. je bil svoj čas v I'rstu in se niu ne more odrekati koni •»eteiitiiosti \' tem oziru. Yivante je pro- učil v Trstu prav dobro razmere in od- nošaie in^d Italijani in Slovenci in inia tudi dohro in ostro oko za opazovanie. Ker stannic sedaj žj več časa v ltalii:. tudi ni misliti. da bi stal pod vplivnm kake iirimorsko- laške klike. ampak i-.' napisal svoje opazke s popolnim pre- pričanjem. Konštatira Hied drujiini tudi. da se Slovenec prav knialu nauči itali- janščine. italijanski proletarec pa ne zna sloven.ščine. Kdo je bolj intelitfentcii. je pač \ sakeiiiii jasno. Prav pošteno zafrk- nc \ivantc naše ^oriške kričače. ki s/ dcro vedr.o in \edno na naše ljudi. češ. pojdite v Ljubliano in Zagreb, tu v naši hiši, \- (iorici. sum mi gospodarii. Pisa- teli pravi: La casa nostra fu ed e in realtä casa comune«. lako tudi je. To so hesede. ki iniaio j^otov») malo ve-j \erjetnosii kot na kokodakanje kakega iiilckozobne^ia iantiča, čii^ar oče je pri- se! pred par desetletji iz (ir^aria. a Uni- te niisli. da je roieno \' Riniu. Te besede naj sj zaponinijo tudi laboranti" pri Corriere-iu. ki študirajo. kaj je občina in njeno bistvo. 7x parkrüt sino ^ospodoin some- ščanoin pojasnili nekatere stvari na pod- lavri realnih. resničnih deistev. l'panio. da b(>do pola^nina spre^videli, da je niiti celotpa politika zavožena popolnomn. Tajiti de.istva. ki eksistiraio tako očitno. je smesno. Ta nojeva politika bo te go- spnde. ee ne knialu, pa gotovo pečasi privedla do padea. Niih iiolitika ;ii od sev realnih in poštenili raznier. ampak oblastno i/korisčauie celega mesta na korist nckaterih oblastnezev. Kdor ima le količkai smisla za politiene akeije. niora takoi u\ ideti. da je pot Roriskili niaiiistratnili politikov le pot, ki vodi do liipnih, nikdar do trainih vspehov. Novi činitelji gredö na dan. Ijudstvo krepko in niočno je tu in obnavlja že svoie sta- re mestne pravice. S temi dejstvi bi mo- rali raeunati jioriški ^ospodje, poznati bi morali |trav dobro te pojave in iih tu- di vpostevati. Otrocje je se skrivati pod plalito. kadar ^rini, kajti groin gre svojo elementarno pot. se za otroka ne briga: tako y;re tudi jiorisko slovetistvo z zdra- vo, krepko silo do svojega političnega jilja. Oospodje na majiistratu misliio, da siikj še v srednjem veku, ko je par obla- stnih ^ospodajev tiščalo k tlom cela mesta; uni mislijo. da smo še v onih do- I bah, ko je par klik inielo v rokah vso politično nioč, a se inotijo. Cetudi jim sedanji volilni red daje v roke vso o- blast, vendar ni več daleč čas, ko bo konec njih oligarhične gloriie. Niih poli- tic n i sistem ne odgovarja več razme- ram. ampak je anahronizem. In vse sta- ro in preperdo se bo razsulo sanio od sebe. Nove nioci gredo na dan, goriški Slovenec se vedno bolj krepi in zaveda ne le svojih d o 1 ž n o s t i. ampak tudi P r a v i c, ki mu zgodovinski pritičcjo. Politični pregled. Cesar. Po dosedanjih dispozicijah bo cesar 7apustil svoje letovišče v Išlu dne S. t. in. ter se bo podal v Schönbrunn. Za Stiirgkhom Heinold? Agencija Hercog poroča. da se bo v kratkeni odločila usoda kabineta. ki je edinole odvisna od zdravstvenega stanja sedanjega ministerskega predsed- nika grofa Stiirgkh. Merodaino pa bode rnnenje zdravnikov. Ako bi moral Stiirgkh opustiti svoje mesto, bo najbr- /x predlagal za svoiega naslednika svo- iega sedanjega nadomestnika barona Meinolda. Poljaki se baje te spremeinbe nie ne veselijo, ker ne rnorejo Heinoldu I (»dpustiti njegovega ravnanja glede ce- | sarievega reskripta v zadevi rusinske I univerze. I t §tajerski deželni zbor. Nekateri deželni zbori bodo skliea- ni še ta mesec, a dosti jib je. ki uiso — bi rekli -- za rabo. Na ^tajerskem poli- tično kolo tudi tie tece in vsi poskusi, d.t bi ga zavrteli. so bili zastonj. Namest- nik se je večkrat lotil tega posla. a ni šlo. Zadnja poročila pravijo, da je za le- tos absolutno nemogoce, da bi pri- slo do sporazuma med Nemei in Sloven- ci, zato tudi deželni zbor v Gradcu n e b o s k 1 i ca n. Ako ne pride do konca leta do sporazuma, bo zbor začetkom !, 1°1.^ razpuseen. Narodne predstave in pripovedke o duši in posmrtnem iivljenju. i. Za sedež duse "stejejo spluli prsi. Kakor Srbi in Poljaki mislijo tudi Slo- venci, da v spauju dusa zapusti človc- ško telo ter teka v podobi belega ptiea po sveti, po tem pa se zopet povnie v telo. Prim, volčausko bajko, zapisal J. r'on v Kresu 11. U9. Poleg tega pa inia narod še limogo drugih predstav in nazoroy, pripovedk in pravljic, ki kažejo delovanje človeške duse in njeno čutenje. 1. »Nekaj mi je pravilo, nikar lie ho- di. Nikar se ne pečaj ž njim«. Tri- najstleten deček je bil pri blagoslovu, kar ga začne sree silno boleti. Danes bo nekaj posebnega, pravi. In spolnilo se je isti dan. Zdaj vem, kaj mi je bilo v cer- kvi, je rekel sam pri sebi. - Oče jc bil z doma. Kar reče v veselem društvu. Ne. ue ostanem kot sein prej niislil inoram se nocoj doinov; nekaj se je zgo- dilo. I'ride doinov, stroj je bil odrezal '»troku 2 prsta. Oha t. j. ne prsta, ampak oee in sin, še živita. To se zove slutnja, ueko predčiitenje, dalnje cutenje. Človek niiiia le tipalnega euta, nego se drugo dusno cutenje, in to je silno natančno in '¦alilo, |)osebno pri ljudeli, ki niso še za- niorili se strastmi takega čutenja. 2. »Koleanje« štejejo, da je kre preč- ne o|)iiice. Mr. Boek pa uieni: da je to nasledek telesnega in dusnega stanja. Ljudstvo pa nieni: da ga imajo tedaj drugi v mislih, in da je treha tedaj reci: Hog me oskrbi, ne pa opravljivi in oh- rekljivi Ijudje, ki me uprav zdaj vlecejo po zobeli. Če pa kdo ugane, kdo ga inia uprav v mislih, da malioma pouelia. Se ve, da sedanji v grudo zatelebani svet se temu smeje, kot se snieje najvecjini skrivnosthn. Kar ni za v kotel, ali v lo- nec, to jim je bedastoca. Mesetletni o- trok je tožil, zakaj se mu toliko kolca. Jutri pride oče v mesto -- pravi gospo- diuja 15. Mrudi dan je prise! oce dan ho- da obiskat sina. Lahko poskušas: godi i se tudi \- lirico one osebe, ki jo imaš v j mislih. da se jej zacue kolcati. Podobno se vidi pri slovesu. Ce se obrne eden na ovinkii. da bo še enkrat \ idel prijatelja, ki odhaja, pa se obrne tudi drugi. Ali v gledalisču: Ce trdo vpiraš oči v koga, pa se ti obrne! Ali ni to kot nekako delo- vanje duhä na duliä. električni tok, Mar- eonijev brezžični telegraf? 3. Ce govoris o volku, pa ti pride. Narobe je res! Niso ga Ijudje priklicali, nego čutili so. da je blizo in začeli so govoriti o ujeni (u. pr. na njivi. ko je stal pod njivo). \ časih se ve že naprej, da bo treha prevideti bolnika. (Samo ne sines tega povedati: sicer nelia to). Ko je bil previden mo/, na koncu Primorskc št. (). rece oce: I'mrje. sem slisal skoh- Ijanje desk (za krsto). Zgodilo se je. To je spoinin, dalnje eutenje. Ob 11. je sel Treutar doinov. Ko priUe do Pejna. sliši glas: Koliko je lira? V tem se spoinni, da je nekaj pozahil. Vrne se po to reč. Ko pride nazaj na prvo mesto, je stal na široko snežen plaz čez pot. V Rerolinu je omedlela gospica. Ko se osvesti, pove, da je padel v vojski (1870) njen ženin. Izkazalo se je, da je padel res isto uro. - Pred po- grebom ali pred nesrečo se vidijo mno- gokrat luei tamkaj. To imenuje ljudstvo spomiu, scnjal (signal). In to se vidi več noei zaporediMua: ve se iz skusnje. Bolj pogosto je to na severu, kjer imajo Iju- dje cist zrak in so nepopaceni ter imajo krepke živce. In ne da bi se kaj ponašali s tem, ne, še le nevoljni so in mueuo jim je. da iriorajo to gledati. (loerres pravi, da nekoji vidijo smrt ali pri glavi. ali kje druge. hi žival da je vznemirjeua. To je nekaka dalnjoviduost. dalnje cutenje. Zlašti duhovnik, da citti, ko se niegovim dušicam hudo godi. In ž.ena, da vidi znamenja, če ni še izvedela, da je njen moz na ptujeni po- nesrečil ali umrl. Ce pravi Navratil, da nemamo niti stvari niti besede za »drugi vid«, ni povsem tako. /!e 1. 1881 je pisal Slove- nec v gorujem zmislu. Primeri Hickenso povest: Strah na železniei. Ni vse vra- ža, kar srednjesolci kot tako stejejo. (Dalje pride.) - Konec Cuvajizma se prerokuje na Hrvaskem. »Tagespost« iina v soboto precej oster članek na ra- čun kralj. komisarja pi. Cuvaja na Hr- vaškein. Kakor žc omenjeno. je imel pi. Cuvaj po avdijenci pri cesarju v Islu tu- di pogovor s easnikarji, kjer se jc izra- zil, da je dobil v t i s. da ostane na Hr- vaskem vse, kot je, glede razmer in gie- de oseb. To je bil tedaj vtis, a tie goto- vost. Ootovost bo nienda čisto drugač- na in ne bo preteklo dolgo, ko bo ta oblastni gospod vladar koneal svojo ab- solutistično vlado in pridejo zopet ustavne pravice hrvaskega naroda na površje. Sabor ne deluje že toliko času in poeasi se bo treba pripraviti na nove volitve, ki bodo za vladno-madžaron- sko stranko precej neprijetne. Opoziciiu je s komisarjatom le pridobila in bo go- tovo precej moenejsa kot je bila. Tega se boji gos. komisar in tako bi rad vso stvar vsaj. še zavlekel nekaj časa. Pa to gotovo ne bo šlo več, kajti merodajni krogi so vendar nvideli, da je komisa- rijat na Hrvaskem več škodoval kot ko- ristil. Ustava trpi in Ijudstvo postaja ve- dno bolj nestrpno. Opozicija to prav do- bro ve in bo to za prihodnje volitve go- tovo temeljito izkoristila. In sedaj se obraea vse proti Dunaju. ees, Dunaj je odgovoren za nerednosti na Hrvaskem. Ravno sedanie dni se prav bridko ob» čuti Cuvajevo vladanje. Monarhija na- stopa na Balkanu kot nositeljica mini. a krogi v Belgradu in Sofiji so že storili v tern oziru. kar se jim je zdelo potreb- no. tako da Avstrija nima tain doli ti- stega zaupanja kot bi ga lahko imela. Razpoloženje na Balkanu radi hrvaškili razmer proti Avstriji nikakor ni simpa- tično, ampak povsod nas črnijo kot so- vražnike Slovanov kot nasprotnike ustave. Dunajska politika trpi sedaj za madžarske grehe in zato je res skrajni čas, da se razmere na Hrvaskem na podlagi vstave in ljudskih pravic teme- ljito spremenijo. Potovanje nemškega cesarja v Švico. Nemški cesar Viljem II. je odpoto- val včeraj v Švico. Nemški poslanik v Švici je izjavil korespondentu »Berliner Tagblatta«, da nima potovanje nemškega cesarja v Švico nobenega političnega pomena. — Cesar Viljem II. hoče le proučiti švicar- sko vojaštvo. Nasprotja med Švico in Nemčijo zaradi nekih carin in Gothard ske železnice se bodo prav lahko ubla- žila in niso posebnega pomena. V petek se bo vršil v Bernu na cast nemškemu cesarju gala-dine. Albanska ustaja. Albanci so sklenili za časa isram- skih praznikov opustiti vojskovanje. V merodajnih krogih vlada upanje, da se bo v teni času dosegel sporazum. Alban ci vseeno napovedujejo nadaljevanje bo- jev, ako se ne ugodi vsem njihovim za- htevam. Bolgarija in Črnagora napram Turčiji. Turški list »Ikdam« poroča, da je bolgarski zunanji minister izjavil, da ni- kakor ne namerava Bolgarija pretrgat: prijateljskih odnošajev s Turčijo. Nada- lie dementuje ta list vesti, ki javljajo, da koncintrira Bolgarija čete ob meji. Po tern listu je tudi Crnagora zatrdila, da ne namerava motiti miru. Mir med Italijo in Turčijo ne bo sklenjen, kakor poroča »N. Freie Presse«. Laški poslanec dr. Cirmeni se je izjavil o tern sledeče: Italija noče za sedaj nikakega premirja, temveč bo voj- no nadaljevala. Turki bodo na zadnje prisiljeni priznati Italijo kot vrliovno oblast v Tripoiitanji in Cirenajki. Turk! bi morali potem takoj odpoklicati vse vojaštvo, pretrgati vsako zvezo z Arab- ci in odpoklicati vse svoje oficirje. Za- stran otokov v Egejskem morju se se- daj še ne da govoriti jasno; tudi glede odškodnine se bodo vršila pogajanja pozneje. 0 kakem zaključku mirovne konference v Šviei sploh ni mogoee go- voriti. Do tja je še daleč. — Med tcin easom je prise! general Caneva v Rim. Njegove izjave o stanju vojske v Tripo- 1'lan'ji so več kot povoljne. Zdravstve- no. materjalno in moralno stoii v Afriki vse najboljse. Vederemo! Domače in razne vesfi. Labodjo pesem je zapel Gabršček \ soboto »Soei« v slovo in se poslovil od nje po 23 letnem skupnem življenju. Bridko mu jc ob uri slovcsa, to jc goto- vo in tudi nani razinnljivo. Pa upati jc-. da bo ona »četica niladih rodoljubov«.ki je kupila «Sočo», skrbno vodila to ladji- co goriskega liberalizma z resilnim col- ničeiii »Primorcein« ured. Ne bodinio sentimentalni, korajža velja! Slovo jc sicer težko, pa bo že šlo. Prepolni žepi ne bodo iočitve težili. o teni smo pre- prieani. Sicer pa sc ze cuje tupatani ne- hvaležnost tega sveta, češ, škoda da (labršeek ni že pred 10 leti dal »Sočeu iz rok itd. Je pač stara pesem to, pa u- pamo, da ne bo nikogar prevee pretre- sla. Rekord v nesramnosti je dosegel v včerajsnji »Kdinosli« goriski »trgovec«, ki trdi, da hočejo listi naše stranke po- gnati v konkurz »Trg. obrt. zadrugcu. ki se nahaja v likvidaciji. To je plaeilo za to, da smo skrajno obzirno prav z glase-rokavicami prijemali ta zavod od tistega casa. odkar je zašel v neprenia- gljive denarne težkoče. Liberalni napre- dnjaki znajo pri takih prilikah drugače govoriti, njih listi »Soča« in »Edinost« drugače pisati. Slučaji »Kroj. zadruga« v Qorici in polom nemške centralne ka- se na Koroškem so najboljši dokaz za to. — To je plačilo goriškega liberalne- ga trgovca našim denarnim zavodom, da so indirektno podaljšali življenje >T. ob. z.« s tern, da so mnogim, mnogim njenim članom priskočili na pomoč! Črna nehvaležnost! Nesramnost goriš- kega »trgovca« je še večja. Piše doslov- no na adreso naših listov: »kje pa so bili ti isti pred štirimi, petimi leti, da niso nikdar zinili besedice o stanju »Trg. ob. z.«, da bi bili, — ko je še bil čas za to - vsaj oni odvrnili nesrečo, radi katere toliko vpijejo sedaj?!« — Človek bi se prijel za glavo pri taki brezstidnosti. — Trgovci in obrtniki, kaj pravite k takim drznim in gorastasnim lažem svojega tovariša (če je pisec res trgovec ali o- brtnik)? Ali niste v prejšnjih letih nik- dar čitali naših listov? Samo skrajno nesramen podel človek je zmožen take pisave, samo »Edinost« sprejema take dopise! To se godi v času, ko so neka- teri slov. župani zapričeli akcijo, da bi s pomočjo naših poslancev vsaj nekoli- ko ublažili grozovite posledice liberal- nega poloma! Vlada je kriva, da je prišla »Trg. ob. z.a tako daleč, meni g. ajdovski žu- pan Kovač. Mogoče je res. Toda vlada je obstrakten pojem, vzemimo konkret- ne osebe. Kdo je torej kriv? Ali je kriv ministerski predsednik na Dunaju? ali tržaški namestnik? ali goriški glavar? a!i državni pravdnik v Oorici. Ako g. zupan napada vlado, ali ve, da dolži s tcm prejšnjega okr. glavarja grofa At- temsa in njemu podrejeno uradništvo, da dolži s tem g. višjega državnega pravdnika viš. sod. svet. Jegliča, da so zanemarili svojo dolžnost? Ali si je g. župan Kovač v svesti dalekosežnosti svojih obdolzitev? »Vladafc je abstrak- ten pojem, osebe so, ki tvorijo vlado' Vsi so krivi, vsi so krivi libcralnüi polomov v Gorici, krivi so klerikalci, kriva je vlada, krivi pa niso predscdniki in načelniki nadzorstva in načelstva, krivi niso člani načelstva in nadzomi- štva, krivi niso pravni konzulenti »Teg. obr. z.a, da je v likvidaciji. Tako jc sklepati iz pisave »Soče« in »Edinostiff. In da je to res, priseže vsak prosvitljeni inteligent. »Societä accademica Friulana« jc imela v ncdcljo svoj ustavnovni občni zor. Po običajnein »vermutu« je govori! • ;>urssiino sanguc« Nacc Brczina. Po- /dravil je župana, kar je vzudilo: vivi ,aplausi. Ziipan je odgovoril v iineiui ob- ciiic itd. sledili so: vivissimi aplausi. Pn volitvah je bil izvoljen za predscdnika; Brezina! Ncki Muiitscli se je sponmil cb tc\ priliki tudi ua slov. učiteljiščc v (lorici in sklenili so ti uiožaki — pro- test proti c. kr. vladi, kcr sc ni učite- Ijišču odjiravila v Solkan, ampak jc pri-- klopila letos cclo pripravnico iz Pcdgo- rc k glavncnui zavodu. Zalitevajo šj po vrhii, da sc šc letos izvrsi preniestitcv. '!'() sc bodo ustrasili na Dimaju in v Tr- stu, ko zvedo, kaj zahtcva Bfeziua! Po cosky! Razučnc tožbe od strani liieščanov se iiuiožc po»Corriere-ju«.Pred kratkim jc nekdo pozival niagistrat, naj skrbi, da bo na Travniku ob konccrtili nckoli- ko luanj prahu, v soboto toži nekdo zo- pet ccz »lepoa navado goriskili kolesar- jev, ki pridrve z dvorišča skozi vc//> že na kolcsu ua ulico brez ozira na to, ali kdo gre slučajno niinio po cesti ali ne. Marsikaj bi se še dalo navesti takih »prijetnosti«, ki jih uživa lahko goriski meščan za svoj drag denar. Obdačeno ): že tako vse, morda nani zaračunijo sc zrak nazadnje, potOm naj nas pa kar poduše v prahu, saj ga je gotove dni prav gotovo zadosti. Higijena v mestu. Nekdo nam pise: Tržni komisar Resen je zvest prijatelj higijene. Tako se namrec on ponaša. Čc je res ali ne in če se skriva pod Rcse- novo higijeno le šikaniranje našega ljudstva ne botno sedaj preiskovali. Za- bilježiti sem hotel le to, da njegovi prija- ttiji na goriškem magistrate ki morajo skrbeti za stanovanjsko snago, niso ta- ko strogi prijatelji higijene kakor Resen. Slavne zaščitnike higijene na goriškem magistratu vabimo naj se enkrat pribli- žajo smrdljivim luknjam v znanih goriš- kih ulicah. Naj pokukajo malo v ta sta- novanja in videli bodo, da je higijena v teh luknjah neznana pošast. V Koprivi so se imeli goriški Lahi minulo nedeljo sila dobro. Imeli so vese- lico v korist »Lega Nazionale«. Pravijo, da so bili jako navdušeni za njih mater onstran Bračana. V mraku so potom umetnih ognjev v italijanskih barvali pozdravljali brate v kraljestvu. Pravijo. da so peli tudi tisto: »Con Caneva vog- liamo marciar«, a ne v Tripolis, pač pa — proti Oorici. Lahe regnikole je začela goriška policija izganjati iz našega mesta. Re- gnicoli so se v zadnjem času še precej šopirili v üorici in se čutili kakor v Italiji. Goriška policija pazi strogo. kako se ti ljudje obnašajo v mestu, kar je vsekako odobravati. Med dobrote, ki jih vživa goriški meščan, spada, kakor je enkrat konšta- tiral »Corriere«, tudi voda - fonti. Ta »dobrota« pa je postala po goriskili hišah že tako redka, da jo skoro ne bo- mo več poznali. Kar tebi nie meni nič zapre slavni magistrat vodovode obnaj- lepših deževnih dneh radi pomanjka- nja vode. Letošnji avgust je bil izred- nodeževen, a goriski vodovod je bi! v enem mesecu dvakrat zaprt. To ^c pravi skrb za občino. Kaj fraze o obči- ni, vodovod, vodovod! In še sedaj pred volitvami se gode take stvari, kaj šele pozneje. Tako gospodarstvo ni mogočo, da bi se vzdržalo; pri vseh obljubah o- stanemo vendarle —- žejni. Popravek. \\ n. uredništvo »Oori- cc«. V. ozirom na urednisko opombo k mojemu popravku, priobčenemu v 69. številki XIII. letnika »Gorice« (z due 27. avgusta 1912) zahtevain v zmislu § 1°. tiskovnega zakona z dne 17. grudnn 1862. (drž. zak. štev. 6. iz 1. 1863.), da priobčite v zakonitern roku in v obliki ter na mestu. kakor je to v zakonu prc- '.Ipisano, naslednji stvarni popravek: Ni res, da se morejo čitatelji iz \r uredniški opombi citiranega poročila »Slovcnskega Naroda« z dne 12. avgu- sta 1912 št. 183. prepričati, koliko je moj popravek vrcden in koliko se sme dati v:\ v njciii sc nahajajocc »ni res« in »res pa jc«, pač pa je res, da se iz tain citi- ranega poročila ne morejo o tern prepri- čati, ker jih vodi opomba urcduistva s teni, da jc ime »Knaflič, (lorica« v mi- selni zvezi s prcjsiijo uotico in mojiiii prvini popravkom ter ostalo vscbino u- rcdniskc opoinbe, v znioto, kakor da se dotično »Narodovo« iioročilo tiče inojc osclc. kar mi ni res: res je nuirvee. da ;c ii:-c ono poroeilo druge osebe. S priiiK'niiin spoštovanjeiii Knaflič. Opomba u red. ..Slov. Namd< jc poroeal, da so poscgli v debato Schreiner (Maribor), Črnagoj (Ljublja- na), .larušek (Rajhenburg), Brinar (Go- tovlje). ^kulj (Ljubljana), Knaflič (Go- rica) itd. Piškov groš dobi popravkar, cc nani pove, kdo je tisti »Knaflič (Go- rica)«. Tripolitanci clobe laški časopis ka- kor |)oroča »Eco«. (iotovo bodo od se- daj bolj sreeni in vse se jim bo dobro godilo. Blažena bo gotovo od sedaj Tri- oolitauija in morda vseh mizerij in dav- kov prosta. »La nuova Italia« se ime- nuje ta afrikanska posebnost, ki bo to- lažila berzaljerje v tropični vročini in jim lajšala domotožje. Gotovo bi bilo marsikaj bolj potrebno v Tripolitaniji kot laški dnevnik, ker od »puštobov« Afrikanec ne bo sit. Jako karakteristič- no za gospode okoli »Eco« se glasi sta- vek, da je urednik tega lista — »e o 11 e- ga Olcelli«. Slovenski žurnalisti v av- strijski Gorici so seveda gotovo dosti inanj kot kolegi. Slov. stariši! Ako pošljete svoje otroke v nemške ali laške sole, pomno- žite s tern število laških in nemških raz- redov in tujega učnega osobja v Gorici, vaši otroci se nasrkajo tujega duha, če- tudi ostanejo po imenu Slovenci. Bliža se začetek šol. leta v Gorici. Spomnite se, da se bo mnogo revnih di- jakov zateklo k »Dijaški mizi« v »Aloj- zijevišču«, da bi dobili gorko kosilo in gorko večerjo. Če jim želite dobro, zbi- rajte za »D. m.«! Na gimnazijska poslopja slovenski napis! V Gorici imamo slovensko gim- nazijo, toda na zunaj je vse nemsko. Pri- čakujemo od ravnateljstva, da priskrbi tudi slov. napis za gim. poslopja, slov. pečat itd. Znani laški trgovec z žitom Anton B o z z i n i je nocoj ponoči umrl. Zadela ga je kap. Bozzini je imel trgovino z ži- tom tudi pri Sv. Luciji. Nemška gimnazija v Gorici bi se v nekaj letih posušila, ako bi bili vsi slo- venski stariši toliko narodni5 da bi upi- sali svoje sinove v slovensko gimnazijo. S svojo nezavednostjo vzdržujemo v Qorici nepotrebno nemsko gimnazijo. Slovenski stariši, odprite oči! Stariše, ki pripeljejo svoje otroke v goriške sole opozarjamo, naj jih dajo na stanovanje in hrano dobrim slovenskim družinam. Grorica Selma Coronini je prazno- vala v nedeljo 1. septembra v Št. Petru pri Gorici svoj 80. rojstni dan. Bila je svoj čas tudi na dvoru znana osebnost in pozneje večkrat odlikovana, med dru- gim z Elizabetnim redom 1. razreda. Od 1. 1856. je bila poročena s pokojnim go- riškim dezelnini glavarjem Franccm groforn Coroninijem. Iz tega zakona so trije otroci: hči Selma, sin Rudolf in sin Albert, višji sodni ,>vetnik v Gorici. Shod »Katoliskega delsvskega dru- slva:t, ki se jc vršil minulo nedeljo v vc- hki dvorani ^Central« v Gorici je bil do- bro obiskan. Govorili so in sicer: Pred- sednik g. J. Gorjup, duhovni voditelj veleč. g. dr. Pavlica, oskrbnik uršulin- skega samostana g. $irca in g. Dugar. Obdelovala se je razna tvarina. Taki shodi so za nasc Ijudstvo in za današ- nje razmere lasi poučni. Shod je trajal eno uro. Na Gradu pri Mirnu se je vršila mi- nulo nedeljo slovesnost družb (Vlarijinih Iičera. Ljudstva se je nabralo zlasti po- poludiic jako vcliko. Zjutraj je imel eer- kveni govor preč. g. Ciril V u g a, kurat v Podgori, popoludne pa pree. g. Iv. R o j c c, župnik v Miniu. Pctjc v cerkvi mcsaiii zbor je bilo krasno. Na c. kr. inoškein ueiteljišču v Go- rici (v S. Oregorčieevem Domu )bo vpi- sovaiijc za |) r i p r a v n i c o v ponede- ljek, due 16., in v torek, dnc 17. septetn- bra. — Pogoji za sprcjcin so: a) dovolj- na telesna razvitost in nravna neprikor- nost; b) primerna predizobrazba; c) starost 14 let, od katere more deželua šolska oblast izpregledati do šest me- secev. V prvi tečaj se lie bodo sprcjemali novi gojenci, ker jili je bilo dovolj (40) sprejetih meseca julija. - Ponavljalni in naknadni izpiti se obavijo due 16. in 17. septembra. V sredo, dne 18. septembra bo za eeli zavod otvoritvena služba božja, v četrtek, dne 19. septembra, pa se prične na celein zavodu redni ponk. Državna pripravnica za uičtelji- šča v Podgori je bila z ministerskim od- lokom, zdrnžena s c. kr. moškim učite- Ijiščem v üorici. Z istim odiokom je bila opuščena državna pripravniea v Se- ž a n i ter je bil nje voditelj službeno pri- dodeljen deški Ijudski šoli »Šolskega Doma« v Qorici, katera hkrati rabi mo- škenm učiteljišču za vadnico, ki na ta način postane petrazredna. — Pripom- niti je, da gojencem z učiteljiščem zdru- žene pripravnice ni treba delati poseb- nega izpita za sprejem v prvi tečaj, ne- go da zadostujejo končni letni izpiti. --- V goriško pripravnieo (v S. Gregorči- čevem Domu) bo možno sprejeti do pet ¦ deset gojencev. Beneški Slovenec Karel Jusič, do- ma iz Ašle, ki je bil obdolžen špijonaže v prilog Italiji, je bil včeraj oproščen. Zagovarjal ga je dr. Novak. »Naša kri« v Dornbergu. »Slovenska čitalnica« v Dornbergu je uprizorila mi - nulo nedeljo ob priliki njenega 50-letne- ga obstoja Finžgarjevo igro »Naša kri«, ki je izpadla vrlo dobro. Ljudstva se je nabralo vse polno. Tako naš poroče- valec. Iz učiteljske službe v sežanskem okraju. Za bodoče šolsko leto so se iz- vršile v sežanskem okraju sledeče pre- membe oziroma imenovanja: 1. Učitelji- ce :gc. Macarolova pride v Sežano, gč. Šempolaj, gč. del Cot-ova v Pliskovico, Šempolaj, gč. del Cot-ova v Pliskooico, gč. Eppichova v Kostanjevico, gč. Gas- parijeva v Povir in gč. Antončičeva v Divačo. 2. Učitelji, gg.: Legiša pride v Mavhinje, Rustja v Divačo kot začasni voditelj, lv. Caharija pride v Povir kot začasni voditelj, Vičič pride v Tomai. Mahorčič v Dutovlje, Ščuka v Lipo, Pečenko v Veliki Dol, Koršič v Nabre- iino, Klanjšček v Skoflje in Copič Ven- ceslav v Povir. Za ročna dela v Kazljah, štomažu in Avberju je imenovana gč. Madon, gč. Kljun za Barko in Misliče in gč. Renčelj za Škocijan, Škoflje in Pod- grad. Šolsko leto na deželi se je začelo dne 2. septembra. Imenovanja slov. profesorjev. Da- iiašnja »Wiener Zeitung« ima med dru- girni sledeča imenovanja: Dr. Ivo Pre- gelj iz Idrije za Kranj, Anton Šušnik iz Kranja za Ljubljuno, dr. Fr. Kotnik za Celovec, Leopold Andre za Idrijo, Ivan Krajec za Idrijo, Vincenc Marinko za Kranj, Anton Rabuza za Celje, Jos. Schweiger za Ljubljano, Jos. Märn za Kranj, dr. 0. Lcitgeb za Maribor, Franc Voglar za Maribor. Prošenj za sprejem v slovensko »Alojzijevišče« je bilo letos 62. Na novo pa se jc sprejelo nekaj nad 4(1 učencev. Mnogo prošenj je bilo tudi iz drugih škofij. Iz tega se razvidi velik pomen zavoda. Razpust gradiščanskega občinskega sveta. Tržaško namestništvo je razpu- stilo občinski svet v Oradišču. Nadalj- >'Tje odredbe glede vodstva občinskih po- slov bode izdalo naniestiiištvo v '-pora- zumii z goriškim deželnim odborom. Profesor Karlin umrl. V Ljubljani je umrl |)rofesor v pokoju Davorin K a r- I i n. Dr. Hudnik umrl. V nedeljo zjutraj je umrl v Postojni na domu svoje so- proüe dr. Mudnik. Pred sinrtjo je prejel sv. zakramente za uniirajoče. Pogreb jc danes popoluünc. Dr. Hudnikovo dru- žino je zadela še druga bridka izguba. V noči od pondeljka na torek je namrcč v Ljubljani |)odlegla operaciji najstarej- ša dr. Hudnikova hei Zdenka. Lahko si predstavljamo bolečine dr. Hudnikove soproge. Okrožnica vsem občinskitn zasto- pom in okrajnim cestniin odborom de- žele glecle časa za predložltev proraču- nov. Uvaževaje po eni strani dejstvo, da vlagajo občinske uprave prošnje, ki se tičejo dovoljenja za uvedbo obeinsküi doklad na užitnino in na neposredne d.ivke v iznosu presegajočem izmero; ki jo smejo uvesti obeinski zastopi po preclpisih občinskega reda, na deželni odbor tako pozno, da se prošene dokla- de ne rnorejo več uvesti z začetkom :ipra\rnega leta, po drugi strani pa da ne predlagajo proračunov deželnemu odbo- ru, -- da jih odobri in da poskrbi za po- biranje doklad na državne davke potom c. kr. davčnih uradov — v času, ki ga določa namestništveni razglas z dne 21. novembra 1902. dež. zak. štev. 32., opo- zarja deželni odbor vnovič vsa občinska zastopstva, da se natančno ravnajo po predpisih, ki jih vsebuje navedeni name- sništveni razglas. C. kr. finančna uprava je uvedla pri davčnih uradih take novosti v poslova- nju, ki izključujejo možnost, da bi se predpisale obeinske doklade na državni davek potem, ko se je že predpisal dr- žavni davek. Radi tega bi moral deželni odbor poseči po prisilnih sredstvih in razun tega odrediti na stroške dotičnih občin svojega uradnika, da sestavi pro- račune v onih obeinah ki bi ga ne pred- ložile do konca meseca novembra. Enaka navodila veljajo tudi za vse okrajne cestne odbore. Vse obeinske uprave in vsi cestni odbori so tedaj dolžni, da takoj začnejo s setayljanjem proračunov, da se na ta način izognejo omenjenim posledicam. Odmevi puljskih škandalov. V pon- deljek je rovinjsko okrožno sodišče ob- sodilo na pet meseeev ječe bivšega me- stnega pobiralca davkov Alojzija Do- naggio, ker je za več tisoč kron občin skega denarja poneveril. Značilno je dejstvo, da je bil njegov prednik pred iefi zaradi poneverjenja tudi na več me- secev ječe obsojen. Zdi se kakor bi bila puljska laška gospoda za obeinske u- službence iskala in nastavljala samo ta- ke ljudi ki so znali slepariti. V proslavo petletnice NDO so na- meravali prirediti tržaški člani ND(') slavnost z obhodom po mestu. Udeležiti sta se imeli te slavnosti podružnici iz Ljubljane in üorice. Na kolodvoru se ie imel vršiti vsprejem. Tržaški Lahi pa so sklenili demonstrirati proti tej slavnosti. Zato so vsa društva za ta dan napove- danc veselice odnesla na poznejši eas in so se imela zbrati pred južnim kolodvo- rom, da po svoje sprejmejo iz Ljubljane in Goriee prihajajoče clane NDO. Toda policijska oblast je euiin in drugini pre- povedala pouliene pohode. Ob prihodu LjtibljauČanov je bilo mnogo redarjev na postaji in v bližini. Seveda ni šlo brez izzivaluih klicev od ene in druge strani, vsled česar je bilo več oseb are- tiranih. Mujših spopadov ni bilo. »Matica Slovenskau je sklenila. v svojem »Letopisu« za 1912. leto priob- čiti inserate slovenskih in slovauskili tvrdk. »Letopis« se tiska v 4500 izvodili in pride v roke najiinovitejšim in najin- teligentnejšim krogom našega naroda. Ce izvzaniemo koledar »Družbe sv. AAohorja«, se po številu eksemplarjev nobena slovenska publikaeija ne more meriti z našiiri »Letopisom«. \ Ijudno Vas vabimo, da inserirate. ler prieakujemo čiin preje eenjeni odgo- vor. Lena za celo inserirano stran »Le- topisa« znaša 60 K, za polovico strain M) K in za četrtino sorazmerno. »Ma- tica Slovenska" v Ljubljani. Umor in samomor. Pri Matenjivasi v bližini Postojne je privatni uradnik Stohsreiter iz Trsta ustrelil svojo bivšo zaročenko Cernak ter ranil nieno |)rija- teljiLO Geniram, potem pa se je sameg-.t sehe ustrelil. Omenjeni dve deklici sta sc podali iz Trsta na izlet v Postojno, <;d koder sta se peš podali proti Mate- njivasi. Stohsreiter jima je sledil ter iz- vršil ta grozen ein. Vzrok umora in sa- momora je ta, ker ga je zaročenka za- pustila. Prihranke izseljencev je kradel vei let sem neki Jauš, železničar iz Plas na lirvaškem. Odpiral je priporočena pis- ma, v katerih so izseljenci pošiliali de- nar svojeem domov. \'ee ubogih družin je oškodovanih za nad štiri tisoč kron. Tatu so aretirali. Predrznost velikomestnega pohajaca, V Trst sta dospela dva tujca, gospod in gospa. Na ulici se gospej približa 19letni Ivan Kinn ter ji iztrže iz rok torbico ter jo popihne. K sreči ga je ulovil redar ter ga prepeljal v sodnijske zapore. I.ovrana dobi svoj tednik. Dne 1. sept. je izšel nov tednik z naslovom »Lovrana«, ki se bo oziral posebno na lovranske domače razmere in na pov- zdigo tujskega prometa in zdravilišča. List bo izhajal v treh jezikih — italijan- sko, hrvaško in nemško. Z ozirom na tujce bo ta list gotovo dobrodošel in ker bo pisan tudi hrvaško oziroma ita- Ijansko, bodo imeli tudi domačini od te- ga kako korist. Puljski magistratovei pred sodiščem. V soboto se je vršila pred rovinjskim sodiščem razprava proti bivšemu urad- niku puljskega mestnega davčnega ura- da, Francu, in proti založniku vina, Pi- latu. Razprava je dognala, da sta Franc in Pilat puljsko mestno občino spora- zumno ogoljufala za precej velike svote. Obsojena sta bila prejšnii uslužbenec mestnega davenega urada Franc na pet- mesečno, zatožnik vina pa na enoletno težko ječo. Novo postajališče nameravajo usta- noviti na progi Trbiž-Ljubljana ob km 19, 5/7 med postajami Kranjska gora in Dovje. Novo postajališče je namenjeno prebivalcem vasi Srednji vrh in Rute, ki štejeti 400 prebivalcev, kakor tudi turistom, ki obiščejo Martulikov jarek. V Tridentu so aretirali italijansko učiteljico Arminijo Panizza, ker je o- sumljena špijonaže. Elektrizacija Arlberške železnice. — /^elezniski minister je prieel s privatnimi podjetniki pogajati se za uvedbo elek- trične gonilne sile na Arlberški železni- ci, in sicer na progi med Landeck-om in Bludenceni. Stroški bi znašali cnajst mi- lijonov krön. Za napravo vodnoelektri- čnih tovarn je proracunjenih 10 15 mi- lijonov kron. Draginja mesa na Nemškem. I >rii- štvo neinskili mesarjev je sklenilo uva- žati ziurzlo meso iz MongoMje in Mand- žurije, da tako ublažijo vedno bolj "a- raščajočo draginjo mesa. Naš presvitli cesar je podaril. kakor poročajo listi, papežu Piju X. krasno iz- delano sv. pismo velike unietniške in li- terarne urednosti. Kdino znana stara Gutenbergova biblija bi ga znala v tem oziru prekositi. Vsa oprava knjige je iz- redne, fine izdelave in se ne da z dru- gimi tudi boljšinii izdajaini sv. pisma ni- ti primerjati. Odmevi po Jukič-evem procesu. Iz Präge se poroča, da so se odločili neka- teri hrvaški poslanci vsled neznosnih raziner na Hrvaškem preseliti v Prago. Na jesen pa se vpišejo hrvaški dijaki, ki so obiskovali zagrebško univerzo,, delonia na praško, deloma na dunajsko in deloma na graško univerzo. Zakon glede regulacije Donave na Nižjeavstrij^kem je obja\ ila "Wiener Zeitung" dne 2K avgusta t. I. Proračun izkazuie brez malih odbitkov 4.S,978.926 K, ki pa kakor navadno gotovo ne bodo zadostovale. Med delom se navadno vi- di še to in to pomanjkljivost in proračun se navadno prekoraä. Potrebne bodo razne velike operaeije, celo prestavlja- nje nekega donavs.kega mosta, kar bo"' seveda požrlo ogronme svote. Siccr se vidi, da gori na severu gre stvar ven- dar malo bolj izpod rok kot pa pri nas na jugu. Jadranska razstava na Dunaju. — Meseca aprila prihodnjega leta se bo otvf.Tila na I »uiiaiii pornorska razstava, za kat^ro je dovolil minister za javna deia 250.0siO kron. Tifus se je pojavil na voiaških nia- nevrili na Ceškem pri mestu 'Feschen, kicr ima letos vaje 1. kor. Tedni je zbo- ielo kar na poti osem voiakov od tezk-j artileriie. Že 137 let ni bil mesec avgust tako hladen kakor letos. Doba štrajkov in delavske nezado- voljnosti bi se lahko imenovala naša do- ba. Skoro ga ni dneva, da bi se kje ne čitalo o kaki stavki ali kaj podobnega. V Belgiii sedaj nabir. jo celo denar za straikovee. V Brnu stoji sedaj delo že tri tedne v \ seh tovarnah »druzbe za volneno industrijo na Moravskem«. 30. avgusta je začelo štrajkati 350 delavcev firme Lüw-Behr in skoro gotovo bo vstavilo vseh 1300 delavcev te tvrdke delo. Ali so vsi ti štraiki potrebni ali ne to je drugo vprašanje. Dosti je kriva občna nezadovoljnost in vecno hlepenje po vedno večjem zaslužku, ki dostikrat ni v nobenem razmerju z delom. Vsake- mu svoje in vse do prave meje, to je edi- no pametno vodilo za delavca in delo- dajalca. Tripolitanija, ki velja sedaj za laško obljubljeno deželo, ni ravno tako polna medu in tnleka kot se pripoveduje. Lahi povdarjajo sicer tudi historično ured- nost, a to kar je bilo za časa Rimljanov, je danes nie. Vsega sveta bi se dalo ob- delovati okoli 40 tisoč kvadratnih met- lov. Rastlinstvo sploh ni bogsivedi ka- ko bujno, ker je ogromno sveta pušča- va. Rudninstva ni nie. razun soli. Da bi se razvila kaka industrija, je nemogoče, ker ni lesa, ne premoga in tudi ne teko- čih vodnih sil. Eksport je majhen. Na Francosko izvažajo gobe, na Malto ži- vino, v Ameriko kože in halfo (listje ne- ke rastline, ki se rabi za pletenje košev in tudi za papir) na Angleško. Ves eks- port znaša približno okoli 4 in pol miljo- na lir ali kaj več. Prej cvetoča trgovina z notranjo Afriko je popolnoma obtičala in nima danes vec nikakega pomena. — Torej Tripolis ni tak paradiž kot se govori. Drobtinice. Amundsen ni bil na južnem tečaju. Znanstvena komisija je izjavila. da A- inundsen ni bil na južneni tečaju, pač pa inn ie prisel cetrt milje blizu. Bacil zobne bolehnosti odkrit. Pred kongresom zobnih zdravnikov v Kri- stianiji je kazal zobni zdravnik Holbeck Hansen bacil zobne bolehnosti pyorrhöa alve olaris, katerega se mu je posrečilo odkriti po vecletnem studiju. \' strokov- njasküi krogili pripisujejo odkritju zob- nega bacila \eliko važnost. Le 33 Nemcev je med 70 sodnimi praktikanti na Češkem, ki so bili te dni imenovani za avskultante. $e med temi je gotovo kak ponarejen. To imenova- nje, ki so je že dalj easa nestrpno pri- čakovali. je vzbudilo tudi v političnih krogih veliko zanimanje, posebno z ozi- roni na češko-nemška spravna poga- janja. Pet ruskih vojaških beguncev. Ko se je nahajala v Trstu ruska vojna ladi- ja »Donee«, je pobegnilo z nje 7 mor- narjev. PoveJjnik ladije je stvar nazna- nil polieiji, kateri >,e je posreeilo areti- rati le petorico njih, docini dvoh do se- daj še ni našla. V torek jc prislo v Trst iz Benetk, kjer se nahaja sedaj ladija. 7 ruskih mornarjev pod vodstvom jedne- ga častnika, ki so spremili hegutice v Benetke. Nemški cesar dobi nagrado. Lon» donska poroeila pravijo, da dobi Noblo- vo mirovno nagrado cesar Yiljem, lite- larno nagrado pa Oerhart Hauptinan. Bulgarskemu svetovnemu pešpot- niku Bakarševu pobegnila žena. lz Pra- ge poroeajo, da je nuznanil policiji Bul- gar Bakaršev iz \'arne, ki potuje peš okolu sveta, da mil je žena brez vsake sledi izginila. Tri vojake v Hercegovini ubila stre- la. Ob končnih vajah med 15. in 16. ar- madnim zborom pri Uloku je udarila strela v patruljo pespolka St. 51. Tri vo- jake je strela ubila, enega pa nevarno ranila. Jubllej parobroda. Dne 30. m. m. je minulo 100 let. ko je vozil na Angleškem prvi parnik. Gospodarske vesti. Organizacija avstrijske in ogrske vžigalične industrije. Nekatere avstrij- ske tovarne za vžigalice so se že zdru- žile pod vodstvom »Solo«-tovarne, da varujejo z ozirom na nameravano mo- nopolizacijo vžigalic kolikor mogoče svoje interese. Zdaj se vrše pogajanja, da se tudi ostale tovarne združijo v dru- go skupno organizacijo, Med obemi združitvami pa so obravnave glede bo- doče združitve produkcije in kontingen- tiranja iste, ter o zvišanju cen. Kakor se nam poroča, se bodo cene v veletrgo- vini zvišale za 10%. Po izjavi iinančne- ga rninisterstva pa se to zvišanje ne sme prenesti na malo trgovino,tako da bo tr- pela pod tem edino le posredovalna tr- govina. V zvezi z nameravanim zviša- njem cen je tudi sedanja jako živahna kupčija z vžigalicami, ker se hočejo tr- govci preskrbeti z blagom še predno se je zvišanje splošno izvedlo. Dozdaj se je prodajalo 100 škatljic vžigalic za 80-90 v, odslej bodo cene 90 vin. do ene krone. Zanimalo bo morda še, da so prevzele vodstvo druge, izven »Solo«-tovarne stoječih tovaren nekatere banke, med temi Nižjeavstrijska eskomptna družba v zvezi s kreditnim zavodom, Živno- stenska banka in galicijska industrialna banka. Tudi ogrske banke se priprav- Ijajo za eventualno vpeljavo mouopola j na vžigalice na Ogrskem in so izvolile odbor, ki bo zaeel z deloni še ta mesec. Na Ogrskem se zacne prepoved glede uporabe belega fosforja eno leto pozneje kot v Avstriji, t. j. 1. prosinca 19M. — Omenjeui odbor ima tudi nulogo. poiz- vedeti od posameznih tovarn pogoje. pod katerimi bi oddalc svoj obrat dr/.a- vi. lz navcdencga razvidimo, da je bilu prepoved uporabe belega fosforja in na- meravana monopolizacija povod za u- spešno organizadjo tudi v vžigalični in- dustriji. LOTERUSKE ŠTEVILKE. Oradec, 47, 61, 72, 74, S7 Dunaj 19, 89, 62, 43. 2 Iv. Znidarcic & dr. stav. tvrdka v GORICI VIA MATTIOLI. Izdeluje vsakovrtne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst. izdeluje tudi Westfal.-strope patent. v vseh avstrijskih mestih St. 27221. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blok, ki je najtrpež- nejše zidovje, ki vzdržuje suha stano- vanja, z vedno isto temperaturo. Oeneje kabor vsl drngl sisteml. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v GORICI ulica della Croce štev. :i>. Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivec v Oo- rlci Oospodska nlica St. 1 se priporoča si. slovenskemu občinstvu iz mesta in i dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ce ni. Prevzema vsa lasničarska dela tei kupuje ženske läse po 12 Kin naprc; kilogram. Franc Novak, Oospodska nlica, st. i. Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predragi oče, stari oče, svak. stric itd. gospod Rajmund Presl, posestnik in gostilničar nocoj po noči ob 12. uri, po dolgi, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 59. Ietu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnika bo v sredo, dne 4. septembra ob 1. uri pop. iz hiše žalosti na domače pokopališče. Bodi mu blag spomin ! V Tolminu, dne 2. septembra 1912. Žalujočl ostall. JOSIP B0NANNI naslednik T. Slab an ja srebrar in zlatar v Gorici ulica Morelli IZ odlikövaii z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. Jakob Mikliis mizar in lesni t r g o v e c ™~ v Podgori ^^ lid Vliy.lU ZDlüLUlöKup ülUMd (no cesti, ki peljeproti (iradiškt) o o o Trguje tudi z opeko vsake vrste, ima voliko zalogo vsakovrstnega trdega in mehkega lesa, ima tudi \ suke vrste grede, tramove 3 3 od 3—12 nietrov dolge in 3 3 od 3—12 colov debele. SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI »ŠOLSKEGA DOMA«! KuhaJ z & shrämboü WECK- ve i-.n-r /a kouzerve ii i>ri- provzročijo reformo vsake V vsakem oziru prihranki. Zdr;iv;i prcliran.i, neodvisna od letnih Oiasov, v lnilijonih v uporubi ! "' '""" Pazite na irii- WKCK ! Obsfžne tiskovin>- hroxplacno skozi I. Weck,. društvo z o. j., glavna (nlpnšiljiilipca KAROL MULLER Muravski Sciiönbfrg X. 35. CnMnjinfi pobo/na sh)v. družina di- Uprii|lllb jaka ali diiakinio iz de?.ele na hrano in stanMvnje. Oglasiti se je pri A. Doljak v (ioric* ul. Luigia št 1. Goriška zveza gospodarskih zadrug in drufitev v Gnrici reglstrotana zadruga z omejeno zavez« posreflnie pri natopn tmetijstib potrebšCin in pn w\k\\ v^ -v "Kr toetjjsHli priflettOT. a^ a^» ^x^ Ziliga i* v kiii „CENTRALNE P080JILNICE" v Gorici. TEKRLli(E JOS. VERDI ST- 32. Npslvninnn ip nrQiriPQ iiDUfUliiliu Jü uldubd vsake gospodinje, da dobi za svoj dober denar isto blago pri nakupu, katero je kot njej ugajajočo izdatno kakovost že - - - od nekdaj preiskusila. - - - Tako je tudi z „pravim tfnkovioi: plattn za kavo" , z kavinim mlinckom!!! Pred varajočimi ponaredbami se v in- teresu kupovalk nujno svari. ^a Tovarna v Zagrebu. ©»a im 47 M. HNDERWfliD trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami, GORICA Tekallšč^ J05. Verdi št. 32, v hlši „Gentralae posojllnlce1' najtopleje priporoča prečastiti duhovščini ter sl. občinstvu v mestu in na deželi, svojo veliko zalogo vsakovrstne kave, riža, olja, sladkorja, najboljše moke, čaja, likerjev, šampanjca in najfinejših vin v buteljkah, Velika izbera vsaki dan svežih najrazličnejših delikates in slaščic. Postrežba točna. Cene najnižje. Poselbno se priporočam gg. hotelirjem, gostilnlčarjem In kavar- narjem, ter sl. društvom, ki prirejajo veselice. Kupujte samo dvokolesa „ALTBNA", francoske vrste, ki so najjtrpežnejš1 in najboljši bod si za na- vadno rabo ali za dirke. sivalni stroji O riginal „Victoria" lo najpraktičpej ši za vsako hišo. sti služijo za vsakovrstno ši- vanje in šiikanje (vezenje). Stroj teče brpzšumno in je jako trpe- žen. Puške, samokrese, slamo- r( znice m vse v to stroko spa- hg^ dajode predmete se dobi po to- ^r varntški ceni pri tvrdki Kepševani i Cuh, G O R I G A - Stolnl trg št. 9.