^ Ptuj, torek, 6. septembra 2005 letnik LVIII • št. 63 odgovorni urednik: = Jože Šmigoc cena: 150 SIT ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ■ ISSN 7704-01993 V Štajerski 0\ Tehnični pregledi traktorjev na terenu od 12. septembra 2005 dalje! Seznam bo objavljen v Štajerskem tedniku, v petek, 9. septembra 2005. Dominko d.o.o., Zadruini trg 8, 2251 Ptuj _02 / 788 11 75_ MoškanjcI maraton v kolesarski v Sloveniji Sport Atletika • Javorni-kova prepričljivo prva na 14. ptujskem maratonu Stran 8 Sport Kolesarstvo • Božič po štirih etapah v rumeni majici Stran 7 Foto: Martin Ozmec Tednikov pogovor Po naših občinah Po naših občinah Po naših občinah Mag. J. Kramberger: "Nujno je spremeniti zakon o Ptuj • Ni miru za Ptuj • Kdo je ano- Ormož • Pričetek Stran 3 KTV nimni prijavitelj na jesenske turistične Stran 4 Ormoški? dohodnini!" Astraje klasično, cena po fantastično! sezone Opd. Nove kteje, boljSi avtomobllL Astra Classic II ® že za 2.402.000 SIT! Cena velja za model 1.4 Twinport s petimi vrati, s prihrankom 250.000 SIT ter za omejeno količino vozil. Stran 5 Izobraževanje Ptuj • Odprti novi prizidki k OŠ Olge Meglič Stran 6 Stran 12 Uvodnik TUrizem, ki se prodaja Nedaleč od Bad Radkesburga leži zabaviščni park Styrassicpark Bad Gleic-henberg. Najprej ga brez težav najdete na internetu, dnevno ažurirani podatki so me obvestili, da jih poplave niso prizadele, objavljeni pa so tudi aktualni vremenskipodatki Upoštevajoč obcestne table smo brez težav našli gozd, kjer so nas ob vhodu pozdravile avstrijska, slovenska, madžarska in evropska zastava. Priznam, bilo mije všeč, prava gesta ob tromeji. Gre za turizem, ki je zrasel iz ideje. Nekdo je očitno imel gozd in ni nameraval gozdariti. Na območju petih hektarjev je tako predstavljena zgodovina dinozavrov od njihovega nastanka do izumrtja. Razstavljeno je preko 60 dinozavrov v naravni velikosti in obliki. Na projektu je delalo preko 30 umetnikov, ki so v 21.400 delovnih urah umetniško preobrazili 400 ton betona in 30 ton jekla. Osrednjo pozornost v parku namenjajo dinozavrom, ki so živeli na območju Štajerske. Park deluje že tri leta in je postal zelo priljubljen tudi preko avstrijskih meja. Gre za nekakšno učno pot, po kateri vodijo v več jezikih - tudi slovenskem, pa še druge atrakcije, kot so vulkanski izbruh, potres ali sprehajajoč dinozaver vas preseneti na poti. Poleg poučnega dela s prazgodovino človeka je še zabaviščni s tremi različnimi cirkuškimi predstavami dnevno, živalmi za crkljanje, poniji, številnimi igrali in velikanskimi tobogani. In kar je najboljše, tudi cena je prava. Večina stvari je že vštetih v družinsko karto, ki ni dražja od družinske vstopnine v naš edini živalski vrt, kije dvakrat bolj oddaljen od naših krajev. Seveda je mogoče potrošiti še več, v zanimivi restavraciji ponujajo hitro pripravljeno hrano, v suvenirshopih pa vso navlako, ki se da kakorkoli povezati z dinozavri, in od letos v parku lahko tudi prespite. Hotel Pri veseli opici je zares poseben, gre namreč za lesene hišice na drevesih! V sosednjem koruznem polju je Kukuruzhotel. Na bližnjem gradu pa izvajajo predstave s pticami roparicami. Gozdove in koruzna polja imamo tudi pri nas, le idejam bomo morali pustiti poleteti. viki klemenčič ivanuša Na borzi V preteklem tednu so še zadnje delniške družbe borzne kotacije predstavile polletne poslovne rezultate. Posledično se je indeks SBI20 še nekoliko okrepil, povprečni dnevni promet, brez upoštevanja svežnjev, pa se ni bistveno spremenil in ostaja pri skromnih 360 mio SIT. Najbolj so k rasti indeksa pripomogle delnice Pivovarne Laško, ki so dosegle najvišjo vrednost v času zadnjega pol leta. Poslovni rezultati skupine Pivovarne Laško obetajo nekoliko boljše poslovanje kot lani, ki pa bo bolj posledica racionalizacije poslovanja kot pa prodajnega uspeha. Poleg poslovnih rezultatov je družba objavila tudi, da namerava kupiti okoli 15-odstotni delež v družbi Mercator. Drugi delež Mercatorja naj bi kupila družba Istra-benz, kjer bo poslovni rezultat družbe ob koncu leta, po napovedih uprave, kar močno zaostal za načrti. Delničarji Mercatorja so naskupščini poleg delitve lanskega dobička odločali tudi o menjavi članov nadzornega sveta. Predlog članov je bil korenito spremenjen, potem ko so trije največji delničarji (Kapitalska družba, Slovenska odškodninska družba in skupina KD) izjavili, da nameravajo prodati svoj delež v družbi. Kljub številnim špekulacijam pa je, kot kaže, prevladalo mnenje, da menjava lastništva ne bo pov- zročila spremembe strategije razvoja družbe, saj se cena delnice v zadnjem tednu ni bistveno spremenila. Zanimivo je, da se delnice investicijskih družb niso odzvale na rast cen delnic uradne borzne kotacije. Padec indeksa so v veliki meri povzročile delnice NFD1, katerih vrednost se je po izplačilu dividende znižala za več kot 2 %. Vendar pa se je v zadnjem tednu znižala cena tudi večini drugih investicijskih družb, tako da je tržna cena domala pri vseh investicijskih družbah pod 80 % njihove knjigovodske vrednosti. Nad tem nivojem ostajajo delnice Modre Linije, Vipe investa in KD ID, kjer je diskont do knjigovodske vrednosti okoli 15 %. Avgusta je Slovenija zabeležila 0,6-odstotno deflacijo. Letna stopnja inflacije pa je s tem padla na 2,1 %. Zmanjšanje stopnje inflacije je predvsem posledica sezonskega znižanja cen blaga. Karel Lipnik, borzni posrednik, Ilirika, d. d., Breg 22, Ljubljana, ki jo nadzira ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana. Vir: Ljubljanska borza, d. d Gornja Radgona • 43. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Organizatorji našteli 135.000 obiskovalcev Minuli petek se je v Gornji Radgoni končal 43. mednarodni kmetijsko-živilski sejem, na katerem se je predstavilo 1490 razstavljavcev iz 23 držav, organizatorji pa so našteli 135.000 obiskovalcev. "Mednarodni kmetijsko-živil-ski sejem se vzpenja po lestvici števila razstavljavcev, kakovosti predstavljenih blagovnih znamk s področja kmetijstva in živilskopredelovalne industrije, po mednarodni zastopanosti, po številu in kakovosti strokovnih dogodkov ter zadovoljstvu udeležencev. O tem pričajo tako sejemske statistike kot tudi vtisi, ki jih organizator zbira s strani sodelujočih podjetij, strokovnih institucij in obiskovalcev," je na zaključni novinarski konferenci zadnji dan 43. mednarodnega kme-tijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni dejal direktor družbe Pomurski sejem Janez Erjavec ter dodal: "Po počitnicah je kmetijsko-živilski sejem prva taka priložnost, da se prebudijo tako poslovneži kot seveda tudi stroka in širša javnost, in nenazadnje tudi politika. Letošnji sejem lahko s strani organizatorja ocenimo za več kot uspešnega, kajti na sejmu nismo uspeli pridobiti samo 1490 razstavljavcev iz 23 držav, ampak nam je uspe- Direktor družbe Pomurski sejem Janez Erjavec je ocenil letošnji kmetijsko-živilski sejem kot uspešen. lo privabiti blizu 135.000 obiskovalcev. Še posebej smo lahko zadovoljni, da je med temi obiskovalci tudi veliko takih iz tujine, predvsem iz sosednjih Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Ocenjujemo, da je tega obiska najmanj 12 odstotkov vseh, ki so prišli na sejem." Erjavec še ugotavlja, da je bilo letos na sej- mu veliko novih razstavljavcev, prav tako pa beležijo porast ponudnikov, ki se po nekaj letih premora znova vračajo. Letos je v okviru sejma potekalo preko 70 strokovnih dogodkov, strokovnih posvetov pa se je udeležilo več kot 2500 slušateljev. Strokovni posveti so predstavili vpliv podnebnih sprememb na kmetijstvo, pregled potenciala lesne biomase, usodo pridelave sladkorne pese, stanje konjereje v Sloveniji, zatiranje infekcij živali, možnosti za koriščenje finančnih sredstev Evropske unije. Spregovorili so o sistemu grafične enote rabe kmetijskih zemljišč. Predstavljena sta bila reforma skupne kmetijske politike in izvedba njenih ukrepov ter izvedba ukrepov »vino in vinogradniške površine«. Razpravljali so o nacionalnem akcijskem načrtu za ekološko kmetovanje, o tehnoloških rešitvah v prašičereji, o sistemu varstva sort rastlin v Evropski uniji, novi evropski zakonodaji na področju higiene živil. Glede na aktualne dogodke je bilo nekaj dogodkov posvečenih pojasnjevanju dela Kmetijsko svetovalne službe. Na sejmu je potekala tudi seja odbora Državnega zbora Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede Zakona o vinu, moštu in drugih proizvodih iz grozdja in vina. Miha Šoštarič Sedem (ne)pomembnih dni (Pre)počasna pravica? Poslanca Miro Petek (SDS) in Zmago Jelinčič (SNS) sta te dni na vse obtoževala sodnike in tožilce. Po svoje sta nam tako dopovedovala, da - kljub vsemu - vendarle nismo vsi enaki pred zakonom in v dokazovanju nedolžnosti. Čeprav sta se Petek in Jelinčič vsak zase in vsak z drugačno zgodbo znašla na različnih sodiščih, jima je skupna (javno) zgražanje nad delom tožilstev in sodišč. Pravosodne organe kritizirata in napadata »načelno«, v resnici pa zato, ker jima ne sodijo (in niso sodili) tako, kot pričakujeta in želita. Vse to počneta še preden so se vsi postopki (skupaj z možnimi pritožbami) sploh končali _ Miro Petek je bil pred leti žrtev grobega napada, poskusa umora, čeprav zaradi kritičnega novinarskega pisanja o nekaterih problematičnih poslovnih političnih dejanjih in ravnanjih posameznih osebnosti na Koroškem. Zmago Jelinčič pa naj bi (prav tako pred leti) domnevno sodeloval pri organiziranju nekakšnega obračuna in pri podtikanju eksploziva v nek avto v Mariboru. Sodišče v Murski Soboti je pred nekaj dnevi domnevne napadalce na Petka oprostilo zaradi pomanjkljivih tožilskih dokazov, sodišče v Mariboru je po treh letih začelo ponovno sojenje trojici, ki jih obtožnica bremeni poskusa umora in pomoči pri tem dejanju. Na zatožno klop so ponovno sedli Andrej Šiško, Matjaž Jerič in Zmago Jelinčič Plemeniti. Petek je razočaran nad izidom sojenja v Murski Soboti in govori obtožujoče o sodnikih, Zmago Jelinčič pa se čudi, zakaj tožilstvo tokrat ni zavrglo obtožbe, ki naj bi bila po njegovih besedah skonstruirana, in govori, da se v slovenskem tožilstvu »ni še nič spremenilo« ^ Petek v svojem razočaranju zagotovo ni osamljen. Napad nanj je iz različnih razlogov postal nekakšna slovenska mora in lahko bi rekli, da je nesporno splošen interes, da se izvajalci tega napada odkrijejo in obsodijo. Razumljivo, vendar ne tudi opravičljivo, se zdi Petkovo nezadovoljstvo s počasnostjo postopka. Neposredno prizadeti imajo pravico na neučakanost, to pa še ne pomeni, da bi takšna neučakanost morala prerasti v splošno obsedenost in histerijo, v končni posledici tudi v izsiljene in nepremišljene poteze. Vsaj nekaj takšnega pa nam zdaj posluša vsiliti Petek kot (pri)znana javna osebnost, kot poslanec in politik. In to je tisto, kar v celotni zgodbi - ob vsem sočustvovanju s Petkom in ob vsem razumevanju in upoštevanju vsega neprijetnega, kar je preživel - hudo moti in tudi pači njegovo celotno podobo. Petek je namreč za velik del Slovencev postal simbol boja za pravičnost, za zakonitost, zato se od njega tudi (upravičeno) pričakuje, da je tak in da bo tak tudi ob razkrivanju in kaznovanju napadalcev nanj. Ali drugače povedano: Petka si tudi v tem primeru predstavljamo kot človeka, ki dosledno zahteva spoštovanje zakonitosti, pravnega reda, kar po drugi strani pomeni, da zase ne zahteva nič takšnega, kar bi lahko ogrožalo pravice in svobodo drugih. To pa v konkretnem primeru pomeni tudi dosledno spoštovanje sodnih postopkov in takšno delovanje pravosodnih organov, ki vnaprej v največji možni meri izključuje možnost (novih) napak in (novih) krivic. S tega vidika je po svoje presenečenje Petkov odziv na odločitev murskosoboškega sodišča, njegova pavšalna kritika sodnikov in grožnja, da bo kot poslanec poskrbel, da se bo njihov sedanji trajni mandat (ki naj bi škodljivo ščitili tudi slabo delo sodnikov), čeprav prav ta mandat po mednarodnih izkušnjah omogoča bolj avtonomno delo sodnikov, odpravil. Petek je problematiziral (in po svoje tudi kriminaliziral) dela sodišča takoj na začetku nedvomno kompliciranega in dolgotrajnega procesa, v katerem bo moč po normalno predvidenih poteh in tudi z izrednimi sredstvi zagotoviti kontrolo in preprečiti tudi (morebitno) spornost posameznih sodniških odločitev. Za to se poleg možnosti v nacionalnih okvirih ponujajo tudi možnosti v okviru Evropske unije. Šele potem, ko bodo končani vsi ti postopki, bo zares pregledno, kakšno vlogo bo kdo odigral in ali je morda res šlo za sumljiva dejanja, kakršna nam že zdaj na začetku sugerira Miro Petek. Vsekakor nikomur, tudi Petku, ne bi smelo biti do tega, da se v celoten sistem sodstva vnese nekakšen dvom in nemir, ali da se celo vzpostavi staje, ko bi bilo nemogoče ločevati med dobrim delom sodišč in različnimi napakami in deformacijami. Za nekatere naj bi bil sodnik, ki je v Murski Soboti razsojal v zadevi Petek, kratkomalo plen nenačelnih pritiskov različnih slovenskih mogočnežev, ki naj jim ne bi bilo do uspešnega zaključka tega primera. Lahko bi rekli tudi drugače, da je prav ta sodnik pokazal svojevrsten pogum in svojevrstno pokončno držo, ko je v razmerah in v splošni klimi velike naklonjenosti slovenske javnosti Petku in velikega pričakovanja, da bodo napadalci nanj vendarle prejeli zasluženo kazen, razsodil drugače od takšnega razpoloženja in takšnih pričakovanj, in to utemeljil s pomanjkljivimi obtožbami, dokazi. Vsekakor ne bi smeli pozabiti, da prav v Sloveniji ne manjka primerov (iz ne tako daljne preteklosti), ko so posamezni sodniki sodili krivično prav zaradi tega, ker so preveč poslušali, kaj misli in pričakuje javnost, predvsem pa politika _ Zmago Jelinčič je nekaj dni pred obravnavo v Mariboru po TV govoril o čudnih tožilcih v Sloveniji, za koprske je celo omenjal, da so korumpirani, ne da bi za to navedel kakšne otipljivejše dokaze. Zaradi vsega tega zvenijo tudi njegove besede pred mariborskim sodiščem o »nespremenjenem slovenskem tožilstvu« čudno in neprepričljivo ^ Jak Koprivc Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02 ) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02 ) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Državni zbor • Pogovor s poslancem mag. Janezom Krambergerjem "Nujno je spremeniti zakon o dohodnini!" Janez Kramberger je že četrti mandat poslanec Državnega zbora - član vladne stranke SLS, zato ima gotovo dober pregled nad tem, kaj se je dogajalo in kaj se dogaja. In kaj se bo morda zgodilo. Ste poslanec vladne SLS, kako ocenjujete delo vlade v prvem polletju? »Začetek delovanja te koalicije ocenjujem kot dober in tudi slovenska javnost v javnomnenjskih anketah to potrjuje, v njih se odražajo tudi velika pričakovanja od vlade. V prvem polletju je bilo v vseh ministrstvih veliko časa, mogoče celo preveč, posvečenega konstituiranju, saj imajo sedaj ministri samo enega državnega sekretarja. Največje opravljeno delo je bil rebalans proračuna. Pripravljen pa je tudi že predlog proračuna za naslednji dve leti.« V zadnjem času je bilo tudi nekaj odstopov, ki naj bi bili posledica diktature v slovenski vladi, pravijo nekateri. Kako komentirate zamenjave, na katere je bilo veliko kritik? »Že četrti mandat sem poslanec, tako lahko ocenjujem delo vseh premierov Drnovška, Ropa in sedaj Janša. V prvih mandatih smo se ukvarjali z vstopom Slovenije v EU. V tem času smo sprejemali zakonodajo po hitrem postopku in jo prilagajali evropski. S polnopravnim članstvom je nastala drugačna situacija, ki ni v celoti primerljiva. Zamenjave so normalne, saj smo prej imeli levosredinsko politično opcijo, zdaj imamo desnosredinsko. Odstopi so me presenetili in tudi vest, da namerava odstopiti ministrica za kmetijstvo, ki si je potem premislila. Verjetno so odstopi povezani z delom vlade, ki je zelo avtoritativna in premier hoče imeti vse pod kontrolo. Kljub temu se mora izvajati koalicijska pogodba, ki smo jo podpisali, zato mora biti v koaliciji tudi partnerski odnos. Velika umetnost velike stranke je, kako manjše koalicijske partnerje vključuje v delo vladne koalicije pri izvajanju zastavljenega programa. Vsekakor ne bi bilo dobro, da bi ti politični pretresi te cilje oddaljili. Upam, da bo premier Janez Janša znal to vladno koalicijo voditi do dosega zastavljenih ciljev.« Slovenske manjšine so zapostavljene Vodite komisijo za Slovence po svetu. Franc Pukšič je v odstopni izjavi zapisal, da je vzrok za njegov odstop nesoglasje z zunanjim ministrom, in navaja, da je položaj Slovencev v zamejstvu in po svetu katastrofalen. Kaj o tem menite vi? »Pukšičev odstop je po moje povezan z nesoglasji in različnimi pogledi na to področje. On pozna to problematiko, saj je to komisijo uspešno vodil v prejšnjem mandatu. Po mojih informacijah pri postavitvi svojega kabineta kakor Mag. Janez Kramberger z družino tudi pri samem financiranju ni mogel realizirati svojih načrtov oziroma tega, kar mu je bilo prej obljubljeno. Slovencev v zamejstvu in po svetu ne smemo deliti, zato smo se v naši komisiji dogovorili, da o sklepih ne bomo glasovali, ampak se bomo odločali v soglasju. Slovence je treba povezati, zato smo se odločili za tak način delovanja. Obiskali smo vse štiri naše avtohtone manjšine v sosednjih državah in ugotovili, da so jim zapisane pravice kršene. Zato je delno kriva naša mlačna zunanja politika. Na to smo opozorili in jasno povedali naša stališča. Naša zunanja politika bi morala bolj jasno in odločno opozoriti na kršitve in se zavzeti za naše avtohtone manjšine. Menim, da je evropska raven tista, kjer bi lahko te probleme izpostavili." Nujne spremembe nekaterih zakonov Ste tudi član parlamentarnega odbora za kmetijstvo, v prejšnjem mandatu ste ga vodili. Slišimo veliko pritožb kmetov, ki opozarjajo na davčno zakonodajo, težave pri subvencijah itd. Pravijo tudi, da je sistemski zakon za odpravo posledic naravnih nesreč neživljenjski. Kako je s tem? "Sistemski zakon iz prejšnjega mandata je preveč kompliciran in nujno ga je posodobiti. Zgledovati bi se morali po sosednjih državah, kjer je poudarek na zavarovalništvu in država subvencionira zavarovalne premije za določene naravne nesreče. Da je ta zakon nujno spremeniti, smo zapisali v koalicijsko pogodbo in upam, da bo čimprej v državnozborski pro- ceduri. Nujno je spremeniti zakon o dohodnini, saj stanje, s katerim se danes sooča naše kmetijstvo, ni dobro, še posebej ne za strukturo slovenskega kmetijstva. Tako posestna kot starostna struktura je izredno nizka in ni primer- ko je LDS iz vlade odslovila SLS. Takratna opozicija, sedaj pozicija, je nasprotovala sprejetju in čas je, da koalicija popravi ta zakon. Od finančnega ministra in ministrice za kmetijstvo pričakujem, da se bo to zgodilo čimprej." Mag. Janez Kramberger ljiva EU. Ne razumem, da so obdavčene subvencije, zakon je za marsikoga nerazumljiv in ga je težko izvajati. Koriščenje servisov za pomoč pa kmete veliko stane. Obdavčena so tudi evropska investicijska sredstva namenjena za prestrukturiranje slovenskega kmetijstva. Zaradi tega je evropska komisija za nekaj časa prenehala izplačevati ta sredstva, sedaj jih ponovno izplačuje. Zakon je bil sprejet, Vedno pogosteje slišimo, da je Slovenija izkoristila premalo evropskih sredstev. Pa tudi regij nimamo. Kako je s tem na področju kmetijstva? "Sredstva Sapard za strukturne spremembe je dobilo v prejšnjem obdobju prek 600 kmetij, ko smo postali polnopravna članica, teh sredstev ni več. Slovenija je zelo šibka na vseh področjih in prepričan sem, da smo teh sredstev premalo izkoristili. Sami smo si postavili previsoke zahteve in ni bilo možno kandidirati, saj je bilo vse skupaj preveč zahtevno. Kasneje so se zahteve omehčale in struktura porabe sredstev kaže, da jih je bilo največ koriščenih za nabavo strojev. Za spremembo slovenske kmetijske strukture bi morali več sredstev nameniti v izgradnjo objektov. Evropsko primerljiva regija bi morala obsegati 800.000 ljudi, tako bi lahko imeli dve regiji, verjetno bomo imeli tri (vzhodno, zahodno in osrednjo). Pri sedanjih 12 administrativnih regijah ostaja bojazen, da bomo preveč administrativno zapletli naš sistem. Za rešitev tega bo potrebna politična volja. Če slovenska vlada tega ne bo razumela, bo Slovenija absolutna neto plačnica v evropski proračun. Od te vlade pričakujem, da bo ta segment obravnavala bolj tankočutno kot sedaj." "Poskušali so me oblatiti ..." V zadnjem času se je veliko govorilo o tem, da so bila sredstva Sapard razdeljena po vezah. Na seznamu prejemnikov se pojavlja vaša žena in tudi tu so bila ugibanja, kajti pripadate SLS, kako to komentirate? "Zelo jasno in odkrito lahko povem, da je naša kmetija ta sredstva dobila v skladu z razpisom in do teh dokumentov ni bilo lahko priti. Naš projekt je nedvomno kvaliteten. Dokumentacija je na razpolago pri nas doma, na Agenciji za kmetijske trge in na inšpekciji. Vsi zainteresirani si lahko to dokumentacijo pogledajo in si na lastne stroške prekopirajo vseh 10 kg dokumentacije. Vest, da je naša kmetija sredstva dobila zato, ker sem član slovenskega parlamenta, ni korektna. Razumel bi, da bi zapisali, da je žena poslanca, kot nosilka kmetije, dobila Sapard sredstva neupravičeno in navedli vzroke. Akterji te zgodbe so hoteli oblatiti moje ime, saj sem že četrti mandat v DZ in očitno sem nekomu v napoto. Zagotavljam, da gre za absolutno kvaliteten projekt in v skladu z razpisom. Poznavalci teh postopkov vedo, da je pridobitev teh sredstev podvržena tako evropski kot domači inšpekciji. Tudi v naši okolici so dobili nekateri bistveno več kot naša kmetija, ki ima stoletno tradicijo, ampak omenjeni smo bili mi in še nekateri člani SLS." Pravite, da je vaš projekt dober. S čim se boste ukvarjali na vaši kmetiji v prihodnosti? "Trenutno se ukvarjamo z mlečno proizvodnjo, še v tem letu bomo prešli na rejo krav dojilj in bomo sonarav-no vzrejeno meso na kmetiji tudi ponudili na domu. Lani smo v skladu z evropskimi standardi zgradili hlev. Letos urejamo objekt za predelavo in prodajo mesa na domu. Ta projekt smo prijavili in tudi žena ima ustrezno izobrazbo, da bo lahko kot nosilka kmetije registrirala to dopolnilno dejavnost. To bo kvalitetna ponudba zdrave hrane na domu, kot jo poznajo v drugih državah. Predračunska vrednost projekta je okrog 60 milijonov, zanj smo dobili 23,5 milijona sredstev evropskega sklada Sapard in brez teh sredstev se tega projekta ne bi mogli lotiti." Govori se, da je v stranki SLS članstvo nezadovoljno. Nekaj nezadovoljstva je povezanega tudi z vrnitvijo Marjana Podobnika. "Kar se tiče nezadovoljstva v stranki, moram pritrditi vašim ugotovitvam. Nezadovoljstvo je med članstvom in v poslanski skupini, saj vrnitev bivšega predsednika stranke Marjana Podobnika ni dobro sprejeta, kot tudi to, da je prevzel enega od delov stranke. Tu se strinjam s kolegom Francem Kanglerjem, ki je pred kratkim dejal, da se mora stranka prilagoditi ljudem in ne ljudje stranki. Upam, da bo vodstvo stranke znalo oceniti situacijo in narediti analizo ter potegnilo takšne poteze, ki bodo v dobro SLS in jo bodo krepile. Prepričan sem, da ima SLS zelo dober evropsko primerljiv program desnosredinske politične opcije, kar smo nekoč že dokazali z 19 poslanci. S takim programom lahko dokažemo to tudi v bodoče, seveda ob analizi zdajšnjega stanja in tudi ob primernem vodstvu." Zmago Šalamun Foto: ZS Celje • 38. mednarodni obrtni sejem Ptuj • Opozorilo S. Žižku iz KKS Evropa in svet v Celju Ni miru za KTV V sredo, 7. septembra, bodo v Celju odprli že 38. mednarodni obrtni sejem, na katerem se bo do 14. septembra predstavilo 1477 razstavljavcev iz 29 držav, od tega neposredno iz 13 držav. Prvič se bosta skupno predstavili tudi gospodarstvi Belgije in Tajvana. Sejem bo odprl predsednik vlade Republike Slovenije Janez Janša. Letošnji razstavljavci imajo na voljo 60 tisoč m2 površin, od tega je 37.500 m2 pokritih. Vsako leto celjski sejem postreže z nekateri novostmi, letošnji sta tudi finančna arena in eko atrij v sozvočju z naravo. Med strokovnimi srečanji velja opozoriti na posvet o možnostih pridobivanja sredstev iz skladov EU za razvoj obrti in podjetništva. Dan Obrtne zbornice Slovenije bo letos potekal pod naslovom Prihodnost povezovanja obrti in podjetništva. Svoj dan na sejmu pripravljajo tudi inovatorji in spominkarji. Ena od tradicionalnih obsejemskih prireditev so tudi športne igre delavcev, zaposlenih pri obrtnikih. Letošnje bodo že 27. po vrsti. Mednarodni obrtni sejem v Celju je druga največja prireditev v Evropi na področju obrtnih sejmov, v Sloveniji pa največja sejemska in poslovna prireditev, za katero iz leta v leto raste zanimanje. Celje se ponaša s 136-letno sejemsko tradicijo, prvi obrtni sejem so pripravili že leta 1922. Vsako leto v mestu ob Savinji pripravijo med devet in enajst sejmov, ki si jih ogleda več kot 350 tisoč obiskovalcev, z 250 tisoč obiskovalci je na prvem mestu obrtni sejem. Letošnji sejem poteka v znamenju ugodnih rezultatov razvoja obrti, negativni trend iz preteklosti pri rasti obratov, letni stopnji rasti in številu zaposlenih delavcev se spreminja v pozitivni trend. V OZ Slovenije ocenjujejo, da so ti trendi tudi posledica zbornične aktivnosti. Podatki potrjujejo predvidevanja, da je Slovenija dežela malega in srednjega gospodarstva. Največjo dolgoročno stabilnost predstavljajo družinska podjetja, v Sloveniji je takšnih kar dve tretjini. Po podatkih obrtnega registra je bilo konec leta 2004 v Sloveniji 47.463 obratov, od tega kar 84,6 odstotka samostojnih podjetnikov. Podravska regija je po številu obrtnih obratov na drugem mestu v Sloveniji. Med obrtnimi dejavnostmi je na prvem mestu gradbeništvo, sledijo storitvene dejavnosti, promet, kovinska dejavnost, gostinstvo, tekstilna in usnjarska dejavnost. V obrtnih obratih je bilo konec lanskega leta zaposlenih nekaj več kot sto tisoč delavcev. V primerjavi z EU Slovenija zaostaja v zaposlovanju v mikro podjetjih, še bolj pa v dodatni vrednosti na zaposlenega v vseh velikostnih razredih podjetij. Obrtniki s Ptujskega, konec lanskega leta jih je bilo več kot 1300, letos prvič ne bodo imeli skupnega razstavišča, nekateri pa se že tradicionalno predstavljajo samostojno. MG Lani so se ptujski obrtniki uspešno predstavili. Devid Kozar je prejel bronasti ceh za kvaliteten izdelek. Predlog za predčasno razrešitev župana mestne občine Ptuj in predčasno razpustitev Sveta MO Ptuj, ki ga je predsednik sveta MČ Ljudski vrt Ptuj Stojan Žižek poslal vladi Republike Slovenije zaradi neizvrševanje odločbe ustavnega sodišča, je tudi zato, ker je prvi te vrste, potem ko so pričele veljati spremembe in dopolntive zakona o lokalni samoupravi v Sloveniji, vzbudil v slovenskem prostoru precejšnjo pozornost. v obrazložitvi predloga, delno smo ga v Štajerskem tedniku že povzeli, je Stojan Žižek med drugim zapisal, da je na pobudo župana MO Ptuj Svet MO Ptuj sprejel protizakoniti sklep o ustanovitvi gospodarske delniške družbe KKS Ptuj, ki je glede na odločbo ustavnega sodišča, 20. člena zakona o lokalni samoupravi in 73. člena zakona o javnih financah, občina kot lokalna skupnost ne sme ustanoviti. Na ta del predloga se nanaša tudi opozorilo Stojanu Žižku, ki ga je podpisal direktor KKS Ptuj Matjaž Gerl. Sodišče je ugotovilo, da družba ni bila ustanovljena »protizakonito«, zato ga opozarjajo, da bodo v primeru, če bo nadaljeval z neresničnimi izjavami v javnosti, proti njemu sprožili tožbo zaradi zaščite ugleda in dobrega imena podjetja. Tožniki (Boris Krajnc, Ingel, d. o. o., Rajko Brglez, Janez Rožmarin, Milan Ostrman, Štefan Hajduk, Janko Čuš, Boris Gornik in Rudi Belšak) so tožili družbo KKS Ptuj, d. d., za ugotovitev Stojan Žižek je predlagal predčasno razrešitev župana in razpustitev mestnega sveta. ničnosti vpisa v sodni register ter na prvostopenjskem sodišču tožbo izgubili. Višje sodišče v Mariboru je njihovo pritožbo zavrnilo, s čimer je o zadevi tudi pravnomočno odločeno, naložilo pa jim je tudi plačilo stroškov obravnave na prvi in drugi stopnji. MG Majšperk • 25. seja občinskega sveta Nepravilnosti zaradi nedorečenosti zakonodaje Na prvi popočitniški, sicer pa 25. redni seji se je v četrtek, 1. septembra, sestal svet občine Majšperk in na predlog županje dr. Darinke Fakin sklepal o 12 zadevah, med drugim tudi o domnevnih nepravilnostih pri poslovanju občine. Brez posebnih pripomb so v uvodnem delu soglašali z vsebino zapisnikov 24. redne in 10. korespondenčne seje, zatem pa so se lotili predloga zaključnega računa občine Majšperk za minulo leto 2004 z nekaj nad 714 milijoni prejemkov, 785 milijonov tolarjev izdatkov, prihranili so 192 milijonov in jih razporedili v letošnjem letu. Županja dr. Darinka Fakin je v obrazložitvi med drugim pojasnila, da je bila nedokončana le investicija v komunalno infrastrukturo na področju vodovoda, saj so njeno realizacijo pričeli šele septembra 2004 in jo zaključili v letošnjem letu. Pojasnila pa je tudi svoj predlog o prerazporeditvi sredstev, ki je sestavni del proračuna. Svetniki so z gradivom za sejo prejeli tudi poročilo o notranji reviziji, ki jo je opravila revizijska hiša Borera, d. o. o., ter poročilo nadzornega odbora o opravljenem nadzoru nad izvajanjem proračuna v lanskem letu, v zvezi s tem pa tudi prošnjo nadzornega odbora za pridobitev zunanje strokovne pomoči. V lanskem letu v občini Majšperk pričeli izgradnjo nove OŠ Majšperk, v Majšper-ku so položili 200 m kanalizacije, asfaltirali odseke cest oziroma javnih poti Podlo-že-Brumec, Pesjak-Butolen, Planjsko-Jelovice, Stanečka vas-Stogovci ter cesto v Vab-či vasi in pohodniško-kole-sarsko pot Stoperce-Sučje, opravili preplastitev igrišča v Sestržah, postavili so prometno signalizacijo in krajevne table, izgradili del oporniškega zidu ob pokopališču na Ptujski Gori in opravili sanacijo plazu na Kosovem sedlu. Pričeli so tudi izgradnjo čistilne naprave in vodovodnega sistema v Majšperku, na domu občanov Ptujska Gora so uredili javno razsvetljavo, poleg investicijskih vzdrževalni del so kupili stanovanje, uredili javni električni priklop na pokopališču v Stopercah, sofinancirali nakup gasilskega vozila PGD Ptujska Gora, za potrebe občinske uprave so kupili novo programsko in računalniško opremo, v enoti vrtca in občinski upravi so kupili klimatsko napravo, financirali so tudi nadzor nad posameznimi investicijami. Poleg vseh investicij so sofinancirali tudi delovanje vseh 43 društev v občini ter delovanje vseh javnih zavodov. Predsedniki vseh občinskih odborov so sporočili, da se s predlaganim zaključnim računom občinskega proračuna strinjajo, hkrati pa so zahtevali, da se odpravijo napake, ki sta jih ugotovila revizijska hiša Bolera in nadzorni odbor ob opravljenem notranjem nadzoru, niso pa soglašali s prošnjo nadzornega odbora za pridobitev zunanje strokovne pomoči. Predstavnica revizijske hiše Bolera Marija Ribič je med drugim pojasnila, da so ugotovili nekaj nepravilnosti pri izplačilu plač in nagrad neprofesionalnim funkcionarjem občine, pri čemer je predlagala, da bi pri zakonodajalcu opravili poizvedbo o tolmačenju 100. b člena Zakona o lokalni samoupravi, ki po njihovem mnenju ni dovolj jasen, saj dopušča možnost različne razlage. Pri določanju nagrad funkcionarjem, ki svojo funkcijo opravljajo neprofesionalno, namreč ni dovolj jasno obračunavanje minulega dela, zaradi česar naj bi prišlo do nepravilnosti pri izplačilu, vendar to ni eksplicitno do- ločeno. Na omenjene nepravilnosti ter nedorečenosti pri izvajanju akta o sistematizaciji in nekaj drugih pomanjkljivosti pri evidenci terjatev so opozorili tudi predsednica Zlat-ka Šilovinac ter člana nadzornega odbora Marjetka Eberl in Jože Furman, ki so svoje delo opravili zelo natančno in dosledno. Predlagali so, da zaključni račun proračuna sprejmejo v predloženi obliki, saj računovodski izkazi vsebujejo resnične podatke o stanju in premoženju občine, sporni so lahko le nekateri načini, ki so pripeljali do teh rezultatov. Svetniki so drug za drugim predlagali, da želijo takoj vrniti vsa sredstva, če se ugotovi, da so bila izplačana neupravičeno, saj za domnevno napačno obračunavanje osnove za sejnino sploh niso vedeli, torej niso krivi, če so prejeli zanje več, kot jim zakon dopušča. Razvila se je vroča razprava o vzrokih za nepravilnosti, za katero so nekateri menili,da gre poleg zakonske nedorečenosti tudi za pomanjkanje komuniciranja med občinsko upravo in občinskim svetom, drugi spet, da gre za politične igrice. Razprava pa se je precej pomirila, ko so jim pojasnili, da gre le za razliko okoli 1000 tolarjev na sejo, zato so na predlog županje le z dvema glasovoma proti zaključni račun s prilogami sprejeli v predlagani obliki. V zvezi s tem so sklenili tudi, da revizijska hiša Bolera pripravi načrt za takojšnjo odpravo vseh nepravilnosti, občinska uprava pa poskrbi za njihovo realizacijo. Da bi izboljšali komunikacijo med svetom in občinsko upravo, so sklenili, da uprava vsake tri mesece poda svetu pisno poročilo o izvajanju sprejetih sklepov in drugih pomembnih odločitvah. V nadaljevanju seje so brez pripomb sprejeli odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah v občini ter oba odloka o ustanovitvi javnega zavoda OŠ Ljudevita Pivka in Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj. Ko so se seznanili s polletnim poročilom o izvrševanju občinskega proračuna za prvo poletje letošnjega leta, so v svet zavoda osnovne šole Majšperk imenovali Natalijo Kokot, Mojco Sajko in Darinko Pšeničnik, v svet zavoda Lekarne Ptuj pa dr. Vla-dimirja Korošca. Ob koncu so sklenili, da ob letošnjem občinskem prazniku plaketo občine izročijo Francu Dobršku iz Lešja ter Bojanu in Marti Marčič, lastnikoma ugledne gostilni Dolinca. Občinska priznanja pa bodo prejeli Ivan Zolar iz Stogov-cev, Branko Gajšt iz Sestrž, Ludvik Lampret iz Preše in Štefan Maly s Ptujske Gore. M. Ozmec Foto: MG Ptuj • Za Ormoško ni miru Kdo je anonimni prijavitelj? Kaže, da se bo ptujsko vroče poletje nadaljevalo še v jesen. S predlogom za predčasno razrešitev ptujskega župana in predčasno razpustitev 29-članskega mestnega sveta nekako sovpada anonimna prijava za protizakonito prodajo zemljišča na Ormoški cesti na Ptuju, kjer bodo zgradili doslej največji poslovno-trgovski center na Ptuju. Najprej so kriminalisti obiskali ptujskega župana dr. Štefana Čelana, prihodnji teden se bodo pogovorili še z direktorjem občinske uprave mag. Stankom Glažarjem, ki jim je že tudi pripravil vso potrebno dokumentacijo, ker potrebujejo dodatne izjave. Mestna občina je tako ena izmed zadnjih občin na Ptujskem, ki so jo obiskali kriminalisti. Ker se bližajo lokalne volitve 2006, se je moralo zgoditi tudi to. Za osvežitev spomina je potrebno zapisati, da je bilo javno zbiranje ponudb za prodajo stvarnega premoženja v lasti MO Ptuj objavljeno v Uradnem vestniku mO Ptuj 31. maja leta 2003. Pogodba s kupcem, katerega ponudba je bila najugodnejša, izhodiščna cena je bila 159 milijonov 521 tisoč 208 tolarjev, je bila sklenjena 26. julija leta 2003 v višini 417 milijonov tolarjev brez DDV. Kupec Paam auto, podjetje za prodajo avtomobilov, avtoma-teriala, marketing avto, d. o. o., ki ga zastopa direktor Robert Furjan, je sredstva nakazalo na transakcijski račun MO Ptuj 4. julija 2003, skupaj z DDV kar celih 500 milijonov 400 tisoč tolarjev. V kupoprodajno pogodbo so tudi zapisali, da investitorja - kupca - bremenijo tudi vsi morebitni stroški dodatnih komunalnih vodov in naprav, če zdajšnji ne bodo zadostovali, plačati bo moral tudi vse priključke na komunalno omrežje, vključno z izgradnjo cestnih priključkov. Prav tako je kupec dolžan za- Foto: Črtomir Goznik Zaradi "protizakonite" prodaje sejmišča, tako piše v anonimnem pismu, so kriminalisti obiskali ptujsko Mestno hišo. ščititi in urediti potok Grajeno ter drevesa z navodili in smernicami Agencije Republike Slovenije za okolje. Za potrebe brezplačnega parkiranja pa nameniti najmanj 300 parkirnih mest. Zaradi prodaje sejmišča Paam autu je Mercator SVS, d. d., Ptuj tudi tožil MO Ptuj, ki je za nakup sejmišča ponudil nekaj čez 200 milijonov tolarjev, višina ponujene cene je kupcu glede na kriterije, po katerih so vrednotili ponudbe, prinesla 70 točk oziroma najugodnejši odstotek. K prvotno sklenjeni pogodbi so iz znanih razlogov, zaradi spremenjenih okoliščin, dodali še dva aneksa, ker je bilo potrebno še dokupiti nove površine zaradi zaokrožitve kompleksa, prav tako je bilo potrebno zaradi spremenjenih okoliščin pravično spremeniti rok za izgradnjo poslovno-trgovskega centra, ki je bil v osnovni pogodbi glede na razpisne pogoje določen z osmimi meseci po vpisu lastninske pravice v zemljiško knjigo. 20. julija letos je Upravna enota Ptuj po vseh zapletih in več kot dveh letih po nakupu izdala gradbeno dovoljenje, ki je v začetku avgusta postalo pravnomočno. Zdaj je bivše sejmišče tudi v resnici postalo gradbišče, v avgustu so porušili tudi zgradbo bivšega Centra za socialno delo Ptuj. Glavna nosilca izgradnje novega poslovno-trgovskega centra na Ptuju sta Vegrad in Konstruktor, ki sta okoli 80 odstotkov del odda- la podizvajalcem s Ptujskega, podjetjem in obrtnikom. Prijava - dokaz slabe vesti? V zvezi z anonimno prijavo o protizakoniti prodaji bivšega sejmišča za potrebe izgradnje poslovno-trgovskega centra in obiskom kriminalistov v Mestni hiši na Ptuju je ptujski župan dr. Štefan Čelan povedal: "Osebno ocenjujem, da je prav, če ljudje opozarjajo na morebitne napake. Pričakoval pa bi, da bi ti ljudje s polnim imenom in priimkom najprej povprašali o morebitnih nepravilnostih na MO Ptuj. Na kriminalistične in druge organe pa naj se pritožijo takrat, ko ne bodo dobili poštenih in zadovoljivih odgovorov v ptujski Mestni hiši. Celoten postopek prodaje sejmišča je namreč potekal preko javnega razpisa, natančneje javnega zbiranja ponudb za prodajo stvarnega premoženja v lasti MO Ptuj, ki ga lahko dobi vpogled vsak občan. Anonimne prijave so po mojem dokaz slabe vesti tistih, ki jih razvoj tega mesta močno moti. Žalostno je, da po dveh letih vseh mogočih pritožb in revizij, ki so jih izvajale pooblaščene inštitucije ob prodaji sejmišča, v našem mestu še vedno obstajajo ljudje, ki hočejo preko anonimnih prijav ovirati podjetne ljudi z že izdanim pravnomočnim gradbenim dovoljenjem." MG Ptuj • Še o predčasni razrešitvi župana in mestnega sveta Ptuj • Novo iz Podjetja Limb, d. o. o. "Veselim se predčasne Slovenski traktor nove razrešitve ...!" generacije je Luxs Podjetje Limb, d. o. o., Ptuj, ki ima sedež na Rogozniški cesti 32 na Ptuju, se ukvarja s proizvodnjo, trgovino in servisom visoko kvalitetnih, cenovno ugodnih in varnih slovenskih traktorjev. Kot smo že poročali, je Stojan Žižek, predsednik sveta MČ Ljudski vrt, poslal vladi Republike Slovenije predlog za predčasno razrešitev župana mestne občine Ptuj dr. Štefana Čelana in predčasno razpustitev celotnega 29-članskega sveta MO Ptuj. Poglavitni razlog za podani predlog, ki temelji na 90. b in 90. c členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, ki je pričel veljati sredi avgusta letos, je v neizvrševanju odločbe ustavnega sodišča, ki je leta 2003 razveljavilo odlok o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelsko-distribucijskega sistema KTV Ptuj. "Osebno sem kot župan presenečen nad samosvojo in samostojno potezo predsednika MČ Ljudski vrt Stojana Žižka, ker ostali člani sveta četrti o tem ne vedo nič, prav tako o tem niso sklepali. Presenečenje je toliko večje, ker je sodeloval na več kot dvajsetih sestankih, na katerih smo reševali problematiko KKS. Na njegovo pobudo in njegovo prepričevanje smo tudi začeli ustanavljati delniško družbo. Mag. Metod Grah in Stojan Žižek sta bila člana komisije za reševanje problematike KTV Ptuj, ki sta v pisni obliki predlagala, da je najbolj ugodna in optimalna rešitev za KTV Ptuj delniška družba. Tudi na za- Foto: Črtomir Goznik Župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan o najnovejših zapletih pri kabelski televiziji Ptuj: "Veselim se predčasne razrešitve, svetniki pa bodo svoje še povedali." dnjem sestanku izmed že omenjenih dvajsetih smo enozvoč-no ugotavljali, da je ni boljše pravne rešitve, kot je delniška družba. Glede na svoje sodelovanje pri oblikovanju delniške družbe KKS Ptuj bi bilo logično, da bi v predlogu vladi za predčasno razrešitev župana in predčasno razpustitev sveta MO Ptuj predlagal tudi svojo razrešitev. Ni res, da občine ne bi smele ustanavljati delniških družb; zakaj potem imamo Komunalno podjetje Ptuj ustanovljeno kot delniško družbo. V celi Sloveniji je veliko delniških družbi v 100-odstotni lasti občin, pa nihče ne krši zakonodaje. Lokalna skupnost ima pravico ustanoviti katerokoli pravno osebo. Gre samo za to, na kakšni ravni je financiranje. Gospodarske družbe, ki ne opravljajo nalog javnega pomena za svojo dejavnost, ne smejo prejemati proračunskega denarja. V primeru delniške družbe KKS Ptuj je tako, da je občina ustanovila delniško družbo, njene dejavnosti pa ne financira, ker se ta financira iz naročnine. V zvezi s predlogom vladi Republike Slovenije za predčasno razrešitev župana in predčasno razpustitev mestnega sveta pa moram postaviti tudi vprašanje o odgovornosti. Kako lahko nekdo uporablja memorandumski papir MO Ptuj in MČ, ne da bi o tem tekla razprava?" je še o predlogu vladi Republike Slovenije za predčasno razrešitev ptujskega župana in mestnega sveta povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan. Za Štajerski tednik je povedal, da se veseli predčasne razrešitve, svetniki pa bodo svoje še povedali. MG Večinska lastnika sta Sava, d. d., Kranj, in Koroški holding Slovenj Gradec. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2003 v Mariboru. Razvilo je dva sodobna kmetijska traktorja, limb 80 TLS in limb 60 TSL. Za prototip traktorja limb 80TLS so na ocenjevanju kmetijske mehanizacije v okviru kmetij- Foto: Črtomir Goznik Slovenski traktor nove generacije, ki ga izdeluje ptujska družba Limb, ima ime - Luxs. Izbrali so ga v okviru nagradne igre, s predlogom je zmagal Marko Povhe iz Račjega Sela. Za blagovno znamko Luxs sedaj iščejo oblikovno rešitev. sko-živilskega sejma v Gornji Radgoni lani prejeli bronasto medaljo. Na letošnjem sejmu so sodelovali že s serijsko proizvodnjo, traktor limb 80 TLS pa je prejel srebrno medaljo. Nova generacija traktorjev limb TLS se ponaša s široko uporabnostjo, saj ga lahko uporabljajo v kmetijstvu, gozdarstvu in komunalni dejavnosti. Slovenski traktor nove generacije je visoko tehnološko zahteven traktor, z najboljšimi dobavitelji pogonskih in hidravličnih agregatov, uporabljen je princip modularne vgradnje. V okviru letošnjega načrta bodo izdelali okrog 300 traktorjev limb 80 TLS in 50 traktorjev limb TLS, razvili pa bodo tudi traktor s 120 PS. Traktor, ki ga proizvajajo na Ptuju, ima od nedavnega tudi svoje ime. Izbrali so ga v okviru nagradne igre, s predlogom je zmagal Marko Povhe iz Račjega sela, občina Trebnje. V igri je bilo 130 različnih predlogov. Za blagovno znamko Luxs sedaj iščejo oblikovno rešitev. MG Ptuj • Šola Olge Meglic pridobila potrebne prizidke Novi prizidki - telovadnici, Na knjižni polici knjižnica in medioteka V četrtek so na Osnovni šoli Olge Meglič na Ptuju uradno predali svojemu namenu nove prizidke. Gre za dve telovadnici, knjižnico in medioteko, ob tem pa je šola pridobila zunanji amfiteater ter urejeno zunanje dvorišče. Odprtja se je udeležilo veliko število staršev in Ptujčanov, prišli pa so tudi gostje od drugod. Na prireditvi je bil tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver ter predstavniki ptujske politike z županom dr. Štefanom Čelanom na čelu. Slavnost ob odprtju je potekala najprej na zunanjem amfiteatru, le-ta je prijetna pridobitev za najrazličnejše šolske prireditve. Uvodoma je pater Mirko Pihler iz cerkve sv. Jurija na Ptuju blagoslovil nove šolske prostore (to je na Ptuju ob odprtju šol vendar nekaj novega - ravnatelj šole bi se najbrž pred odhodom v pokoj rad spravil z bogom, saj človek nikoli ne ve!), nakar so minister za šolstvo dr. Milan Zver, ptujski župan dr. Štefan Čelan in ravnatelj šole Ervin Hojker svečano odprli prenovljene šolske prostore, zaigral je tudi kvartet pozavn. Sledila je zanimiva proslava v novi telovadnici, ki so jo pripravili učenci šole v počitniškem času, učenci so z zanimivimi prizori, plesom, živopisnimi oblačili, skratka s predstavo, v katero je bilo potrebno vložiti veliko dela in potrpljenja, predstavili delo pri dograditvi šole. Avtorica prireditve je bila učiteljica Vida Grdiša. Novi šolski amfiteater sprejme veliko gledalcev. Dr. Milan Zver, dr. Štefan Čelan in Ervin Hojker na odprtju šolskega prizidka Ravnatelj šole Ervin Hojker je orisal nove pridobitve šole in se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je šola prišla do obnovljene stavbe, prikazal pa je tudi dosedanje uspehe šole, ki deluje na tej lokaciji že 26 let. Teh dosežkov je kar veliko, kar priča o dobrem delu na šoli. Spregovoril je tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je čestital delavcem šole za dosedanje uspehe, učencem pa je zaželel veliko uspeha in dobrega počutja v novih, oziroma obnovljenih prostorih. Tudi minister za šolstvo in šport je govoril na prireditvi. Poudaril je, da je Slovenija ve- liko storila za prostorski standard naših šol in da bo tudi v bodoče skušala obdržati nivo sredstev za investicije v šolstvu. Glede padanja števila otrok v slovenskih šolah in sploh v Sloveniji je optimist, saj misli, da se padanje števila otrok ustavlja in da se bo počasi začelo število povečevati. Ob koncu je ravnatelj šole podelil zaslužnim za obnovo in dograditev šolskih prostorov priložnostna darila, zanimivo okrašene strešne opeke, stare preko sto let. Osnovno šolo Olge Meglič še čaka obnova starih prostorov ob Prešernovi ulici. Franc Lačen Podlehnik • Nova večnamenska dvorana Čez tri leta bo obnovljena vsa šola Na Osnovni šoli Podlehnik imajo v novem šolskem letu deset oddelkov, od tega so trije oddelki v osemletki, ostalo v devetletki. Zraven rednih imajo še štiri oddelke podaljšanega bivanja, ki jih obiskuje 81 učencev. Šolo obiskuje 164 učencev. Število učencev iz leta v leto variira, vendar jih je vsako leto od 160 do 180, kar pomeni, da bo šola tudi v bodoče v glavnem enooddelčna, kdaj pa kdaj pa bosta tudi po dva oddelka istega razreda. Šola nima dovolj prostora za telesno vzgojo, zato se je lokalna skupnost odločila, da zgradi telovadnico, ki bo služila potrebam šole za redni pouk in tudi za potrebe kraja, oziroma občine Podlehnik. V podlehniškem primeru ne gre zgolj za športno dvorano, v njej naj bi našli svoje mesto tudi člani kulturnih društev, Podlehnik nima primerne kulturne dvorane, saj lastništvo obstoječe ni rešeno, je tudi zelo majhna, potrebna bi bila tudi temeljite prenove. Kot nam je povedal ravnatelj šole Vekoslav Fric, ki je tudi podlehniški župan, večnamensko dvorano sofinancira Ministrstvo za šolstvo in šport, zaradi nadstandarda pa je delež občine sedemdeset odstotkov, osta- lo prispeva država. Dvorana bo veljala nekaj manj kot 400 milijonov tolarjev, točneje 396 milijonov tolarjev, brez opreme. Celotna velikost objekta je 1385 kvadratnih metrov, od tega je za pouk 1163 kvadratnih metrov, ki pa se bo lahko razdelil na tri enote, tako bodo lahko istočasno koristili telovadnico trije razredi. V dvorani je predvidenih 320 vlečnih sedežev, ki jih bo financiralo Ministrstvo za kulturo. Načrtovano je, da naj bi bila dvorana zgrajena do avgusta naslednjega leta, dela pa potekajo nemoteno. Prenove pa je potrebna tudi stara šola, občina se je z Ministrstvom za šolstvo in šport že dogovorila o adaptaciji, pri čemer bo šola pridobila tudi prostore za vrtec, za dva oddelka vrtca, ti prostori bodo nastali iz stare telovadnice. Iz stare telovadnice bo šola pridobila tudi prostore za multimedijsko učilnico, ki je na šoli sedaj ni. Preuredili bodo tudi kuhinjo. Ta investicija naj bi bila končana leta 2008, veljala pa bo od 250 do 300 milijonov tolarjev. Občina skrbi tudi za nadstandard šolskega pouka. Dodatno recimo zagotavlja za učence, ki niso v podaljšanem bivanju, popoldansko varstvo vozačev, ko učenci čakajo na določene interesne dejavnosti, v šoli traja pouk z vsemi interesnimi dejavnostmi do petnajste ure in še čez. Vmes ni avtobusov za vozače, le-teh pa je več kot dve tretjini. Občina tako prispeva šoli vsak dan za tri ure tega varstva. V četrtem razredu občina plača tudi eno uro tujega jezika, v petem pa tuji jezik in računalništvo. Prevozi so za občino kar veliko breme, saj dnevno pripeljejo v šolo učence iz petih smeri. Franc Lačen Ravnatelj šole Vekoslav Fric pred novo telovadnico Marie Nimier: Kraljica tišine Tržič. Učila International, 2005 Ko je imela Marie Nimier pet let, se je njen oče z ljubico ubil v prometni nesreči. Roger Nimier je bil znan francoski pisatelj, hči Marie je s petindvajsetimi leti stopila na pisateljsko pot. Odločila pa se je tudi, da bo raziskala svoj spomin in odnos do očeta. Ko sestavlja njegovo podobo, se srečuje z lastnimi travmami in vzporednicami ter strahovi. Oče je bil bojevnik, sanjač, ki je življenje jemal z mehkobo in ženske z nasiljem. O njem je ohranila le malo spominov. Nekega dne bosta z bratom posadila cvetje na njegovem grobu. Rada bi osvetlila dogodek same smrti, zaman je prelistala časopise. V smrt sta se odpeljala z ljubico, o kateri je govoril nežno in zaščitniško. Marie si težko predstavlja obraz moškega, ki gaje nekoč imenovala očka. Ostali v družini so vstopali vedno globlje v življenje in so puščali ob strani vprašanje o smrti Rogerja Nimi-erja. Čemu sedaj ta nestrpnost, nenadna potreba po prelomu tišine? Svojega starejšega brata je vprašala o njegovem videnju dogodka. Hugues je bil v tistem času dijak in novice o nesreči ni niti prav dojel. Kdo je umrl v nesreči, njegov oče ali očim? Hugues je bil zaprt vase, z ogromnim telesom, ki gaje nosilpred seboj kot špansko steno. Za očetom je bilo potrebno poravnati tudi neplačane račune in stroške. Mala deklica je bila nevidna. Kako povedati pet- ali šestletnemu otroku, da je očka mrtev? »Očka seje ponesrečil z avtomobilom. Odpeljali so ga v bolnišnico in je odšel.« Oče je odpotoval zelo daleč, v drugo deželo. Takrat je spoznala, da je šlo za dokončni odhod. (Na izpitni vožnji je vozila enajst minut in triinštirideset sekund in ponovno padla. Bo pač naslednjič.) Sinu Martinu pa je mati dejala, da je bil oče hudo ranjen. Od tod misel, da se je nekam skril in se bo nekega dne vrnil. Brat Martin je anestezist, že dvajset let uspava in zbuja ljudi. Prijatelji pravijo, da je bil njen oče izjemen človek. Marie se sprašuje, ali bo tudi sama sposobna postati del tiste svetlobe. Oče je v oporoki zapustil neki ženski avtomobil, sinu Martinu knjižno zbirko in avtorske pravice svojega literarnega opusa, njej pa nič. Oče ji ni zapustil ničesar, nobenega predmeta, nobene odgovornosti. Zakaj shranjujemo stvari, ki so nepomembne, medtem ko cele stene otroštva zgrmijo v pozabo? Njen oče je zapisal: »Saj res. Nadine je včeraj rodila deklico. V tistem hipu bi jo moral utopiti v Seni, da ne bi bilo več treba slišati govora o njej.« Oče, kot ga je videla v domišljiji, je imel telo atleta in je skakal s palico v nebo. Ni še dopolnil trideset let, ko se je odločil, da ne bo več pisal romanov. Kako je pri teh letih sprejel tako odločitev? Ni bil dovolj nadarjen in so bila že vsa literarna mesta zasedena? Njegovi prijatelji pričakujejo od njega delo, ki ga ni sposoben ustvariti? Ali je bil žrtev prehitrega vzpona? Saint Beuve je zapisal besede, ki jih je njen oče rad citiral: »Ponekod zakrknemo, drugod se pokvarimo; nikoli ne dozorimo.« Priklicati mrtvega v življenje pomeni, dvomiti v njegovo nesmrtnost. Marie bi želela, da bi ji bil povedal, kaj pomeni imeti oba starša. Ker ni bila deček, se nista nikoli igrala na igrišču. Besno so ga motile njene brezvezne besede » ne vem kaj.« Priznanja, ki pridejo pozneje, se zaletavajo od obzorja. Huguesov opis jo je pretresel. V času avtomobilske nesreče sta se starša ločevala. Glasna kričanja, udarci in solze. Nobena podoba očeta skupaj z otroki se ni ohranila. Očetu se je fotografiranje strašno upiralo. Ohranile pa so se njegove slike z znanimi osebami. Zapisal je, da prepozna neumnost in nesmisel svojega obstoja, sprehaja se med pisarno in vrtcem, zaslepljen z delom in kričanjem otrok, brez upanja. Babica je bila nadarjena violinistka, ki se je posvetila družini. Z vnuki je gledala filmske predstave in se z njimi veselila. Vsi okrog Marie so bili veliki, oče, mati, brata, ona pa vedno majhna. Kot mladostnica je vzklikala na manifestacijah. Kaj bi na to porekel oče, ki je bil rojalist? Brat Martin ni podedoval po očetu samo Dumasovih del in Laroussove-ga slovarja, ampak tudi njegov vsakodnevni sadizem. Kako naj Marie razloži svoj nerazumljiv skok z mostu v Seno?Kasneje je naletela na očetovo barvno fotografijo z neke ladje v časopisu La Gazette. Članek je naj-avljal tudi prodajo treh rokopisov na dražbi. Nekoč ji je oče poslal razglednico, na katero je z velikimi črkami zapisal: »KAJ PRAVI KRALJICA TIŠINE?« Bila je ujeta v očetovi bistroumnosti. Ali ni romanopisec tisti, ki v tišini pripoveduje zgodbe? Vladimir Kajzovar Foto: Fl Foto: Fl Atletika 14. ptujski maraton med dekleti Javornikovi Stran 8 Nogomet V Čakovcu test pred tekmo v Ajdovščini Stran 8 Judo Klemen Ferjan v boj za visoka mesta na SP Stran 9 Golf Zmagal Studen, Gojčič četrti Stran 9 Nogomet Domačini v Štajerski ligi tokrat brez zmage Stran 10 Jadranje Pokal Ptuja Juretu Jauševcu Stran 9 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik Športni zavod Ptuj 2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30 www.športnizavod-ptui.si E-mail: sport@radio-tednik.si Kolesarstvo • Tour de l'Avenir Božiču etapa in rumena majica Boljšega uvoda v 42. dirko Tour de l' Avenir si Ptujčani ne bi mogli zaželeti, saj je z zmago v tretji etapi Borut Božič oblekel tudi majico vodilnega v skupnem seštevku, po nedeljski 4. etapi pa še vedno ostaja v rumenem. 25-letni Idrijčan, ki drugo leto kolesari v perutninskem dresu, je zmago le za nekaj centimetrov zgrešil že dan prej, ekipi Srečka Glivarja pa se je vse le poklopilo na sobotni, z 203 kilometri najdaljši etapi. Dirka se je ta dan delno že odločila tudi v skupnem seštevku, saj je po dobri uri dirkanja pobegnila skupina 23 kolesarjev, ki so si pred zasledovalci prikolesarili več kot pet minut prednosti. Končnega zmagovalca gre bržkone iskati med njimi. Zraven Božiča je bil v ospredju tudi Matija Kvasina, ki je pred začetkom veljal za enega od favoritov ptujske ekipe. Božič si je kot najboljši sprinter zmago zagotovil v sprintu štirih kolesarjev, ki so v vodstvu prekolesarili zadnjih 20 kilometrov. Ciljno črto je kot drugi prečkal irski kolesar Mark Scanlon v dresu francoske profesionalne ekipe Ag2R Prevoyance, tretji je bil Avstralec William Walker (Ra-bobank). »Presrečen sem, saj so prisotne same odlične eki- pe. Na dirko sem se odlično pripravil, zato sem uvrstitev na stopničke tudi pričakoval, vsekakor pa je zmaga in rumena majica nekaj enkratnega. Po drugem mestu na petkovi etapi je bilo precej lažje dirkati,« so bile po slavju besede Božiča. Petkova druga etapa v dolžini 173 km se je odvijala po načrtih sprinterskih ekip. Pet kolesarjev je že takoj po startu pobegnilo, si nabralo največ pet minut prednosti, glavnina pa jih je ujela 10 km pred ciljem. Najbolj spretna ekipa Rabobanka je sprint pripravila svojemu najboljšemu, Hansu Dekkersu, ki pa je moral priznati premoč Američanu Tylerju Farraru iz ameriške nacionalne ekipe, ter Božiču, ki je z drugim mestom pokazal odlično pripravljenost, le dan za tem pa jo je še potrdil. Ptujčani še vedno niso rekli zadnje besede, saj so v nedeljo ponovno stali na zmagovalnem odru. Tokrat je tretje mesto osvojil Tomislav Dan-čulović, ki je za dve sekundi zaostal za zmagovalcem Nizozemcem Koenom de Kortom iz španske Protour ekipe Liberty Seguros - Wurth Team in Francozem Ronyjem Mar-tiasom (Bouygues Telekom). Dančulović je bil del skupine 12 ubežnikov, ki niso bili ne- varni v skupnem seštevku in so složno prekolesarili 100 km, vse do cilja. Božič, katerega cilji so usmerjeni v etapne zmage, pričakuje, da bo majico vodilnega izgubil proti drugouvr-ščenemu Dancu Larsu Baku (Team CSC) v ponedeljkovem posamičnem kronometru. Na tej 22 km dolgi etapi Ptujčani največ pričakujejo od Gregorja Gazvode, državnega prvaka v tej disciplini, v skupnem seštevku pa še vedno najvišje cilja Matija Kvasina, ki je z 41 Tour de l' Avenir, 2.1 UCI, Francija, 1. - 10. september 1. etapa - 1. september: Argentré-du-Plessis - Argentré-du-Ples-sis, 141 km 1. Lars Bak (Den), Team CSC, 3.04.45 2. Denys Kostyuk (Ukr), Jartazi Granville Team 6. Mark Renshaw (Aus), Française Des Jeux, +0.14 11. Aldo Ino Ilešič (Slo), Perutnina Ptuj, isti čas 2. etapa - 2. september: Argentré-du-Plessis - Sainte-Scolasse- sur-Sarthe, 173 km 1. Tyler Farrar (USA), USA National Team, 4.03.56 2. Borut Božič (Slo), Perutnina Ptuj 3. Hans Dekkers (Ned), Rabobank 3. etapa - 3. september: Sainte-Scolasse-sur-Sarthe - Sassay, 203 km 1. Borut Božič (Slo), Perutnina Ptuj, +4.48.11 2. Mark Scanlon (Irl), Ag2r Prevoyance 3. William Walker (Aus), Rabobank 5. Christophe Riblon (Fra), Ag2r Prevoyance, +0.16 11. Matija Kvasina (Hrv), Perutnina Ptuj 4. etapa - 4. september: Sassay - Chauvigny, 151 km 1. Koen De Kort (Ned), Liberty Seguros-Wûrth Team, +3.41.11 2. Rony Martias (Fra), Bouygues Telecom 3. Tomislav Dančulović (Hrv), Perutnina Ptuj, +0.02 20. Borut Božič (Slo), Perutnina Ptuj, +1.02 Skupni seštevek po 4. etapi 1. Borut Božič (Slo), Perutnina Ptuj, +15.39.03 2. Lars Bak (Den), Team CSC, +0.05 3. Mark Scanlon (Irl), Ag2r Prevoyance, +0.10 19. Matiia Kvasina (Hrv), Perutnina Ptui, +0.41 Borut Božič (KK PP) je takole slavil že na Jadranski magistrali. sekudami zaostanka za klubskim kolegom trenutno na 19. mestu. Vodja ekipe Srečko Glivar je razkril plane za naprej: »Rumene majice ne ob-lečeš vsak dan. Zaenkrat nam gre zelo dobro. Ponedeljkov kronometer bo premešal razvrstitev, kar nam odgovarja, saj je rumeno majico braniti 7eln teyVn S TTviitiinn hnmn v kronometru skušali ostati blizu vrha in nato napadali v težkih etapah, ki sledijo že v torek in sredo, Božič pa bo bržkone še dobil kakšno priložnost. Tudi Dančulović je v nedeljo nadoknadil minuto zaostanka za vodilnim in je v širšem krogu favoritov.« Uroš Gramc Nogomet • 2. slovenska nogometna liga Z desetimi težko do točke Dugolin. V nadaljevanju so igralci obeh ekip imeli še nekaj priložnosti za dosego zadetka, vendar se izid ni več spre- menil. Svoj del na tem srečanju pa je dodal neprepričljiv sodnik Ponis iz Kopra, ki je svojo avtoriteto ščitil z lahko podeljenimi rumenimi kartoni, čeprav razlogov za to ni imel. Milan Zuoanc 2. SNL REZULTATI 4. KROGA: Aluminij - Dravograd 1:1 (0:0), Tinex Šenčur - Livar 1:1 (0:1), Krško - Zagorje 0:0, Factor - Supernova Triglav 1:0 (0:0), Dravinja - Svoboda 2:0 (1:0) 1. ALUMINIJ 4 2. DRAVINJA 4 3. KRŠKO 4 A TiMrvčrMřiiD A 5. FACTOR 6. S. TRIGLAV 7. SVOBODA 8. DRAVOGRAD 9. ZAGORJE •in I i\;ad 3 1 3 0 2 2 1 3 1 2 1 2 1 0 0 3 0 2 n -1 6:3 8:5 8:4 6:5 5:5 2:2 4:5 3.6 1:3 C.-in Aluminij - Dravograd 1:1 (0:0) STRELCA: 1:0 (46) 1:1 Roi (68) C i«-»-» i^-nir^ ALUMINIJ: Rozman, Čeh, Sagadin (od 46. Šimenko), Vrenko, S. Golob, Mlinarič, Ozim, Dugolin, Fridauer (od 60. Toplak), Dončec, Veselič (od 68. Repina). Trener: Edin Osmanovič. Nogometaši Aluminija niso uspeli še četrtič zapored zmagati v tem prvenstvu v 2. slovenski nogometni ligi. Točka, ki so si jo priborili in tudi zaslužili, pa je bila še vedno dovolj, da so sami ostali na čelu prvenstvene razpredelnice. V prvem polčasu je bila igra enakovredna, priložnosti za zadetek pa je bilo malo. Še najbolj razburljivo je bilo v 40. minuti, ko je domači igralec Gregor Dončec dobil drugi rumeni karton in je moral zapustiti igrišče. Gostom iz Dravogra- da se je praktično iznenada ponudila priložnost, da bi slavili v Kidričevem. Kljub igralcu manj na igrišču so domačini že takoj v začetku drugega polčasa uspeli preko mladega napadalca Jana Šimenka doseči zadetek, ki je na goste deloval šokantno, saj kaj takšnega ob številčni premoči na igrišču niso pričakovali. Polagoma so Dravograjčani stopnjevali pritisk in v 68. minuti uspeli rezultat izenačiti. Verjetno so se s tem zadovoljili in mislili, da bo drugi zadetek prišel sam od sebe. Mladi Kidričani so imeli tri minute po prejetem zadetku priložnost, mogoče celo za zmago, vendar Nejcu Repini ni uspelo zadeti, kakor nekaj minut kasneje, ko je s strelom poskušal Andrej Foto: Črtomir Goznik Jan Šimenko (Aluminii, beli dres) ie tudi na svnii drugi tekmi v letnšnii sezoni dosegel zadetek. c/^t/^■ i k Nogomet • NK Drava Ptuj V Čakovcu test pred Ajdovščino Medžimurje - Drava 2:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Balaškovič (15. z 11-m), 1:1 Kelenc (47), 2:1 Mesič (60) DRAVA: Štelcer, Zajc, Slado-jevič, Trenevski, Gorinšek, Lunder, Alibabič, Miljatovič, Težački, Šmon, Kelenc. Igrali so še: Germič, Prejac, Dreven-šek, Kronveter, Petek, Chetti, Lord Kangane, I. Emeršić. Trener: Srečko Lušič. Nogometaši ptujske Drave so po napornih treningih v minulem tednu in odigranem sredinem srečanju z Zavrčem na Ptuju tokrat gostovali v Čakovcu, pri hrvaškem prvoligašu Medžimurju. Močan nasprotnik je bil vsekakor potreben, da se vidi trenutna forma pred težkim gostovanjem v Ajdovščini. Srečanje v prvem polčasu ni bilo na želenem nivoju, predvsem kar se tiče kombinatorike v igri. Igralci so se borili in ogromno pretekli. Domačini so povedli s strelom z bele točke, kar pa je bilo tudi vse, kar se tega dela igre tiče. Drugi polčas se je odlično pričel za Dravo, saj je mlada okrepitv iz Aluminija, Doris Kelenc, v 47. minuti z zadetkom rezultat uspel izenačiti. Tako so pričeli igrati ter resno ogrožati domačega vratarja. V 56. minuti je Italijan Chetti v konici ptujskega napada zadel prečnik. Štiri minute kasneje so domačini iz prekinitve uspeli doseči drugi zadetek. No, to gostov iz Ptuja ni zmedlo in so še naprej igrali dobro in v 77. minuti so bili blizu tega, da rezultat izenačijo, žal pa se je po strelu Iana Emeršiča žoga od vratnika odbila v polje. Rokomet • Prijateljske tekme Pravo formo še iščejo Za rokometaši Jeruzalema je precej naporen teden, saj so odigrali kar šest pripravljalnih tekem. Forma Ormo-žanov je še daleč od želene, a do prvenstva je še kar nekaj časa in do 17. septembra, ko v 1. krogu v Ormožu gostuje Gorenje, bodo rokometaši Jeruzalema zagotovo pravi. Po zmagah nad Čakovcem (36:35) in Ivancem (42:27) so se Ormožani v konkurenci Terma in domačina turnirja Sevnice v petek udeležili tradicionalnega turnirja spominov. Po bledih predstavah so doživeli poraz proti Termu s 30:33 (Koražija 8, B. Čudič 6, Rajić 4, Bezjak 3, Mesarec in Ivanuša 2, Belšak, D. Horvat , Grizolt po 1) in dosegli težko zmago s 30:27 nad domačim 1. B-ligašem Sevnico (Bel-šak in Koražija 6, B. Čudič 4, Ivanuša in Bezjak 3, Mesa-rec, Klemenčič in Rajić 2, D. Horvat in Grizolt 1). Pokal za prvega strelca je na turnirju spominov prejel David Kora-žija, ki je mrežo nasprotnikov zadel 15-krat. Ob zmagi in porazu so Ormožani osvojili drugo mesto in s tem zamudili priložnost,da bi s prvim mestom v trajno last prejeli prehodni pokal, ki ga prejme ekipa, ki zmaga trikrat zapored. Pravi obraz so igralci trenerja Saše Prapotnika pokazali v sobotni tekmi proti močnemu Varteksu, ki se je končal z remijem 37:37 (Ko-ražija 9, B. Čudič 9, Belšak 8, Bezjak 4, Ivanuša 3, Rajić 2, Mesarec in Grizolt 1). Tekmo proti "krojačem" iz Varaždina si je ogledalo kar 300 gledalcev, ki so zadovoljni po prikazani igri obeh moštev zapuščali športno dvorano na Hardeku. V nedeljo je jeruzalemčke v Ljubljani čakala še tekma za tretje mesto Šilčevega me-moriala. Po jasno vidni utrujenosti so Ormožani morali priznati premoč novincu v 1. A-ligi Slovanu. Zmaga na Šil-čevem memorialu je pripadla ekipi Zameta iz Rijeke, ki je v finalu premagala škofjeloški Termo. Tudi ta teden bo v taboru ormoških rokometašev zelo pester. Danes ob 19. uri varovanci trenerja Saše Prapotni- David Koražija (Jeruzalem Ormož), prvi strelec turnirja v Sevnici ka gostujejo pri sosedu iz Velike Nedelje, v četrtek ob 19. uri pa sledi na Hardeku rokometna poslastica in generalka pred prvenstvom proti beograjski Crveni Zvezdi, lanski udeleženki Lige prvakov. Uroš Krstič Trešnjevka - ŽRK Mercator Tenzor Ptuj 31:31 (14:15) ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Raišič, Kelenc, Grego-rec, Potočnjak 2, Prapotnik 2, Hameršak 1, Ciora 1, Derčar 17, Majcen 1, Strmšek, Laza-rev, Ramšak, Brumen 2, Savič 2, Muršec 3, Kalan. Trener: Neno Potočnjak. Ptujske rokometašice so v Zagrebu odigrale pripravljalno srečanje z ekipo Trešnjev-ke, sicer novim hrvaškim prvoligašem. Igra je bila dokaj enakovredna, saj si nobena od ekip v prvem polčasu ni priigrala večje prednosti. Na začetku drugega dela srečanja, in sicer v 36. minuti, so gostje iz Ptuja povedle z 15 :19, nato pa močno popustile in domače rokometašice so rezultat najprej izenačile in imele v 52. minuti šest zadetkov prednosti (29:23). To je bil veliki opomin za gostujoče rokometašice, ki so znova zaigrale dobro in uspele do konca srečanja izid izenačiti. V zadnjem napadu žal niso bile uspešne, saj sta sodnika dosodila prestop in upanje na zmago proti nekdanjemu ženskemu rokometnemu gigantu je splavalo po vodi. Pri »trgovkah« se je odlikovala vratarka Darja Raišič. Prvo ime tega dvoboja pa je bila reprezentantka Mojca Derčar, ki je dosegla kar sedemnajst zadetkov in tako nadomestila druge zunanje igralke, ki jim tokrat v napadu ni šlo nič kaj od rok. Gorišnica - Petrinja 28:31 (16:14) GORIŠNICA: T. Valenko, Šterbal, M. Kelenc, D. Kelenc 3, Golob 1. Kotar, Stopar 9, Majcenovič, M. Sok 1, Zorli, Buzeti 4, T. Sok 10, Horvat. Trener: Marjan Valenko. Rokometaši Gorišnice so se v prijateljskem rokometnem srečanju pomerili s hrvaško Petrinjo. V dobri, borbeni in na trenutke preostri igri sta bila igra in rezultat v prvem polčasu dokaj izenačena. Domači so že v 5. minuti ostali brez desnega zunanjega igralca Jake Lozinška, ki je staknil poškodbo in srečanja ni mogel nadaljevati. Začetek drugega polčasa je pripadel domačim roko-metašem, ki so v 39. minuti povedli z 23:21 ter zastreljali sedemmetrovko za povečanje vodstva. Nato je sledil nerazumljiv padec v igri Goriš-nice, kar so gostje v hitri igri, kjer je bilo veliko tehničnih napak, izkoristili in povedli s 23:27 ter na koncu le uspeli slaviti zmago. Domačini so to srečanje odigrali brez Pisarja, Ivančiča in Žurana, potrebno pa je pohvaliti 16-letnega Tadeja Soka, ki je dosegel deset zadetkov. Danilo Klajnšek Tako je ostalo pri minimalni zmagi hrvaškega prvoligaša. Za Dravo je najbolj bistvenega pomena to, da sta se po poškodbi vrnila Aljaž Zajc in Nedžad Alibabič, tudi temnopolti Šved Kangane je zdrav, ponovno je pričel braniti Dejan Germič in mladi so dobro zaigrali, čeprav to še ni njihov zgornji domet. V igri Drave se je opazila majhna utrujenost po napornih treningih minuli teden. Posebno pozornost bodo morali na treningih nameniti situacijam ob prekinitvah, ko imajo njihovi nasprotniki žogo, saj so tokrat ravno po dveh prekinitvah v Čakovcu dobili dva zadetka. Sicer pa je do srečanja s Primorjem še dovolj časa, da to odpravijo. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so ta teden odigrali dve prijateljski preizkušnji; obakrat so izgubili z rezultatom 1:2 (prizor je s tekme Drava - Zavrč). Atletika • 14. ptujski maraton Javornikova prepričljivo prva V nedeljo dopoldne se je pri Termah Ptuj in na bližnjem nabrežju Drave odvil že 14. ptujski maraton. Organizator, Tekaški klub Maraton iz Ptuja, je bil zelo zadovoljen z udeležbo, saj se je malega maratona (21 kilometrov), teka na 7 kilometrov in teka otrok udeležilo okoli dvesto petdeset tekačev iz Slovenije in Hrvaške, največ do sedaj. Denarne nagrade so privabile tudi nekatere najboljše slovenske tekmovalce, s tem pa je maraton uspel tudi po tekmovalni plati. V središču zanimanja je bil moški tek na 21 kilometrov, ki ga je s časom 1:09,53 dobil Hrvat Nedeljko Ravić. Gre za hiter čas, glede na to, da podlaga na nasipu Ptujskega jezera ne omogoča najhitrejših časov. Za njim sta se zvrstila Mariborčana, nekdanji maratonec Igor Šalamun in Branko Kmetič. Najboljši domačin in zmagovalec zadnjih dveh maratonov, Andrej Vo-glar, član Atletskega kluba Keor Ptuj, je tokrat zasedel šele peto mesto. Za zmagovalcem je nabral skoraj tri minute zaostanka, ki je posledica manjše krize v zadnjem delu proge. Malega maratona se je udeležilo preko sto tekačev, pomagalo pa jim je tudi vreme, ki je bilo zelo primerno za vzdržljivostne preizkušnje. Najbolj zveneče ime tekmovanja je bila prav gotovo dolgoletna slovenska reprezentantka v tekih na dolge Foto: UE Zmagovalec malega maratona Hrvat Nedeljko Ravić proge Helena Javornik, lani enajsta na olimpijskih igrah v teku na 10000 metrov. Zmagala je rutinirano, tekmovanje ji je služilo bolj kot trening, z levim očesom pa je vendarle nadzirala tek nadarjene mlade Mariborčanke Daneje Grandovec, ki je zanjo zaostala minuto in pol. Kljub zrelim tekaškim letom in poškodbo, ki ji je v letošnji sezoni prekrižala račune, pa Javornikova še ni rekla zadnje na velikih tekmovanjih. Nekoliko manj pripravljeni tekači in začetniki so se pomerili na 7 kilometrov, za najmlajše pa so bile pripravljene krajše razdalje. Organizator tekmovanja Rado Ačimovič je za Štajerski tednik povedal, da je pri pripravi maratona sodelova- Foto: UE Helena Javornik je zmagala v ženski konkurenci. lo okoli petdeset ljudi, v glavnem članov Tekaškega kluba Maraton Ptuj. Poleg tega je klub letos prvič organiziral tudi osemurni štafetni tek po ulicah Ptuja na dan državnosti, ki je nadomestil bolj znani Tek ob mejah Slovenije. Rezultati teka na 21 kilometrov: MOŠKI 1. Nedeljko Ravić (Varaždin), 1:09:53 2. Igor Šalamun (AK Maribor 98), 1:11:16 3. Branko Kmetič (AK Maribor 98), 1:12:08 ŽENSKE 1. Helena Javornik (Slovenska vojska), 1:19:09 2. Daneja Grandovec (AK Maribor 98), 1:20:37 3. Marija Trosić, 1:26:17 Uroš Esih Skupinski start vseh udeležencev maratona Foto: UE Judo • Pred SP v Kairu (Egipt) Ferjan v boj za visoka mesta Trdno odločeni, da bodo iz Kaira prinesli odličje, se je skupina petih judoistov in štirih judoistke predstavila na tiskovni konferenci prejšnji teden v Grand hotelu Union v Ljubljani. Bogdan Gabrovec, predsednik JZS, je ob uvodu predstavil generalnega pokrovitelja naše krovne zveze - Novo KBM, ki bo slovenske judoiste podpirala do poletnih olimpijskih iger v Pekingu leta 2008. V Kairu bodo za Slovenijo nastopili Petra Nareks, Urška Žolnir, Raša Sraka, Lucija Polavder, Rok Drakšič, Sašo Jereb, Klemen Ferjan (JK Drava), Primož Ferjan (JK Im-pol) in Matjaž Ceraj. Selektor ženskega dela reprezentance Marjan Fabjan je bil kratek: »Cilj je kolajna, ki je na prejšnjih svetovnih prvenstvih še nismo osvojili.« Tako dekleta kot fantje so obljubili boj na vse ali nič, drugega jim tudi ne preostane. V Klemnovi kategoriji do 81 kg in Jerebovi kategoriji do 73 kg bo denimo nastopilo med petdeset in šestdeset judoistov, tako da teoretično niti šest zmag ne zagotavlja kolajne. V judu, kjer ni nosilcev skupin, je pogosto usoden že prvi krog. Med judoisti bo na Svetovnem prvenstvu v petek nastopil Klemen Ferjan v kategoriji do 81 kg, v kateri je v letošnji sezoni osvajal najvišja mesta na tekmah najvišjega ranga. Z zlatimi črkami na srebrno podlago pa bodo zapisane v zgodovino ptujskega športa tudi letošnje Mediteranske igre v Španski Almeiri, na katerih je Klemen osvojil srebrno medaljo v kategoriji do 81 kg, potem ko je v finalu tesno s sedem proti pet izgubil z olimpijskim prvakom iz Sydneyja Giuseppeom Ma-dalonijem. Klemen bo tudi v nadaljevanju sezone vsekakor največji up ptujskega športa na svetovnem prvenstvu v Kairu, ki bo potekalo od 8. do 11. septembra. Z njim smo se pogovarjali pred odhodom v Egipt. Kakšni so vtisi po osvojeni srebrni kolajni iz Sredozemskih iger? Klemen Ferjan (JK Drava) Na igrah smo judoisti dosegli največji uspeh, saj smo osvojili kar pet medalj in s tem presegli pričakovanja Judo zveze. Z mojim uspehom sem zelo zadovoljen, vendar sedaj prihaja SP, kjer bi rad izboljšal uvrstitev z zadnjega prvenstva, kjer sem osvojil 9. mesto. Tvoji največji tekmovalni uspehi? Na državnih prvenstvih sem osvojil naslov prvaka Slovenije v vseh starostnih kategorijah, nazadnje letos na članskem prvenstvu v Slovenj Gradcu. Leta 1998 sem bil 3. na mladinskem svetovnem prvenstvu v Kolumbiji, osvojil pa sem tudi tri medalje na svetovnih članskih pokalih, od tega eno zlato. Zelo sem vesel letošnjega 3. mesta in bronaste medalje na svetovnem pokalu v Pragi. Tako sem izpolnil normo, ki mi je odprla pot na Mediteranske igre v Španiji in svetovno prvenstvu v Egiptu. Leta 2003 sem se na svetovnem prvenstvu poškodoval v prvi borbi, a kljub temu sem tekmoval naprej in osvojil 9. mesto. Vsekakor pa je letošnje srebro z Mediteranskih iger moj največji in najdražji uspeh. Kakšne so bile priprave za Svetovno prvenstvo? Judo ima med olimpijskimi športi enega od najzahtevnejših tekmovalnih sistemov. Tekmovalci, ki kandidiramo in nastopamo na največjih svetovnih tekmovanjih, smo na nek način celo leto na poti. Zraven letošnjih tekem na seriji svetovnega pokala sem se udeležil tudi več mednarodnih prvenstev v Evropi in drugje. V začetku junija pa sem se vrnil z enomesečnih priprav na Japonskem. Po Sredozemskih igrah sem bil na enotedenskih pripravah v Parizu, nato so sledile zaključne enomesečne priprave v mesecu avgustu v Kanadi. Tam smo trenirali dvakrat dnevno, od tega smo trikrat na teden trenirali za moč v fitnesu, ostale treninge smo opravili na blazinah. Na pripravah v Montrealu sem treniral s kanadsko in ameriško reprezentanco pod vodstvom japonskih strokovnjakov, kjer smo velik poudarek namenili samim borbam in vzdržljivosti. S trenerjem Vladom Čušem dobro sodelujeva in rezultati potrjujejo najino uspešno delo. Ko nisem na poti treniram v svojem klubu na Ptuju . Kakšno uvrstitev pričakuješ na svetovnem prvenstvu? Sredozemske igre so bile vmesna etapa na poti do svetovnega prvenstva, ki je letos moj najpomembnejši cilj. Na teh igrah je bilo veliko odličnih tekmovalcev, med njimi tudi osvajalci olimpijskih medalj in kljub temu sem osvojil kolajno. Na Svetovnem prvenstvu pa si želim izboljšati 9. mesto s prejšnjega prvenstva, po tihem pa pričakujem uvrstitev med prvih pet. Sebi Kolednik Namizni tenis Kadetinje Ptuja prve v Čakovcu Na mednarodnem odprtem prvenstvu Čakovca za kadete in kadetinje so nastopali tudi kadeti Namiznoteni-škega kluba Ptuj. Pokazali so velik napredek in dokazali, da se je trdo delo obrestovalo. Najuspešnejše so bile kadetinje, ki so v ekipni konkurenci premagale vse nasprotnice. Po osvojenem prvem mestu v skupini so v polfinalu prema- Vesna Rojko in Metka Zupančič gale Delto iz Zagreba 3:1 in v finalu Varaždin 3:0. Za ekipo sta igrali Vesna Rojko in Metka Zupančič. V konkurenci posameznic je bila Vesna Rojko druga. V finalu je z najtesnejšim izidom 3:2 izgubila z Al-maso Fazlić, ki jo je v ekipnem delu tekmovanja premagala s 3:0. Metka Zupančič pa je v boju za vstop v pol-finale izgubila z Martino Brgles iz Sv. Nedelje. Kadeti v postavi Simon Božičko, Domen Ovčar in Alen Ber so bili peti. V skupini so zmagali z Industrograd-njo in OŠB2 in izgubili z zmagovalcem turnirja Donatom. V boju za uvrstitev za vstop v polfinale so se pomerili z Osjekom in izgubili z rezultatom 0:3. V konkurenci kadetov posamezno se je najboljše izkazal Simon Božičko, ki je v boju za polfinale izgubil s Stjepanom Zupčićem iz Zadra, Domen Ovčar in Alen Ber pa sta bila tretja v svojih skupinah. NTK Jadranje • Na Ptujskem jezeru zanimiva regata Pokal Ptuja Juretu Jauševcu V soboto in nedeljo je na ptujskem jezeru potekala jadralska regata za pokal Ptuja, sodelovalo je trideset jadralcev. Tekmovanje je potekalo v razredih Evropa, Laser 4.7 in Optimist (do 15 let). Pokal Ptuja je v razredu Optimist osvojil domačin Jure Jauše-vec, sledila pa sta mu prav tako domača jadralca Uroš Judež in Jure Medved. V razredu Evropa je zmagala Nives Fliser iz jadralnega kluba Ski-per iz Maribora. Odlične rezultate sta ponovno dosegla v razredu Laser 4.7 mlada upa Luka Hvalec, ki je zmagal, in Aleš Mesarič, ki si je prijadral drugo mesto. Organizacija samega tekmovanja je uspela, prav tako pa je na ptujskem jezeru pihal tudi ugoden veter za jadranje. Vsekakor so rezultati mladih ptujskih jadralcev zelo vzpodbudni in v naslednjih mesecih jih čaka še nekaj tekmovanj. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Na Ptujskem jezeru se je v soboto in nedeljo merilo 30 jadralcev. Golf • 27. odprto amatersko prvenstvo Slovenije Zmagal Studen, Gojčič četrti Od 1.-4. septembra je na igrišču za golf na Ptuju potekalo 27. odprto amatersko prvenstvo za člane in članice, na katerem je sodelovalo 117 tekmovalcev iz 10 držav. Prva dva dni so tekmovali za Pokal narodov, v naslednjih dveh dneh pa so se merili za naslove državnih prvakov ter za naslove prvakov Odprtega prvenstva Slovenije. Absolutni zmagovalec prvenstva in državni prvak je postal Miha Studen, Ptujčan Matjaž Gojčič je bil četrti (na fotografiji desno spodaj). Absolutna prvakinja med ženskami je postala Rusinja Maria Verc-henova, naslov državne prvakinje je osvojila Tajda Šarkanj (na fotografiji desno zgoraj), sicer deveta v absolutni konkurenci. V letošnjem letu je bilo na igrišču za golf na Ptuju že 30 turnirjev, prav toliko pa jih še čaka do konca sezone 2005, ki jo bodo predvidoma zaključili v začetku decembra, odvisno od vremena. MG AL d.0.0. ZI teiefon: 02/799-54-11 • FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE • PROTIPOŽARNO VAROVANJE • SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA VARGAS -Al, d.0.0. Tovarniška cesta 10, Kidričevo Foto: Črtomir Goznik Foto: SK Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, MNZ Ptuj Domačini v Štajerski ligi tokrat brez zmage 3. SNL - VZHOD REZULTATI 4. KROGA: Zavrč - Železničar 3:1, Holermu-os Ormož - Kovinar Štore 1:3, Pohorje - Stojnci 3:2, Malečnik - Veržej 0:3, Beltinci - Šmarje pri Jelšah 0:0, Tišina - Mura 05 0:3, Paloma - Črenšovci 2:0. 1. MURA 05 4 4 0 0 13:1 12 2. PALOMA 4 3 0 1 9:4 9 3. ZAVRČ 4 3 0 1 7:4 9 4. ŽELEZNIČAR 4 3 0 1 7:6 9 5. KOV. ŠTORE 4 2 11 6:2 7 6. ČRENŠOVCI 4 2 0 2 5:6 6 7. POHORJE 3 1 1 1 4:4 4 8. VERŽEJ 3 111 3:3 4 9. HOLER. ORMOŽ 4 0 3 1 2:4 3 10. ŠMARJE 4 0 3 1 2:4 3 11. TIŠINA 4 1 0 3 7:11 3 12. MALEČNIK 4 1 0 3 5:10 3 13. STOJNCI 4 0 2 2 4:6 2 14. BELTINCI 4 0 1 3 3:12 1 Zavrču zmaga v derbiju V 3. SNL - vzhod se v 4. krogu ni dogodilo nič presenetljivega, nobene senzacije. Po pričakovanjih je Mura 05 slavila v Tišini in ostaja na vrhu prvenstvene razpredelnice z maksimalnim številom točk. Od »naših« treh klubov je bil uspešen samo Zavrč, ki je brez večjih težav premagal mariborskega Železničarja, ki je bil do tega kroga še neporažena ekipa. Domačini so imeli priložnosti za še višjo zmago, vendar so jih zastreljali, med drugim tudi strel z bele točke (Golob). Najbolj pomembne so tri točke in tako nogometaši Zavrča držijo korak z vodečo Muro 05 s samo tremi točkami zaostanka in seveda upajo, da bo Sobočanom kje spodrsnilo, ne smemo pa pozabiti vedno solidne Palome iz Sladkega Vrha. Gradbeniki iz Ormoža so na svojem igrišču doživeli neugoden poraz in spadajo v krog ekip, ki se še niso posladkale z zmago. Izgubili so tudi nogometaši Stojncev v gosteh pri ekipi Pohorja iz Ruš. Tekma ni mogla biti slaba, saj je padlo pet zadetkov, le da eden preveč v mrežo gostov, ki so prvi povedli in potem uspeli rezultat izenačiti. Kanarčki izpod Borla imajo še točko manj kot Ormožani in so na predzadnjem mestu, kjer že zelo dolgo časa niso bili. Če se želijo ponovno potegovati za visoke pozicije, bodo morali pričeti zmagovati. POHORJE - STOJNCI 3:2 (2:1) STRELCI: 0:1 Krepek (12), 1:1 Prednik (29. iz 11m), 2:1 Mori (39), 2:2 Janžekovič (54), 3:2 Cehtl (70) STOJNCI: Starčič, Velečič, Rižnar, Rumež, Janžekovič, D. Bezjak, Milošič (od 25. Pernek, od 79. Vilčnik), Krepek, Murat Foto: Črtomir Goznik Peter Murko (oranžni dres), nekdanji igralec Aluminija in Dravinje je v letošnji sezoni okrepil Zavrč. (od 69. B. Bezjak), Žnidarič, Ga-iser. Trener: Miran Klajderič. ZAVRČ - ŽELEZNIČAR 3:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Golob (16), 2:0 Kuserbanj (31), 2:1 Strmecki (65), 3:1Golob (71) ZAVRČ: Dukarič, Frangež, Sluga (od 72. Zdelar), Lenart, Gabrovec, M. Kokot, Kuserbanj, Murko (od 77. S. Kokot), Golob (od 77. Fridl), Letonja, Poštrak. Trener: Miran Emeršič. HOLERMUOS ORMOŽ -KOVINAR ŠTORE 1:3 (0:2) STRELCI: 0:1 Drobne (15), 0:2 Štancar (45), 0:3 Čater (67), 1:3 Jurčec (87) HOLERMUOS ORMOŽ: Po-lak, Novak (od 63. Prapotnik), Jurčec, Kunštek, Horvat, Jere-bič, Hertiš (od 46. Zadravec), Lesjak, Fijavž, Kolenc, Juršek (od 67. Piberčnik). Trener: Drago Posavec. Nogometaši Holermuosa so proti gostom iz Štor zaigrali zelo slabo in zasluženo doživeli poraz proti boljšemu nasprotniku. Brez želje ter borbenosti enostavno ne gre. Če Ormoža-ni tega v prihodnosti ne bodo odpravili, se jim v nadaljevanju prvenstva slabo piše. Na celotni tekmi so si varovanci trenerja Posavca poleg gola Jurčca v zaključku tekme priigrali le eno priložnost. V 20. minuti je lepo akcijo s strelom zaključil Ko-lenc, izjemno pa je njegov strel obranil Pavlovič. Gostje so povedli preko gola Drobneta, ki je z zadetkom postavil le piko na i izvrstno izpeljani akciji svojega moštva. Drugi zadetek za hrbtom Polaka je končal v sodniškem podaljšku prvega polčasa, ko je s prostega strela z razdalje 25 metrov zadel Štancar. S tretjim zadetkom v mreži Ormožanov je Čater le potrdil zmago Štorovčanov. Ormoža-ne sedaj čakata dve gostovanji - najprej v Črenšovcih in nato v Sladkem Vrhu. UK ŠTAJERSKA LIGA REZULTATI 4. KROGA: Mons Claudius - Mali šampion 0:0, Dornava - Tehnotim Pesnica 1:2, Gerečja vas Unukšped - Oplotnica 1:2, Zreče - Šentilj Jarenina 1:2, Brunšvik - MU Šentjur 1:3, Peca - Brunšvik 0:2, AJM Kungota - Šoštanj 1:1. 1. ŠOŠTANJ 4 3 10 12:5 10 2. OPLOTNICA 4 3 0 1 7:6 9 3. ZREČE 4 2 11 8:4 7 4. AJM KUNGOTA 4 2 11 5:3 7 5. ŠENTILJ JAREN. 4 2 11 7:6 7 6. MU ŠENTJUR 4 1 3 0 4:2 6 7. PECA 4 2 0 2 6:6 6 8. BISTRICA 4 2 0 2 5:7 6 9. MONS CLAUD. 4 1 2 1 5:3 5 10. GEREČJA VAS 4 1 1 2 3:4 4 11. MALI ŠAMPION4 112 4:5 4 12. TEH. PESNICA 4 1 1 2 6:8 4 13. DORNAVA 4 1 0 3 4:8 3 14. BRUNŠVIK 4 0 0 4 3:12 0 Črni dan domačih Četrti odigrani krog v Štajerski ligi bi lahko poimenovali kot črni dan domačih moštev, saj so osvojili samo dve točki v sedmih srečanjih, kar petkrat so morali zapustiti igrišče sklo- AMD DOMŽALE in AMD PTUJ prirefata na Kartadv I v Haidošah njenih glav. Med temi ekipami so bili tudi nogometaši Dorna-ve in Gerečje vasi Unukšpeda, ki so minimalno izgubili. Ponovno so bili uspešni nogometaši Bistrice, ki so slavili v Črni na Koroškem ter s svojo drugo zaporedno zmago napovedali izhod iz začetne rezultatske krize. V Štajerski ligi sta samo še vodeči Šoštanj in šesti Šentjur neporaženi ekipi, moštvo Brunšvika pa je edino, ki še ni osvojilo nobene točke. DORNAVA - TEHNOTIM PESNICA 1:2 (1:2) STRELCI: 0:1 Štebih (21), 1:1 Janžekovič (37), 1:2 Zorec (39) DORNAVA: Cenar (od 56. Peteršič), J. Ratek, Belšak, Makovec, M. Rakovec, Kokol (od 63. Novak), Plohl, Šuen, Cvetko, Janžekovič (od 51. Novak), Jurišič. Trener: Metod Verle. PECA - BISTRICA 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Poljanec (13), 0:2 Gradič (81) BISTRICA: Šipek, Janžič, Modrič, Kopše (od 74. Gradič), Robar, Jelenko, Poljanec, Simončič (od 71. Ilek), Drosk, Leva (od 75. Mergeduš), Stegne. Trener: Marjan Pečnik. GEREČJA VAS UNUKŠPED - OPLOTNICA 1:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Kavc (25), 1:1 Vtič (81), 1:2 Hren (89) GEREČJA VAS UNUKŠPED: Vogrinec, Ducman (od 86. Prigl), Slaček, B. Krajnc, Kaises-berger, Ciglar, Debevec, Habja-nič (od 46. Vtič), Gajšek, Her-tiš. Novak (od 66. G. Krajnc). Trener: Anton Sel. 1. LIGA MNZ PTUJ REZULTATI 2. KROGA: Pod-vinci - Bukovci 2:1, Mark 69 Rogoznica - Skorba 1:4, Boč -Cirkulane 2:0, Središče - Apače 2:4, Hajdina - Gorišnica 6:2, Slovenja vas Zlatoličje - Videm 0:0. 1. HAJDINA 2 2 0 0 8:2 6 2. SKORBA 2 2 0 0 7:2 6 3. PODVINCI 2 2 0 0 7:4 6 4. VIDEM 2 110 3:1 4 5. ROGOZNICA 2 10 1 6:4 3 6. APAČE 2 10 1 5:5 3 7. BOČ 2 1 0 1 2:3 3 8. GORIŠNICA 2 10 1 5:6 3 9. SL. VAS - ZLAT. 2 0 11 1:3 1 10. BUKOVCI 2 0 0 2 1:4 0 11. SREDIŠČE 2 0 0 2 5:9 0 12. CIRKULANE 2 0 0 2 0:7 0 SREDIŠČE - APAČE 2:4 (0:1) STRELCI: 0:1 Kraner (32), 1:1 Rajh (51. z 11 m), 1:2 Vajs-baher (57. z 11 m), 1:3 Kurež (62), 2:3 Klajnčar (69), 2:4 M. Bauman (70. z 11 m) MARK 69 ROGOZNICA - SKORBA 1:4 (1:4) STRELCI: 0:1 Krajnc (5), 0:2 Krajnc (14), 0:3 J. Šmigoc (26), 1:3 Dokl (35), 1:4 Krajnc (40) 6. MOTOCIKUSniSNO DIRKO ZA D^VNO raVINSTVO SLOVINUl ki bo v nedeiio, 11. septembra 2005 s pričeticom ob 14.00 uri Športni napovednik NOGOMET 1/8 FINALA ZA POKAL MNZ PTUJ - sreda, 7. 9. - ob 16.30: Aluminij - Markovci, Hajdina - Skorba, Zgornja Polskava - Zavrč, Apače - Pod-vinci, Oplotnica - Slovenja vas Zlatoličje, Središče - Gorišnica, Stojnci - Gerečja vas Unukšped, Dornava - Holermuos Ormož. ROKOMET Prijateljska tekma: torek, 6. 9., ob 19. uri v Športni dvorani pri Veliki Nedelji: Velika Nedelja - Jeruzalem Ormož Rokometaši Jeruzalema Ormoža bodo v četrtek, 8. 9., ob 19. uri v Športni dvorani na Hardeku v Ormožu gostili v prijateljskem rokometnem srečanju rokometaše Crvene zvezde iz Beograda. ŠPORTNA ŠOLA JUHUHU Športna šola JuHuHU (gimnastika, atletika, smučanje, ples, igre z žogo, smučanje, jahanje, rolanje, pohodi) vabi otroke od 4.-8. leta starosti, da odkrijejo svoj talent. Pričetek vadbe bo 19. 9. 2005 ob 17. uri v športni dvorani OŠ Olge Meglič na Ptuju in v športni dvorani OŠ Stanka Vraza v Ormožu. Vadnina: 6.000 SIT/mesec. Vabljeni. SLOVENJA VAS ZLATOLIČJE - VIDEM 0:0 BOČ - CIRKULANE 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Vehovar (20), 2:0 Obrovnik (81. z 11 m) PODVINCI - BUKOVCI 2:1 (0:0) STRELCI: 0:1 Brečko (48), 1:1 R. Petrovič (88), 2:1 D. Petrovič (90) HAJDINA - GORIŠNICA 6:2 (4:1) STRELCI: 0:1 Bakič (4), 1:1 Hotko (33. z 11 m), 2:1 Bezjak (36), 3:1 Flajsinger (39), 4:1 R. Krajnc (44), 5:1 Bezjak (58), 5:2 Donaj (67), 6:2 Žuran (89) 2. LIGA MNZ PTUJ REZULTATI 1. KROGA: Spodnja Polskava - Hajdoše 5:2, Tržec - Leskovec 0:1, Markovci - Pragersko 2:1, Lovrenc - Zgornja Polskava 2:0, Podleh-nik - Grajena 7:0. MARKOVCI - PRAGERSKO 2:1 (2:1) STRELCI: 1:0 Štrafela (14), 2:0 Zver (35), 2:1 Cene (42) TRŽEC - LESKOVEC 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Bratušek (69) PODLEHNIK - GRAJENA 7:0 (3:0) STRELCI: 1:0 Cafuta (11), 2:0 Stres (20), 3:0 Stres (38), 4:0 Železnik (60), 5:0 Stres (73), 6:0 Fric (86), 7:0 Fric (87) SPODNJA POLSKAVA - HAJ-DOŠE 5:2 (2:2) STRELCI: 1:0 Krajnčič (35. z 11 m), 1:1 Kodrič (37), 1:2 Ko-drič (39), 2:2 Pučnik (44), 3:2 Pučnik (54), 4:2 Polanec (60), 5:2 Polanec (68) LOVRENC - ZGORNJA POLSKAVA 2:0 (0:0) STRELCA: 1:0 Pišek (60), 2:0 Gaiser (80) VETERANSKI LIGI ZAHODNA SKUPINA REZULTATI 1. KROGA: Pol-skava - Skorba 3:3, Lovrenc - Pragersko 1:4, Apače - Pre-polje 1:1, Hajdina - Boč 3:0 VZHODNA SKUPINA REZULTATI 1. KROGA: Le-skovec - Grajena 1:1, Gorišnica - Markovci 0:3, Savaria Rogoz-nica - Tržec 3:3 1. SŽNL - U-16 ŽNK LJUDSKI VRT - SENOŽE-TI VODE 9:0 (4:0) STRELKE: 1:0 Ramšak (2), 2:0 M. Arnuš (84), 3:0 Muhič (14), 4:0 Ramšak (40), 5:0 Ro-sič (45), 6:0 Nežmah (52), 7:0 M. Arnuš (69), 8:0 M. Arnuš (70), 9:0 Potrč (71) ŽNK LJUDSKI VRT: U. Ar-nuš, Rosič, Pihler, Topolovec, Skaza, Nežmah, M. Arnuš, L. Arnuš, Ramšak, Potrč, Muhič, Murko, Najvirt, Fras. Trener: Miran Zorčič. Dekleta ŽNK Ljudski vrt iz Ptuja so odlično začele novo prvenstvo v 1. SŽNL - U 16, saj so brez večjih težav premagale ekipo Senožeti. Praktično je bilo vse gotovo že v prvem polčasu, ko so Ptujčanke dosegle štiri zadetke, nato pa v drugem polčasu z dobro in kombina-torno igro dotolkle svoje nasprotnice še s petimi zadetki in se po koncu srečanja zasluženo veselile prve zmage. Danilo Klajnšek Planinski kotiček Planinski izlet v Posavsko hribovje Mladinski odsek planinskega društva Ptuj se bo na prvi izlet v šolskem letu odpravil na Kopitnik. Na pot se bomo podali z vlakom, v soboto, 10. septembra ob 6.45 z železniške postaje Ptuj. Ob 6.50 postanek v Kidričevem. Peljali se bomo skozi Celje, Laško, Rimske Toplice, Zidani Most ^ Pot nas bo sprva vodila ob reki Savi navzgor; ogledali si bomo znamenitost, kako so z gondolo prečkali reko, naprej skozi vas Veliko Širje in po planinski poti do Koče na Kopitniku. Pri koči je travnik, kjer se bomo lahko igrali z žogo _ Po počitku se bomo povzpeli na vrh, ki je od koče oddaljen 20 minut. Sestopili bomo v Rimske Toplice in si ob poti ogledali rojstno hišo Antona Aškerca. Pot je lahka, hoje okrog 4 ure. Hrana in pijača iz nahrbtnika in v koči! Obuj visoke čevlje! Ne pozabi na nogometno žogo in dnevnik mladi planinec! Vrnemo se ob 19.53 v Kidričevo in ob 19.58 na ŽP Ptuj. Cena izleta znaša 2.100 SIT za mladino in odrasle (vključuje fotografijo). Informacije in prijave s plačili v pisarni PD Ptuj oziroma na telefon 041 863 544. V primeru slabega vremena bomo izlet prilagodili - vrnili se bomo z vlakom ob 15.23! PT AvtoD^M Suzuki grand vitara Leta 1988 so pri suzukiju predstavili prvo generacijo terenskega vozila pod imenom vitara. Na letošnjem jesenskem avtomobilskem salonu v Frankfurtu pa bo omenjena znamka pokazala evropsko izvedbo nove grand vitare, v tri- in petvratni izvedbi. Nova generacija bo vpeljala drugačne oblikovne poteze, bogatejše pakete opreme, več varnosti ter sodobnejšo mehaniko. Sodobna oblika zasleduje avtomobilske trende in deluje čvrsteje in masivneje, hkrati pa še vedno dovolj svojevrstno ter prepoznavno. Notranjost je navidezno bolj prestižna, po zaslugi povečanja zunanjih dimenzij pa potnikom nudi več prostora. Motorno ponudbo bodo na začetku prodaje sestavljali trije motorji. Osnovni 1,6-litrski bencinski agregat s 106 KM, nekaj več moči in navora ponuja 2,0-litrski bencinski s 140 KM, največ zanimanja pa bo, vsaj po trenutnih trendih in popularnosti, deležen 1,9-litrski dizelski motor s 129 KM. Vsem modelom bo skupen stalni štirikolesni pogon, kupci pa bodo v kombinaciji z bencinskimi motorji lahko naročili še samodejni menjalnik. Suzuki se je s prihodom novega terenca prvič odločil za samonosno karoserijo, kar je glede na običajen terenski način gradnje s šasijo nekoliko nenavadna odločitev. Pa vendar je karoserija vitare povezana z nosilno šasijo, ki jo tvori tako imenovani »ladder frame« okvir, ki je sestavljen iz dveh vzdolžno nameščenih jeklenih tirnic in križnih povezav. Ustrezna trdnost vozila tako ni vprašljiva, potrebna pa je predvsem na razgibanih brezpotjih. Za prenos motorne moči od menjalnika do posamično obešenih koles skrbi stalni štirikolesni pogon in zapora sredinske- ga diferenciala. Serijska oprema med drugim vključuje tudi dve dvostopenjsko napihljivi zračni blazini spredaj in par stranskih zavesnih zračnih blazin, navigacijski sistem, isofix priključke za namestitev otroškega sedeža, zavorni dodatek ABS, sistem za elektronsko porazdelitev zavorne sile EBD in elektronski sistem za stabilnost vozila ESP. Prihaja »pomanjšani« volkswagen passat z že poznanim imenom jetta sodobil. Med drugim vsebuje klimatsko napravo, elektronski sistem za stabilnost vozila ESP, šest zračnih blazin, aktivne sprednje vzglavnike, električni pomik stekel, daljinsko centralno zaklepanje ter električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali. Bencinsko ponudbo pogonskih agregatov predstavljajo štirje bencinski motorji v razponu od 102 do 200 KM in trije turbodizelski od 105 do 170 KM. Dizelski in najmočnejši bencinski motor so ob doplačilu na voljo tudi z menjalnikom DSG ali pa v povezavi s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom. Oznaka DSG predstavlja običajni šeststopenjski ročni menjalnik s samodejnim prestavljanjem, pri katerem voznik s pritiskom na volan-ski stikali ali s potiskom prestavne ročice izbira prestave navzdol ali navzgor, fizično delo vklopa posamezne prestave in sklopke pa opravlja hidravlika. Nova jetta tako povzema tehnične rešitve in oblikovalske poteze predvsem novega »slovenskega« passata, pa tudi nekoliko golfa. Hibridni lexusi za britansko policijo Po drugi generaciji limuzinskega golfa so v Evropi prenehali izdelovati model jetta. Od tega je minilo deset let, omenjeno ime pa dobiva novo podobo. Razlog, da volkswagen znova ponuja vozilo z imenom jetta, leži po vsej verjetnosti v dejstvu, da je omenjeni model v ZDA najbolj priljubljeno vozilo z evropskim poreklom, poleg tega pa predstavlja približno 40 % vseh prodanih vozil v trenutni ponudbi znamke volkswagen v ZDA! Glavna značilnost nove jette je njena velikost. V primerjavi s predhodnico boro je jetta zrasla v dolžino za 18, v širino za 4,6 in v višino za dober centimeter. Kot zanimivost navajam podatek, da je prostor za prtljago velik 527 litrov in za celih 27 litrov prekaša celo volumen prtljažnega prostora največje in najprestižnejše hišne limuzine phaeton! Sprednji del avtomobila zaznamuje maska v stilu novega pas-sata, pa tudi zadek vozila je vidno sorodstveno vezan na passata, tudi zaradi podobne oblike in uporabe tehnologije led diod pri zadnjih svetlobnih telesih. Kupci bodo lahko izbirali med tradicionalnim Volkswagnovim poimenovanjem paketov opreme, in sicer trendline, comfortli-ne in sportline. Le spisek serijske opreme se je s časom nekoliko podaljšal in po- Policisti iz Hampshireja bodo kmalu posodobili njihov vozni park s hibridnimi lexusi. Naj vas spomnimo, da hibrid predstavlja pogonsko kombinacijo bencinskega in elektromotorja. Novi »službeni« lexusi (zanimivo) spadajo v razred vozil za prosti čas in naj bi prinesli zadovoljstvo policistom, ob tem pa zmanjšali stroške za gorivo ter manj onesnaževali okolje z ogljikovim dioksidom. Policisti iz omenjene regije namreč letno prevozijo preko 23 milijonov kilometrov! Policijski lexusi se, vsaj kar se tiče pogonskega dela, ne bodo razlikovali od civilne izvedbe. Poganjal jih bo 3,3-litrski bencinski motor v kombinaciji z električnim pogonom. Oba agregata skupaj pre-moreta 270 KM. Britanskim policistom želimo obilo uspehov pri svojem delu, lovljenju nepridipravov in hkratni skrbi za »zeleno« okolje. Pripravil: Danilo Majcen Zdravniški nasvet Vročinski krči Vročinske krče imenujemo vse krče, ki nastopajo pri otoku v starostnem obdobju med šestim mesecem in petim letom in jih spremlja povišana telesna temperatura. Napad traja nekaj sekund do 15 minut. Bolezen je relativno pogosta, saj zanjo oboleva cca. 3-5 % otrok. Bolezen je znana že iz zgodovine, saj jo je prvi opisal že Hippokrates v IV stoletju pred našim štetjem. Povezal jo je z otrokovo starostjo in visoko temperaturo ob pre-bolevanju različnih infek-tov. Glavna značilnost bolezni je napad krčev, ki se pojavijo ob nenadnem hitrem porastu telesne temperature, najpogosteje ob prebolevanju virusnega infekta, na primer Exanthema subitum - šesta otroška bolezen, ki pa direktno ne prizadene osrednja živčnega sistema. Krči so mnogokrat prvi simptom takega infekta. Kot izgleda, je hiter porast telesne temperature pomembnejši kot pa sama višina telesne temperature. Pred napadom otroci pogosto prestrašeno jočejo. Iznenada: -prenehajo dihati, - izgubljajo zavest, - sledijo krči okončin, - imajo pene na ustih, - koža postane bleda, li-vidna, - obračajo oči (»gledajo z belim«), - mnogokrat jim uide blato, voda. Napad traja do 15 minut in večinoma sam preneha. Ukrepi ob napadu vročinskih krčev - otroka je treba čimprej sleči in ga poviti le v rjuho, - položimo ga v položaj nezavestnega: leži postrani ali na trebuhu, z glavo obrnjeno na stran, da se ne zaduši ob eventualnem bruhanju, - čimprej mu damo zdravilo proti povišani temperaturi, - če se vročinski krči ponavljajo, oziroma če napad traja več kot 5 minut, je potrebno napad takoj prekiniti z zdravilom (Stesolid). Vsakega otroka moramo Foto: Črtomir Goznik Dušan Kolarič, dr. med., specialist pediater ob prvem napadu vročinskih krčev natančno pregledati zaradi: - izključitve meningitisa, - poučitve staršev o prvi pomoči ob eventualni ponovitvi napada, - opraviti številnepreiska-ve zaradi izključitve drugih obolenj, ki se lahko tudi kažejo z vročinskimi krči. Med bolnišničnim zdravljenjem staršem predstavimo bolezen. Poučimo jih o načinih zbijanja povišane telesne temperature (svečke, hladni obkladki, odstranjevanje toplih oblačil). Ob ponovitvah vročinskih krčev starše oskrbimo z rek-tiolami Stesolida in jih natančno poučimo o načinu aplikacije zdravila. Ob vseh naslednjih ponovitvah krčev je vedno potrebno obiskati lečečega zdravnika zaradi izključitve težjih infektov. Nevarnost ponovitve napada je večja, če je doživel otrok prvič vročinske krče v prvem letu starosti in ob primerih vročinskih krčev ali epilepsije v družini. Bolezen ima ugodno prognozo. Le okrog 1 % otrok razvije v kasnejšem obdobju epilepsijo. Obremenjujoč podatek je, če napad traja več kot 30 minut, oziroma če se je večkrat ponovil med isto boleznijo. Zaključek Vročinski krči so: - bolezen otroškega obdobja, povezana z nenadnim porastom telesne temperature, - krči se lahko ponavljajo, - če traja napad več kot 5 minut, ga je potrebno prekiniti s Stesolidom, - redko povzročajo poškodbe možganov ali epilepsijo. Dušan Kolarič, dr. med., specialist pediater, predstojnik otroškega oddelka Moje cvetje Prvi septembrski dnevi med cvetlicami Dopustov je konec, otroci so radi ali neradi dočakali prvi šolski dan. Vse to so prvi znaki, da prihaja k nam jesen. Če pogledamo po vrtu, ugotovimo, da se tudi rastline nekako že pripravljajo na zimski počitek. Zato sedaj gnojenje trajnic in grmovnic na vrtu opustimo. Po vsem tem dežju prihajajo k nam sončni dnevi, ki pa jih izkoristite za rahljanje tal okoli rastlin. Tako jim boste najbolj pomagali, da bodo vsaj še kakšen mesec krasile naše gredice. Sobne rastline Vitezova zvezda ali amaryllis, pod tem imenom jih bolj poznamo, so čebulnice, ki v naravi sicer rastejo in cvetijo na prostem, podobno kot tulipani, spomladi. Pri nas pa jih vzgajamo kot sobne čebulnice. Če želite cvetenje okoli božiča in novega leta, potem je sedaj čas, da se spomnite nanje. Tako kot vse čebulnice potrebujejo namreč tudi amarilisi počitek. To pomeni, da jih izpulimo in z listjem vred posušimo. Glede na letošnje vreme, jih seveda sušimo pod streho, kjer do čebulic ne more sonce. Zemlje s čebulice ne odstranjujemo na silo, ampak samo toliko, kolikor gre sama od sebe. Lahko pa jo umijemo z curkom vode. Glede na letošnje vlažno poletje bi bilo dobro čebulice tudi razkužiti, namočiti v raztopino 0,25% Proplanta in 0,1% raztopino Switcha 62,5 WG. Čebulice položimo v plitve platojčke v eni vrsti in pustimo tako dolgo, da se listje povsem posuši. Posušeno listje odrežemo tik nad čebulo in čebulo za mesec dni odložimo v suh in hladen prostor, najbolje je za ta čas nanjo pozabiti. Če se vam zdi ta postopek preveč zapleten, lahko posajene rastline preprosto postavite na suho in prenehate zalivati. Čas sušenja listov bo daljši, zato bomo čebule ponovno sadili nekoliko kasneje. Okrasne gredice in balkonsko cvetje Do sedaj smo dvoletnice, ki smo jih sejali v juniju in juliju, lahko samo opazovali, kako napredujejo. Zaradi dežja je bilo z njimi tudi kar precej težav. Zdaj pa je že čas, da jih pričnemo redno dognojevati. Pri tem uporabimo gnojila za cvetoče rastline, saj jim ne smemo dajati preveč dušika. Zelo dobro bi bilo, da bi jih na 10 dni zalili ali poškropili tudi s pripravki na osnovi alg. Tako bodo rastline močne, bolj odporne in bodo lažje preživele zimo. To pa je zelo pomembno, da bodo v naslednjem letu lepo in močno cvetele. Zelišča Čeprav čebula in česen ne štejeta med zelišča, pa ju lahko koristno uporabimo tudi v ta namen. Čebulnice vsebujejo namreč veliko koristnih snovi, med njimi celo antibiotike. Zato si lahko z nagnitih rastlin in seveda odrezanih listov pripravimo škropivo, s katerim lahko pomagamo paradižniku, ki ima v letošnjem poletju velike težave. 500 gr celih rastlin drobno narežemo in namočimo v 10 l vode. Po 10-14 dnevih raztopino precedimo in razredčimo tako, da na en volumen raztopine damo 10 volumnov vode. S tem lahko škropimo po listih ali zalivamo tla okoli rastlin. Vendar moramo ta postopek ponavljati vsaj enkrat tedensko. V ta namen lahko uporabimo vse ostale sorod-nice čebule: česen, šalotko, drobnjak in stoletni luk. Ob spravilu teh zelenjadnic lahko liste posušimo, spomladi pa lahko posušeno listje kombiniramo tudi z nagnanimi čebulami, ki niso več uporabne v kuhinji. Nekoliko slabše učinkovit, a zato hitreje pripravljen je tudi čaj iz čebulnic. V ta namen skuhamo čaj iz 75 gr narezane čebule (ne listov) in 10 l vode. Škropimo z ohlajenim in nerazredčenim pripravkom. Tako pripravljeni pripravki pomagajo proti mnogim glivičnim obolenjem, tudi jagodni pegavo-sti, ribezovi rji, preganjajo celo korenjevo muho. Miša Pušenjak Ormož • Pričetek jesenske turistične sezone TUrizem kot priložnost Javna razvojna agencija Ormož opravlja strokovne, razvojne in tekoče naloge s področja pospeševanja gospodarskega, socialnega, prostorskega, okoljskega razvoja že leto in pol. Deluje na treh glavnih področjih -podjetniško svetovanje malemu gospodarstvu in kmetom, javna infrastruktura in vodenje projektov ter turistično informativna dejavnost. Agencija ima tri zaposlene, od katerih je vsak bolj ali manj zadolžen za eno izmed teh področij, čeprav se področja prekrivajo in si sodelavci priskočijo na pomoč, saj je delo večplastno. Pred kakšnim letom je pod organizacijskim okriljem agencije pričel delovati tudi TIC, za katerega skrbi Karmen Štumberger. Domačini smo, če ne po drugem, po vsakomeseč-nih koledarjih prireditev opazili, da delujete, kako pa je s turisti, vas najdejo? TIC poišče vedno več turistov. Večinoma so nad Ormožem navdušeni, vedo za Jeruzalem, za gorice in želijo si priti čim prej tja. Zanimajo jih znamenitosti, vino in dobra kuhinja. Turisti so dobro informirani, v TIC-u pa najdejo še dodatne usmeritve. TIC vodi statistiko obiska, zbira podatke o turistih, ki prihajajo k nam po določenih točkah, to sta gradova Ormož in Velika Nedelja, zidanica Malek, oljarna Središče ob Dravi in TIC. Zbrane podatke kot redna poročila posredujemo za turistični barometer slovenske turistične organizacije (STO), ki kaže obisk po posameznih slovenskih mestih. Podatki pravijo, da je bilo maja 1411 registriranih obiskovalcev na omenjenih točkah. Junija 1466, julija 751. Seveda je turistov več, saj se oglašajo tudi na drugih kapacitetah in lokalih. Gostje so v glavnem Slovenci, sicer pa nas zelo radi obiščejo tudi Avstrijci in Nemci, prebivalci Beneluksa, Velike Britanije. Del gostov je tranzitnih, del pa takšnih, ki pri nas preživijo kakšen dan. Imamo dovolj kapacitet, kje so še možnosti izboljšati ponudbo? V občinskem razvojnem programu je bilo po podatkih za 2002 v občini pet nastanitvenih kapacitet. Sedaj je število kapacitet, ki ponujajo prenočitve, devet, oglašajo se zainteresirani, ki urejajo kapacitete, oddajajo se hiše, obeta se tudi odprtje kampa, v drugi polovici septembra bo otvoritev novega turističnega objekta na Svetinjah. Na tem področju se je naredil napredek. Na območju občine Ormož se oddaja trenutno 75 sob s skupno 154 ležišči. Turizem je priložnost, kar se kaže na mednarodni ravni, prehod iz primarnega in sekundarnega sektorja gospodarstva in iskanje zaposlitvenih možnosti v terciarnem sektorju, kjer ima mesto turizem. Priložnost je v tem, da v Sloveniji turizem predstavlja 10 % prihodka, v Evropi pa 30 %, kar pomeni, da je še veliko neizkoriščenega. Ohraniti je treba tiste dejavnosti, ki pri nas že so - kmetije, aktivnosti, ki jih ljudje negujejo Karmen Štumberger, vodja ormoškega Tica v društvih. Recimo društvo kmečkih žena združuje preko 250 žensk, od katerih vsaka nekaj proizvaja. To bi bilo mogoče v prihodnosti početi profesionalno kot dopolnilno delo na kmetiji ali v okviru drugih krajših oblik zaposlovanja. To je izjemno razvito na Nizozemskem, v Sloveniji šele začenjamo. Z vidika države so takšne aktivnosti vzpodbujane. Na tem mestu moram omeniti Središče za trajnostni razvoj Podravja, ki nudi določena znanja, s katerimi se ljudje lažje odločajo za to pot, ustvarja se podporno okolje, ki vzpodbuja, daje možnosti, da ljudje z novimi znanji večajo konkurenčnost in iščejo priložnost na trgu. V okviru JARA deluje Info točka, ki je namenjena vsem brezposelnim in mladim v smislu možnosti brezplačnega usposabljanja. Zainteresiranim v okviru svojih znanj in izkušenj v JARA Ormož pomagamo oceniti, ali je zamišljeni projekt lahko uspešen ali ne. Na področju turizma v občini Ormož deluje okrog 60 večjih in manjših ponudnikov storitev. Poleg tega deluje v občini 18 turističnih in drugih s turizmom povezanih društev. Kako nas turisti v vsej tej silni turistični ponudbi turistično bolj atraktivnih krajev sploh najdejo? Kot člani STO izdelujemo spletno stran na nacionalni ravni, vnašamo podatke o ponudnikih, prireditvah, namestitvah, o turistom pomembnih informacijah. Usluga je za ponudnike brezplačna. Ko smo začeli, je bilo šest vnosov, decembra lani že 122, sedaj pa jih sploh ne štejemo več. Novembra lani je spletne vsebine, kjer je predstavljena občina Ormož, obiskalo 424 obiskovalcev, januarja letos 616, v juliju pa 1823. Kaže, da je občina Ormož zanimiva, da priteguje pozornost. Dogovarjamo se o tem, da bi pridobili sredstva za prevode, saj so portali dosegljivi od povsod in je gotovo prednost, če so tudi v tujem jeziku. Obiskovalcem tako posredujemo informacije o ponudnikih in jih usmerjamo k njim. Pri posameznih prireditvah distribuiramo informacije po elektronski pošti, vključujemo jih v koledar prireditev. Res sama klasifikacija Ormoža na nacionalni ravni ni ugodna, saj spada pod območje Pohorje z okolico, z okolico pa vemo, kako je ^ Da bi pritegnili pozornost, povečali propagando, omogočili izdajo propagandnega materiala, smo se pri STO kot partner priključili projektu za partnerstvo okolij s posebnimi razvojnimi problemi. V sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj, enota Ormož in Velika Nedelja, ter Planinskim društvom Maks Meško Ormož smo sodelovali pri projektu Stranske poti so zanimivejše od glavnih. Gre za vseslovenski prospekt, ki obiskovalce iz večjih centrov usmerja na odročnejša področja. Izdan je v 130.000 izvodih v štirih jezikovnih mutacijah, dobiti pa ga je mogoče na okrog 500 različnih mestih po vsej Sloveniji, v tujini na sejmih, ki se jih udeležuje STO; in to je propaganda, ki tudi ni zanemarljiva. Od nedavno imamo v Ormožu tudi usposobljene lokalne turistične vodiče, kar gotovo prispeva k dvigu kvalitetne ponudbe. Lokalni turistični vodiči so na eni strani namenjeni našim ponudnikom, da jih dodajo kot dodatno ponudbo ob svoji lastni, in turističnim alni pristop, varnost, lahko dostopnost. Izvensezonski čas je naša velika prednost, saj so naši kraji najlepši ravno jeseni. Turisti iščejo produkte vezane na lokalno zgodovino, kulturo. Posamezni ponudniki se bodo morali potruditi ponuditi celostni paket, še več skrbi pa bo treba nameniti promociji in trženju. Že se kaže potreba po income agenciji, ki bi pripeljala goste k nam, s temi aktivnostmi je že začel hotel. Vzporedno s tem mora iti skrb za kakovost ponudbe, odnosa do gostov in storitev, ki jih opravljajo. Precej bo treba narediti na razvoju signalizacije. Poleg tega pa lahko v prihodnosti poveča prihod turistov tudi pristajanje nizkocenovnih prevoznikov na mariborskem letališču ter izgradnja hitre ceste do Ormoža, ki je tudi v nacionalnem programu. Vse to gre z rokov roki. Približuje se jesen, čas praznikov v naših krajih. Pripravljajo ponudniki pester program? Jeseni se bo veliko dogajalo. Hotel in vinska klet že ponujajo programe za trgatev in martinovanje v naših krajih. Med lokalnimi prireditvami pa bo 10. septembra dan odprtih kleti v Pavlovskem Vrhu, 24. septembra bo praznik trgatve na Svetinjah, začele pa so se tudi že priprave na martinovanje, ki bo od 5. do 13. novembra v Ormožu v organizaciji TD Ormož, vinske kleti ter ostalih ponudnikov. viki klemenčič ivanuša agencijam. Usposobilo se je 21 vodičev, ki vodijo v angleščini, nemščini, italijanščini, hrvaščini in slovenščini. Usposabljanje je obsegalo organizacijsko pripravo vodenja, način in tehniko vodenja na avtobusu in krajih ogleda, zgodovinska obdobja, ki so zaznamovala okolje, geološke in geografske značilnosti, arheološka najdišča, vaške grbe, spoznali so zgodovino vinarstva in vinogradništva, etnografske značilnosti, naravno, kulturno dediščino, pomembne može in žene okolja ter značilnosti kolesarskega turizma. Iz teh znanj so naredili teoretični izpit. Nato so pripravili seminarsko nalogo in opravili praktično vodenje. Na Hardeku te dni še vedno delajo na vrtini v upanju, da bodo našli termalno vodo. To bi za Ormož pomenilo povsem drugačne razmere in pogoje za razvoj in razmah turizma. Po klasifikaciji je s turističnega vidika na prvem mestu glavno mesto, potem so zdraviliški kraji, sledijo obmorski in gorski kraji, na koncu so drugi turistični kraji. Ormož je sedaj v zadnjem predalčku. Zato se je treba zelo potruditi s promocijo, en sam ponudnik je kaplja v morju. Zato so se ponudniki začeli povezovati. Ustvarjati se mora pozitivna klima, zaupanje, da ljudje na lastnih izkušnjah vidijo, kaj prinese partnerstvo in sinergični učinki, ki jih leto prinaša. V Ormožu smo na tej poti, da se ponudniki povežejo in pripravijo zanimiv program. Sicer pa so našim krajem novi trendi v turizmu pisani na kožo. Hit so krajše počitnice, pa zato večkrat, turisti iščejo doživetja vezana na lokalno kulturo, individu- Pa brez zamere Katastrofa N.O. skozi oči človeka Ko človek gleda prizore iz New Orelansa, ne more občutiti nič drugega kot iskreno sočutje z ljudmi, ki jih je prizadela ta katastrofa. Tudi najbolj trdemu nasprotniku ZDA se morajo ljudje, ki so ostali brez vsega, vsaj malo zdeti ubogi Razen seveda v primeru, da ste kakšen Osama Bin Laden ali njemu podoben norec. Pa o tem sploh ne bomo razpravljali. Takšna katastrofa je, dokler te enkrat ne doleti, pravzaprav nekaj nepredstavljivega. Sploh si ne moremo predstavljati, kako je to, da en dan še popolnoma normalno opravljaš tisto, kar pač opravljaš vsak dan, naslednji dan pa se znajdeš sredi poplave, kaosa in nasilja. Skušajte si recimo predstavljati, kako se sedaj počuti naključna žrtev Katrine. Recimo, skušajte se vživeti v kožo tipičnega ameriškega državljana. In s tem tokrat ne mislimo na neke slabe lastnosti ali kajpo-dobnega, ampak dejansko na nekoga, ki pravzaprav ni kriv popolnoma ničesar, kar po svetu počnejo tako imenovani prinašalci demokracije in svobode. Mislimo posameznika, človeka, ki si tako kot vi prizadeva, da bi bil v življenju srečen, da bi njegovi otroci imeli kaj za pod zob, da bi imeli lepo otroštvo in tako dalje. Tale posameznik je najverjetneje tudi poročen in ima svojo ženo zelo rad. Ima povprečno službo, dobiva plačo, ki bi sicer lahko bila višja, a zadovoljen je, ker ve, da bi lahko bila tudi nižja. No, tale posameznik se še dan pred katastrofo zbudi, poje zajtrk ter popije kavo in džus. Skoraj tako, kot to na popolnoma navaden dan storite tudi vi. Nato prelista časopis, zmi-guje z glavo nad vsem, kar se v svetu dogaja (morda se res ne zaveda najbolj, da je za dosti stvari kriva prav njegova vlada, a to zdaj ni najbolj pomembno), potem pa se počasi odpravi v službo. Obleče si gvant in kravato, saj ima danes sestanek s šefom, nato pa stopi do garaže, kjer počiva njegov jekleni konjiček. Med vožnjo v službo razmišlja, kako bo minil njegov sestanek s šefom in ali bo dan na šihtu minil hitro ali počasi. Spet tako, kot to včasih počnete tudi vi. Avto-radio mu vrti Brucea Springsteena. Da, tako, kot včasih tudi vam. Šiht mine brez nekih večjih naprezanj, pa tudi sestanek s šefom sploh ni tako hud, kot je bilo pričakovati. Med vožnjo domov razmišlja o kosilu, ki ga čaka, pa o tem, ali so otroci čez dan bili okej, pa seveda tudi o ženi, kako je njej bilo na šihtu, kakopak. Po kosilu si privošči malo popoldanske sieste, nato pa zvečer pogleda malce televizije, prebere odlomek ali dva iz tiste knjige, ki si jo je želel že zdavnaj prebrati, pa si enostavno ni vzel dovolj časa. Tam nekje ob enajstih, dvanajstih se odpravi spat, zadovoljen, ker je dan minil brez večjih pretresov, ker so otroci živi in zdravi ter je nasploh vse okej. Pa še deževati je začelo, in ko ponoči dežuje, vsi vemo, da se lepše spi. In potem nastopi jutro. Vse je poplavljeno, zunaj divja orkan, po cestah se sprehajajo še do včeraj popolnoma mirni državljani, v rokah imajo puške ter ropajo in posiljujejo. Skratka, armagedon, ki pomeni zanikanje vsega, v kar ste verjeli in kar vam je bilo sveto. Verjemite, taka zadeva ni niti najmanj prijetna. Mislim in upam, da se vsi strinjamo v želji, naj prizadeti čimprej pridejo nazaj na svoje domove ter normalno zaživijo. Bush gor ali dol. Gregor Alič Foto: vki torek • 6. septembra 2005 Po naših občinah, za kratek čas ŠtajerskiTWmK 13 Ptuj • Srbski plesi na ptujskih ulicah in trgih Lenart • 60 let lovske družine Arandjelovac in Ptuj Razvili novi prapor obnavljata stare vezi V soboto, 27. avgusta, je pri lovskem domu v Spodnjem Porčiču potekala osrednja slovesnost ob 60-letnici delovanja lovske družine Lenart. Ptuj in Arandjelovac sta bila pobratena že v bivši skupni državi. Pred nekaj leti sta partnerstvo obnovila. Gospodarstvu, ki ni nikoli prekinilo sodelovanja, se v zadnjem času vse bolj pridružujejo kulturne skupine. Po 17 letih se je na ptujske ulice in trge vrnilo KUD Abra-šević Stari Grad iz Arandjelov-ca. Predsednik društva Mio-drag Marković je povedal, da so veseli, da so se ponovno vrnili v prijazno mesto ob Dravi, ki jih je vedno prisrčno sprejelo. Po nastopih v Strasbourgu in Bolgariji so v okviru letošnje tretje turneje v tujini nastopili v več slovenskih mestih - na Ptuju, v Zrečah in Izoli. 40 članov mladinskega folklornega ansambla je predstavilo plese iz vseh srbskih pokrajin. Sicer pa njihov Foto: Črtomir Goznik KUD Abrašević Stari Grad iz Arandjeiovca obstaja že 88 let. koncertni program obsega ob srbskih plesih in igrah še plese in igre iz Makedonije, Bosne in Hercegovine ter tudi Slovenije. Vseh članov imajo več kot 310, v 88 letih obstoja so nastopili že v skoraj vseh državah Evrope, poznajo pa jih tudi v Kanadi in ZDA. Za turnejo po Sloveniji jim je večino denarja prispevala občina Arandjelovac, nekaj pa tudi sponzorji, ki prihajajo v glavnem iz vrst nekdanjih članov društva. V Slovenijo so prišli na povabilo predsednika TD Slovenske Konjice Jožeta Fi-derška. Skupino sta med njeno tretjo letošnjo turnejo zunaj Srbije spremljala tudi umetniški vodja Viktor Hočevar in predsednica Turistične organizacije Arandjelovac Mirjana Alošević. KUD Abraševič bo ponovno prišel na Ptuj prihodnje leto, ko bo Turistično društvo Ptuj, ki je bilo tudi gostitelj na Ptuju, praznovalo 120-letnico uspešnega delovanja. MG www.radio-tednik.si SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC) REDNA ZAPOSLITEV KRSČANSKI SVETNIK GRSKI TEKMOVALEC GLEDALISKA IGRALKA JANKO NAS ALPSKI SMUČAR (ALES) JAREC HRVASKA PEVKA BADRIĆ RUSKO MOSKO IME MLADA RASTLINA ZA SAJENJE PREBIVALEC TRAKIJE OTOK V MALIH ANTILIH NAS ARHITEKT (VILIBALD) NASA PEVKA TRAVNISKA RASTLINA FORDOV AVTO SOLSKI SESTAVEK RIMSKA BOGINJA JEZE MOŠKO IME PRVOSLAV JUŽNOAMERIŠKA ŽIVAL UBOŽICA, SIROTA MARKO ELSNER GLAVNO MESTO GANE ČAPKOVA UTOPIČNA DRAMA POTRDILO DOBAVNICA VINSKA ZIDANICA LESENA STAVBA NA VRTU HERBERT ... KARAJAN ROZALIJA PRAVOSLAVNI ŠKOF OLTAR IRIDIJ DOLŽINSKA MERA RJAVA ŠKODLJIVA LISTARICA STARO-EGIPTOVSKI PISATELJ ANGLEŠKI PLEMIŠKI NASLOV NARODNI NAZIV ZA GRM (BANJŠČICA) Zbrane je pozdravil starešina LD Lenart Viktor Škof, ki je opisal 60-letno prehojeno pot družine, ki je bila ustanovljena 4. septembra 1945 kot Lovska zadruga. Kasneje se je LD razvijala z vzponi in padci, kot je to značilno za vsa društva. V 70. letih so se naravni pogoji za gojitev divjadi začeli spreminjati (hidro in agromelioracije) in tako so tudi lovci v Lenartu zabeležili upadanje števila divjadi. Najbolj je upadlo število male divjadi, zato so pričeli ukrepe za izboljšanje naravnih pogojev. Leta 1979 so tudi pričeli priprave na izgradnjo lovskega doma, ki so ga septembra leta 1995 tudi slovesno odprli. Starešina Viktor Škof je še dejal, da ima LD Lenart danes 42 članov in dodal: "Želimo, da bi sodobna ekološka načela prevladovala nad ozkimi interesi in da bi v osrednjih Slovenskih goricah med naravnim bogastvom ostala tudi divjad kot neločljiv, sestavni del žive narave. To je tudi eno od bistvenih sporočil našega praznovanja." Zbrane lovce in krajane sta pozdravila še predstavnik območne lovske zveze Maribor Franc Krivec in župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin. Program so popestrili pohorski rogisti in lovski nonet iz Sv. Ane. Na slovesnosti so razvili tudi novi prapor, ki ga je razvil Maks Šuman. Krasi ga 25 trakov in 70 žebljičkov. Novo pridobitev lenarških lovcev je blagoslovil župnik Jožef Rajnar, lovec iz lovske družine Trnov- ska vas. Na slovesnosti so predstavili tudi zbornik o zgodovini lovske družine, ki sta ga ob jubileju pripravila Jože Šuman in mag. Marjan Toš. Slovesnosti so se zraven krajanov udeležili še župan občine Duplek Ivan Ribič in ustanovni član lovske družine Lenart Franc Šenveter, ki je letos dopolnil 91 let, ter številni lovci iz sosednjih lovskih družin in pobratene LD Boč na Kozjaku. Ob koncu slovesnosti so zaslužnim lovcem podelili zahvale in priznanja. Po končanem uradnem delu je potekalo srečanje lovcev, gostov in lastnikov zemljišč, ki so ga popestrili Alfi Nipič in njegovi muzikantje. Zmago Šalamun Novi prapor je razvil Maks Suman. Ivanjkovci • Osrednja svečanost ob krajevnem prazniku Podelili so priznanja V četrtek, petek in soboto je praznovanje krajevnega praznika, ki v KS Ivanjkovci traja že dobra dva tedna, doseglo vrhunec. V četrtek je potekalo srečanje starejših krajanov nad 70 let v kulturnem domu v Ivanjkovcih. Vabila so poslali na okrog 200 naslovov, starejši krajani pa so se, kot vsako leto, vabilu množično odzvali. V petek je sledil slavnostni večer s proslavo ob krajevnem prazniku in pode- litvijo priznanj. Priznanja so podelili OŠ Ivanjkovci za dosežke na kulturnem in raziskovalnem področju, Štefanu Kocipru za dolgoletno in angažirano delovanje v najrazličnejših društvih in KS ter Marselu Fekonji za njegove številne in izjemne športne dosežke na področju Rešitev prejšnje križanke:PLITKA, REBRAČ, EKRAN, STUMAR, KUL, LŽ, MARJANA, PARA, VID, ATRIJ, RIKA, PRAHA, MUC, ROGL, METEOR, INTELIGENCA, SKIROS, NIED, TAM, MARIJAN, ARE, LA JANA. Slavica Rajh, predsednica KS Ivanjkovci,Je podelila letošnja priznanja, ki so jih prejeli Marsel Fekonja, Štefan Kociper, v imenu oŠ Ivanjkovci pa ravnateljica Nada Pignar. kick-boksinga. Slavnostni govor je imela predsednica KS Slavica Rajh, ki je opozorila na lepo obnovljeno dvorano in na številne druge kazalce napredka v kraju, zbranim pa je ob prazniku KS čestital tudi župan Vili Trofe-nik. V kulturnem programu so zaigrali rogisti LD Ptuj-Ormož, središka godba, nastopili pa so tudi mlajši in starejši šolarji. Po kulturnem programu je sledila pogostitev in prijetno druženje, ogledati pa si je bilo mogoče tudi kulinarično razstavo. V soboto so si dali duška športniki. Pomerili so se v visečem kegljanju, tenisu, streljanju z zračno puško na bežečega zajca, v malem nogometu, pikadu in družabnih igrah. Gasilci, ki so skrbeli za glasbo, jedačo in pijačo, so prikazali tudi gasilsko vajo. Praznovanje se nadaljuje v soboto z dnevom odprtih kleti v Pavlovskem Vrhu in na Libanji. Foto: ZŠ Foto: vki PC Rogoznica • 2. krajevni praznik Poudarek na druženju V PČ Rogoznica od lani ponovno praznujejo svoj krajevni praznik. Za praznični dan so izbrali četrti september. Prireditve ob 2. krajevnem prazniku so se pričele že 27. avgusta, ko je pričela delo 3. mednarodna likovna kolonija Rogoznica 2005, ki je letos zbrala 25 znanih umetnikov. Tega dne so organizirali tudi že tradicionalno kolesarjenje po vaseh PČ Rogoznica, na kolesih je bilo kar 73 krajanov. 3. septembra so na igrišču ŠD Podvinci organizirali turnir v malem nogometu, ki so se ga udeležile ekipe vseh osmih vasi, zmagali so Pacinjčani. Na turnirju v namiznem tenisu je slavil kar predsednik sveta PČ Drago Zorko. Osrednjo prireditev pa so pripravili na sam praznični dan, 4. september, ko so na športnem igrišču v Podvincih, vsako leto praznu- jejo v drugi vasi, organizirali kulturno in družabno srečanje. Odprli so razstavo likovnih del 3. mednarodne likovne kolonije Rogoznica 2005 v prostorih ŠD Podvinci, ki bo pozneje krasila stalno zbirko v Domu krajanov Rogoznica, na dvori- Foto: Črtomir Goznik V prostorih ŠD Podvinci so odprli likovno razstavo 3. mednarodne likovne kolonije Rogoznica 2005, ki se je je letos udeležilo 25 umetnikov. Pričetek šole golfa v soboto, 10.9.2005. Prijave se zbirajo na recepciji igrišča. niH[ i [f PÍ šču ŠD Podvinci sta prejemnika priznanj PČ Rogoznica Janez Svržnjak in Marjan Canjko ob pomoči župana MO Ptuj dr. Štefana Čelana in predsednika sveta PČ Rogoznica Draga Zorka zasadila lipo. Zapeli in zaigrali so MPZ Rogoznica, kvintet DUR in Stari prijatelji s Kicarja. Za zabavo so igrali Prijatelji iz Ptuja. Drugi krajevni praznik so v PČ Rogoznica praznovali v duhu številnih dosežkov. Kot je povedal predsednik PČ Drago Zorko, so od lani do letos modernizirali dobršen del kritičnih cestišč, predali namenu asfaltirano igrišče v Podvincih, kjer je potekala tudi nedeljska osrednja slovesnost, pripravili pa so tudi že vse dokumente za prestavitev dveh kapel iz varnostnih razlogov. Čim prej bodo skušali dokončati tudi posodobitev cestišča skozi Žabjak z vso pripadajočo infrastrukturo, prav tako želijo zaključiti projekt kanalizacije v Pod-vincih. Veliko skrb pa posvečajo tudi rednemu vzdrževanju in posodobitvi obstoječe infrastrukture na celotnem območju četrti. Tretje srečanje oziroma tretji krajevni praznik Foto: Črtomir Goznil< Priznanje PČ sta letos prejela Janez Svržnjak in Marjan Cajn-ko, posebno priznanje pa športnica Tatjana Majcen. Priznanja sta jim izročila ptujski župan dr. Štefan Čelan in predsednik PČ Rogoznica Drago Zorko. Foto: Črtomir Goznil< V turnirju v malem nogometu med vasmi je nastopilo osem ekip, zmagali so Pacinjčani. bodo leta 2006 praznovali na novem asfaltnem igrišču v Ki-carju. To njihovo namero je slišal tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki se je zahvalil za prijazno in korektno sodelovanje. Tudi v bodoče naj bi bilo tako, v MO Ptuj bodo skušali uresničiti čim več interesov in želja občanov. Marjan Cajnko je prejel priznanje PČ Rogozni-ca za uspešno delo na področju ljubiteljske kulture, Janez Svržnjak za življenjsko delo, Tatjana Majcen pa za športne dosežke. Krajani so se v nedeljo družili še pozno v noč ob zvokih ansambla Prijatelji iz Ptuja. MG vanilia Spoštovani kupci! Vabimo vas v MODIANO G.W. (Bivši Fuorijan) Uu. Heroja Lacka i, Ptuj. Obuecite se v zadnje modne trende buagovne znamke gerry weber in vaniua. izkoristite 1 0% otvoritveni popust na CEUOTNO PONUDBO v ČASU OD 5. DO 10. SEPTEMBRA 2005. -MODI A-M-A- MERCATOR MODNA HISA, PARTIZANSKA CESTA 3'S, 2000 MARIBOR Vsak četrtek ob 20.00 uri močm ie- 7 7 7. DINAMIKA - Od sreče po svoje vsak rad poje 6. ŠTAJERSKIH 7 - Vem da me rada imaš 5. PREPIH - Venkraj 4. NANOS-Tam v daljavi 3. VANDROVCI - Pred vaiko mlekarno 2. ZREŠKA POMLAD - Nekdo je 1. RUBIN-Križ na razpotju 1. SAŠA LENDERO-Luna 2. BORIS KOPITAR - Sreče nikomur zvezde ne podarijo 3. KARIZMA-iVioški svet 4. BRIGITA ŠULER-Žeija si moja 4. ŠPELA-Zdaj me imaš 6. JOŽICA MAUSER - iVIe povabiš Valentina 7. HAPPY BAND-Logarska št.2 Poskočnih 7 Veličastnih 7 Orfejčkove SMS glasbene iel|e Glasujem za: _ Ime in priimek: , Tel. številka: _ _ Glasujem za: _ Naslov:_ 2251 Ptuj, Mlinska 13, tel.; +386(2)788 91 10, ta; +386|2)788 91 11, E-mall; golf@golflnvest-ptuj.sl Glasovnice poiljlte na dopisnicah na naslov: MEG A MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj 041/818-666 Nagrado prejme: Marija Vršič, VItomarcI 57, 22S5VItomarci Prireditvenih Sreda, 7. september 16.00 do 17.00 Ormož, dvorana Hotela Ormož, Pravljična urica za odrasle in otroke s pravlji~arko go. Marijo Loren~i~, Zdravilno jabolko 17.00 Ptuj, Dom upokojencev, na terasi 1D, Babice in dedki pripovedujejo 17.00 do 18.30 Ormož, dvorna Hotela Ormož, Ustvarjalna delavnica za otroke 17.00 do 18.30 Ormož, Nova restavracija Hotela Ormož, predavanja Vpogled v svet otroka in pravljica, g. mag. Bojan Šinko Četrtek, 8. september 10.00 Ptuj, Dom upokojencev, na terasi 1D, Babice in dedki pripovedujejo 16.00 do 17.00 Ormož, Banketna dvorana Hotela, Pravljična urica za odrasle in otroke s pravljičarko go. Jasno Branko Staman, Ko majhne stvari spremenijo svet 17.00 do 18.30 Ormož, Banketna dvorana Hotela Ormož, Ustvarjalna delavnica za otroke 17.00 do 18.30 Ormož, Nova restavracija, predavanje Brez pravljice ni otroštva, ga. doc. dr. Zdenka Zalokar Divjak 19.00 Ormož, Športna dvorana, prijateljska tekma med RK Jeruzalem Ormož - RK Crvena Zvezda KOLOSEJ Maribor Torek, 6. september, ob 16.00, 18.00, 20.00 in 22.00 Madagaskar. Ob 16.20, 19.00 in 21.40 Gospod in gospa Smith. Ob 17.05, 19.30 in 21.50 Slepilo. Ob 15.50, 18.10 in 20.30 Carli in tovarna čokolade. Ob 18.50 in 21.10 Gospodarji Dogtowna. Ob 16.40 S polnim gasom. Ob 17.00, 19.10 in 21.20 V objemu čarovnice. Ob 16.05, 18.20 in 20.40 Fantastični štirje. Ob 17.10, 19.20 in 21.30 Tašča, da te kap. Ob 16.30 Roboti. Ob 18.40 Ugani, kdo pride na večerjo. Ob 21.00 Udarna novica. Ob 16.10 Zaporniško dvorišče. Ob 18.30 in 20.50 Športna komedija. Sreda, 7. september, ob 16.00, 18.00, 20.00 in 22.00 Madagaskar. Ob 16.20, 19.00 in 21.40 Gos^pod in gospa Smith. Ob 17.05, 19.30 in 21.50 Slepilo. Ob 16.30 Carli in tovarna čokolade. Ob 18.50 in 21.10 Gospodarji Dogtowna. Ob 16.40 S polnim gasom. Ob 17.00, 19.10 in 21.20 V objemu čarovnice. Ob 16.05, 18.20 in 20.40 Fantastični štirje. Ob 17.10, 19.20 in 21.30 Tašča, da te kap. Ob 16.30 Roboti. Ob 18.40 Ugani, kdo pride na večerjo. Ob 19.00 Otok. Ob 21.00 Udarna novica. Ob 16.10, 18.30 in 20.50 Zaporniško dvorišče. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je. V SPOMIN Natalija Lah 6. 9. 2004 - 6. 9. 2005 Leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Ni ure, ni dneva in ne no~i, povsod si v srcu z nami ti. Solza, žalost, bole~ina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. Hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu in z lepo mislijo ohranjate spomin nanjo. S hudo bolečino v srcu: mamica in ati Mali oglasi STORITVE ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406. Želite maii ogiasi tudi na spletnem portalu izhePLSi Naročnikom Štajerskega tednika nudimo 20% popust! DOM- STANOVANJE V ORMOŽU prodam 2,5-sobno stanovanje z garažo in vrtom. Tel. 051 356-257, po 16. uri. 3,5-SOBNO redno vzdrževano stanovanje prodam. Lega v 3. nadstropju, vzhod-zahod, 1989. Možen tudi nakup garaže. Tel. 041 466 593. V NAJEM dam dvosobno stanovanje na Ptuju v centru mesta. KTV, centralna. Tel. 041 428 673. KMETIJSTVO PRODAM svežo koruzo letnik 2004 iz CO2 silosa po 15 SIT/kg. Tel. 041 561 893 PRODAM visoko brejo kravo in malo rabljeno traktorsko frezo Batuje. Tel. 757 08 51. TELICO, črno-belo, brejo 6 mesecev, prodam. Tel. 031 623 356. PRODAM 4 ha koruze za silažo ali zrnje. Tel. 031 498 098, 772 57 31. JECMEN, rinfuza, prodajamo po akcijski ceni - 29,00 SIT/kg. Polje-Dom, d. o. o., Kidričevo, telefon 799 00 80. MOTORNA VOZILA VW CADDY, 1,9 D, letnik 1996, 125.000 km, prodam za 500.000,00 SIT Tel. 051 336 307. DELO IŠCEM sodelavca za opravljanje fizičnega nadzora na gradbenih objektih - pogodbeno ob delu. SODELAVCI gradbene, elektro in strojne smeri. Clanstvo inženirske zbornice ni pogoj. Gradnja in nadzor Janez Toplak, s. p., tel. 040 855 428. íPoduhjií mi m ivdoutiEia ijAiu! RADIOPTUJ (ca ů^tietic www.radio-ptuj.si PRIJAVNICA NA TEČAJ ALI VADBO AER0ĐIKE www.aerobika.net www.karate-do-zveza.si PROSTOR ZA ZNAMKO Ime: Priimek: Naslov: Pošta: Telefon: Cena tečaja ali vadbe znaša za en mesec 3900 SIT ENKRAT TEDENSKO ALI 4X V ENEM MESECU KARATE-DO KLUB PTUJ CENTER AEROBIKE Áoímoška cesta 38 ; Želim se prijaviti na: (željeno označite s križcem) TAl JI QUAN kitajska telovadba ^JOGA ^ 2250 Ptuj VADBA ZA MALČKE(3-6 let) AEROBIKA PILATES TREBUŠNI PLES Vpis v vse tečaje do konca septembra ■s imbra ^^H KARATE áOLA otroci (6-14 let) KARATE TEČAJ ODRASLI NaroČite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. ^ _ lir z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________^_________ NAROČILNICA ZA ŠrnjmkilWlíViL Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj AER