VESTNIK Poštni urad 9020 Cetovec § Vertagspostamt 9020 Ktagenfurt H = izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Ktagenfurt Posamezni izvod 3 šiiinge = mesečna naročnina 12 šiiingov § E ceioietna naročnina 120 šiiingov = § P. b. b. nntt))nnHt)munmnmtm)mnmnmmmmttmmt:mmmntm^ LETNiK XXXVI CELOVEC, PETEK, 25. SEPTEMBER 1981 ŠTEV. 39 (2938) Tudi v Evropskem svetu se zavzemajo za večje pospeševanje manjšin Evropski svet, v katerem je povezana večina zahodnoevropskih držav, ravno ne spada med tista združenja, ki se široko zavzemajo la priznanje in zaščito narodnostnih manjšin; že mnogo tovrstnih Pobud je obtičaio v zapietenem kolesju evropskega pariamenta v StraBburgu, kjer je čestokrat prevtadaia miseinost gosposkih narodov, *d že po svoji naravi ni nakionjena težnjam manjših in matih skupin, da bi si priborite enakopravno mesto v mednarodni skupnosti. Zato skoraj maio preseneča najnovejši zaiet pariamentarnega odbora Evropskega sveta za kuituro in vzgojo, ki je za tetošnje jesensko zasedanje pripravit konkretne predioge, kako naj bi uresničiti večje pospeševanje manjšin v Evropi — pri čemer je seveda treba upoštevati, da korak od načrta do uresničitve gotovo tudi v tem primeru ne bo lahek in brez ovir. Predlogi, ki jih je izdelal omenjeni odbor evropskega parlamenta, s° v marsičem zanimivi. Tako se Med drugim zavzemajo za to, da bi n& manjšinskih področjih ..povsod, ^jsr je to mogoče" namestili dvojezične krajevne napise, in sicer „s korektnimi imeni v jeziku manjšine". Avstrija je s svojim ..vzornim" reševanjem šla ravno nasprotno Pot: povsod, kjer je le mogoče, je Manjšinsko ozemlje okrnila in zožila na skrajni minimum; pa še v tistih maloštevilnih primerih, kjer je Uzakonila dvojezična krajevna imena, je namesto korektnih nazivov 'Mesla celo vrsto spakedrank (če ocenimo le Tulce, Kajzeze, Zvrhajo Vesco itd.), splošno slovensko oznako „vas" pa proti vsej logiki spremenila v narečno „ves" — očitno z namenom, da bi koroške Slo-Zance tudi po tej poti ločila od njihove narodne celote in jih deklamirala za posebno skupino ,,vindi-*arjev". Na področju vzgoje gre pobuda tropskega sveta v to smer, da bi Morala vzgoja v predšolski dobi po-Mkati v tistem narečju, ki ga otroci gansko govore; v obveznem šol-naj bi bil pouk v ..standardni ^btiki" manjšinskega jezika, medeni ko naj bi se večinski jezik Mrajai postopno in paralelno k Manjšinskemu. Na željo prizadetega dela prebivalstva (torej manjši-- op. ured.) pa bi morali upora-° manjšinskega jezika pospešeni tudi na ravni višjega izobraževanja ter v lokalnih občilih. Tudi rta ah področjih smo v Avstriji še da-sč od zadovoljive rešitve — zlasti more biti govora o tozadevnem Pospeševanju manjšine in njenega Mzika, dokler se mora manjšina 'Mako leto sproti boriti za vsakega Posameznega otroka, da mu omogoči izobrazbo v njegovi materin-o'ni. O ..pospeševanju" manjšin-^sga tiska pa bolj kot vse besede govorijo številke, ki povedo, da je 'M državna podpora na podlagi Mkona o pospeševanju tiska v Av-?Miji na primer našemu listu od le-.P 1978 dalje vedno spet skrčena P Znaša letos le še dobro četrtino P^otne vsote! M še vprašanje uradnega jezika: o načrtih Evropskega sveta naj bo . ''sefi predelih „z lastnim jezikom . z določeno mero samouprave" Mnjšinski jezik pripuščen kot ,/adnj jezik, eventualno skupaj z Podobno je tudi tozadevno določilo člena 7 avstrijske državne pogodbe, toda njegova veljavnost je bila z zakonom o narodnih skupinah tako vsebinsko kot krajevno močno okrnjena; pa tudi tam, kjer je slovenščina na papirju priznana, jo v praksi v najboljšem primeru tretira- Papež o de!u Za 90-letnico enciklike „Re-rum novarum", v kateri je tedanji papež Leon XIII. povedal svoje mnenje o družbenih spremembah po industrijski revoluciji, je papež Janez Pavel II. prejšnji teden objavil svojo tretjo encikliko. Novo papeževo pismo, dolgo 24.000 besed, nosi našlo „Laborem exercens" (Z delom), v njem pa se papež zavzema za boljši položaj delavcev in za „nova gibanja solidarnosti", ki naj bi vodila k večji socialni pravičnosti. V novi encikliki papež zavrača „togi kapitalizem" v enaki meri kot kolektivizem marksističnega navdiha in ukinitev zasebne podjetnosti. Zavzema se za soodločanje delavcev, in sicer s formulacijo, ki se zavzema za ..združitev delavstva z lastništvom kapitala". jo kot pomožni jezik in nikakor ne kot enakopraven uradni jezik. Ko utemeljuje svoje predloge za Izboljšanje manjšinske zaščite, odbor evropskega parlamenta za kulturo in vzgojo obširno prikazuje položaj posameznih narodnostnih oziroma jezikovnih manjšin v državah članicah Evropskega sveta. V tej utemeljitvi je med drugim tudi opozorjeno, da je položaj Slovencev in Hrvatov v Avstriji zaščiten z državno pogodbo, obenem pa je ugotovljeno, da se je ta položaj z zakonom o narodnih skupinah še izboljšal. Ne vemo, kako prihaja omenjeni odbor do take ocene položaja manjšin v Avstriji: ali so člani evropskega parlamenta sploh slabo poučeni, ali pa so bili v takem smislu namenoma in načrtno napačno informirani? Vsekakor navedena trditev sumljivo „smrdi" po znanih samohvalah avstrijskih predstavnikov v raznih odborih OZN in v drugih mednarodnih forumih, ko so se morali zagovarjati zaradi neizpolnjevanja oziroma restriktivnega tolmačenja prevzetih mednarodnopravnih obveznosti Avstrije napram svojim manjšinam. Zato je samo želeti, da se v Evropskem svetu pri morebitnem uresničevanju sedanjih pobud v korist manjšin ne bodo zgledovali po avstrijskem „vzoru", marveč da se bodo odločili za takšne ukrepe, ki bodo položaj manjšin dejansko izboljšali ter ustvarili pogoje, v katerih se bodo manjšine lahko resnično enakopravno razvijale na vseh področjih družbenega življenja, brez strahu za svoj nadaljnji obstoj. Do uresničitve take manjšinske politike pa seveda ne vodi ..avstrijska pot" skrajno restriktivnega obravnavanja manjšinskih vprašanj, temveč samo pot širokogrudnega pospeševanja in vsestranske zaščite manjšin. v soboto, 10. oktobra 1981 ob 14.30*' pred Kuiturnim domom na Radišah V sporedu med drugim sodeiujejo kabaret, giasbene skupine in zbori. Dobimo se na RAD!ŠAH! Novi napad nacionaiistov na Kamenico - simbo! mednarodnega sožitja Kamenica v Beneški Sloveniji, ki je v minulih letih postala simbol sožitja in prijateljstva med sosednimi narodi, je v teh letih že ponovno izzvala tudi tiste kroge, ki se še niso izkopali iz mračnjaštva nacionalističnih predsodkov in šovinistične nestrpnosti. Najnovejši izpad teh sil je doživela minulo soboto, ko so „ne-znani storilci" oskrunili spominsko obeležje na Kamenici: dvojezični napis, ki priča o nekdanji avtonomiji slovenskega prebivalstva Benečije pod okriljem Beneške republike, so zlikovci izbrisali z dletom in nato nemote-zapustili prizorišče svojega šovi- nističnega „podviga". Primorski dnevnik v svojem poročilu o najnovejšem atentatu na Kamenico leto prirejajo srečanje med sosednimi narodi (na V SLOVENSKEM PARLAMENTU POUDARJAJO: Uspešnega obmejnega sodelovanja tudi stabilizacijski ukrepi ne smejo ogroziti Prihodnji teden bodo v repubiiški skupščini SR Siovenije med drugim obravnavati tudi poročiio izvršnega sveta o obmejnem gospodarskem sodeiovanju Siovenije. Kot „uvod" v to razpravo sta se te dni s tozadevnimi vprašanji baviia komisija za mednarodne odnose ter odbor za družbenoekonomske odnose družbenopoiitičnega zbora skupščine SRS, ki sta ocenita, da se zadovoijivo uresničujejo skiepi in priporočita iz iet 1975 in 1978. Ravno spričo uspešnega razvoja pa so opozoriti, da tudi ob izredno zaostrenih piačiinobiiančnih zagatah ne bi smeii obmejnega gospodarskega sodeiovanja ovirati z omejitvami, marveč nasprotno v njem iskati izhod za povečanje izvoza in sodeiovanja naspioh. Na seji so poudariti, da ima obmejno gospodarsko sodeiovanje še v naprej pomembno viogo v okviru uresničevanja poiitike odprte meje in vsestranskega dobrososdskega sodeiovanja. Takšna poiitika je pomemben prispevek h krepitvi poiožaja in mednarodnega ugieda samoupravne in neuvrščene Jugosia- 'M6irtskim jezikom dotične dežele, vije, kakor tudi k uveijavitvi duha in dogovorov hei- teh prireditvah sodelujejo tudi naše kulturno-prosvetne skupine — op. ured.), med drugim navaja naslednje podrobnosti: V zadnjih letih se je „nasilni bojkot" bratstva in medsebojnega spoštovanja kultur in jezikov, katerih nosilci so narodi, ki se -tu vsako leto srečajo, dosledno ponovil. Poleg mazanja spominskega kamna in uničenja druge opreme, so huliganski bes izražali tudi tako, da so senožet, na kateri se odvija vsakoletna prireditev, dobesedno posejali s steklenimi drobci, nevarne in ovinkaste cestne prehode, ki peljejo na Kamenioo, pa so ..opremili" s tisočimi žeblji. Med Slovenci v Benečiji in sploh v o najnovejsem atentatu na tva- ItMiji, pa tudi v širši demokratični co, kjer slovenska društva vsako .f n°v° nactonal,- prirejajo tradicionalno kulturno sticmh sil sprožilo veliko ogorčenje. Svoj del k temu pa nedvomno prispeva tudi dejstvo, da varnostnim oblastem še v nobenem takem primeru ni uspelo izslediti storilcev ter jih klicati na odgovornost. Čeprav njihova mržnja do Kamenice jasno priča, iz katerih vrst izhajajo, pa vse kaže, da številni pozivi silam javne varnosti in sodstvu, naj odkrijejo krivce m jih za njihovo vandalsko početje primerno kaznujejo, niso nič zalegli. ..Demokratična urejena država, za katero se ima Italija, bi si ponovnega obujanja duha nasilja, nestrpnosti in objestnosti, ki ga je v te kraje prinese! fašizem, ne smela dovoliti," piše Primorski dnevnik. „In vendar se ma-zaške akcije, ne le v Benečiji, temveč tudi v ostalih krajih dežele, kjer živimo Slovenci, nekaznovano nadaljujejo. Imena storilcev pristojnim organom najbrž niso povsem neznana, prav zato je pričakovati, da bodo proti njim naposled ukrepali in jih enkrat za vselej tudi onesposobili." Protestom bratov v Italiji proti divjanju nacionalističnih sil se solidarno pridružujemo tudi koroški Slovenci, ki smo tudi sami že dostikrat doživljali podobne izpade šovinističnih nestrpnežev, ko so se lahko nemoteno in nekaznovano znašal! nad našimi ljudmi in ustanovami. sinške konference o evropski varnosti in sodeiovanju. „Takšna opredeiitev pa bistveno prispeva tudi k reševanju še vedno odprtih vprašanj poiožaja in razvoja siovenske narodne skupnosti v sosednjih državah ter h krepitvi njene gospodarske moči in družbene vioge," so posebej nagiasiii na omenjeni seji. Opozoriti so, da bi neseiektivno uporabijeni ukrepi za omejevanje uvoza, ki so sicer nujni spričo zeio zaostrenega zunanjetrgovinskega poiožaja Ju-gosiavije, v obmejnem gospodarskem sodeiovanju iahko povzročiti nepopravijive posiedice tudi med pripadniki siovenske narodnosti v zamejstvu. Zato so na seji komisije podprii tozadevno usmeritev izvršnega sveta, gospodarske zbornice in drugih dejavnikov, da zborom skupščine SRS priporočijo, naj potrdijo dosedanjo sistemsko naravnanost tako giede trajne veijave mednarodnih sporazumov s področja obmejnega gospodarskega sodeiovanja kot tudi odprtosti meja in skrbi za razvoj siovenskih manjšin v sosednjih državah. OKTOMSKtlhBOR Godeie Deeken in Roman Verdel „ Hočeva pokazati težave, s katerimi se borijo določeni sloji in narodnostne skupine, najin cilj pa je predvsem, da s pesmijo posredujeva položaj koroških Slovencev. Zato bova nastopila na Oktobrskem taboru." # Godeie Decken prihaja iz Nemčije in študira v Gradcu nemščino. Lani je prišla v stik s slovenskimi študenti in se pridružila zbo- ru Kluba slovenskih študentov. Več let je živela v tujini, kjer se je zanimala za probleme navadnih ljudi in se naučila mnogih socialnokri-tičnih pesmi. Zato se zanima tudi za probleme koroških Slovencev. S svojimi nastopi skuša pokazati, da odgovornost za rešitev slovenskega problema ne nosijo samo Slovenci, temveč tudi tisti, ki vejo za njihove probleme. S petjem slovenskih pesmi izkazuje svojo solidarnost s Slovenci. # Roman Verdel je doma v Borovljah, študira v Gradcu teologijo, slavistiko in muzikologijo. Deluje na kulturnem področju tako doma na Koroškem kot tudi v Gradcu kjer je predsednik Kluba slovenskih študentov. Tam je spoznal Godeie in prav kmalu sta začela nastopati skupaj. „Naš svet - premrežen sistem" Pod naslovom „Naš svet — premrežen sistem" bo danes zvečer na celovški univerzi odprta mednarodna potujoča razstava, ki se bavi z zeio aktualnimi vprašanji sodobnega sveta, kot so okolje, bodočnost, energija in podobno. Razstavo samo pa bodo spremljale še razne druge prireditve, ki se bodo zvrstile v času od 25. septembra do 3. oktobra. Pobudo za to akcijo je dal svoje-časni program UNESCO „človek in biosfera", nato pa so se s problematiko bavile raziskovalne ustanove v Zvezni republiki Nemčiji in v Švici. Na podlagi teb raziskav je nastala sedanja mednarodna razstava, ki povede gledalca v žive in nežive sisteme, pri čemer je težišče na didaktiki, tako da gledalec izpoved razstave vidi, sliši, bere in dojema v igri. Industrializacija je privedla do tega, da imamo danes opraviti z ved- no bolj perečim vprašanjem surovin in z naraščanjem problemov v zvezi z okoljem, medtem ko je človek vajen razmišljati le še o „vrednotah", kot so storilnost, socialni produkti, promet itd. Namen razstave pa je predvsem ta, da bi človeka spet privedli do zavesti in boljšega razumevanja o medsebojni povezanosti, kar bi brez dvoma pomenilo konkreten prispevek k premagovanju bodočnosti. V to smer gredo tudi prireditve, ki bodo spremljale razstavo: to bodo predvsem predavanja in diskusije o vprašanjih okolja in o sorodnih problemih današnjega sveta, koroški likovni umetniki bodo s posebno razstavo svojih del opozorili na povezanost človeka z zemljo, svoj prispevek k obravnavanju teh brez dvoma perečih vprašanj sodobnega človeštva pa bodo dali tudi književniki ter glasbeni in odrski ustvarjalci. Skupnost južnokoroških kmetov ob podražitvi tekočih goriv Odkar je bilo sredi meseca septembra ukinjeno uradno določanje cen tekočim gradivom, doživljamo iz dneva v dan spreminjajočo se podobo na tem področju: mednarodne družbe, ki se bavijo z uvažanjem in razpečavanjem goriv, uprizarjajo pravi teater okoli cen in s tem delajo vtis, kakor da bi imele resen namen obdržati cene na upravičeni ravni, čeprav jim dejansko gre samo za to, da bi sedanjo sprostitev prej uradno dolo-nečenih cen izkoristile v svoje lastne interese — beri dobičke. Na te okolnosti sproti opozarjajo razna združenja, med njimi sindikati in predvsem organizacije, ki se bavijo z raziskovanjem tržišča, ki torej na podlagi stvarnih argumentov opozarjajo, da višina sedanjih podražitev goriv nikakor ni upravičena. Stališče k sedanji podražitvi goriv je zavzel tudi zasto-pnik Skupnosti južnokoroških kmetov v kmetijski zbornici za Koroško zbornični svetnik Ignac Domej, ki poudarja, da bi morali potrošniki to podražitev odločno zavrniti. Predvsem pa bi se morali podražitvam upreti zastopniki obrtnega gospodarstva, trgovinskih zbornic in zlasti kmetijskih zbornic, pravi Ignac Domej. V tej zvezi ugotavlja, da je skrajno nenavadno, če funkcionarji zbornic govorijo o potrebi svobodnega trga ter se nenadoma delajo zaskrbljene za dobičke mednarodnih naftnih družb, ne pa za skrajno težki položaj malih in srednjih obratov, zlasti v gospodarsko zapostavljenih področjih, kot je južna Koroška. Posebno kritično ocenjuje zbornični svetnik Domej zadržanje pristojnih dejavnikov v vprašanjih kmetijstva. „Kadar gre za kmetijstvo, so po eni strani vedno pripravljeni, da pri kmetijskih pridelkih — na primer omejevanje produkcije mleka in podobno — nastopijo proti svobodnemu trgu, ne najdejo pa rešitve vprašanja, kako naj kmet plačuje čedalje višje cene goriv." Pri tem Dcmej ugotavlja, da pretežna večina kmetov prodaja svoje pridelke pod proizvajalni stroški, kar je možno le zato, ker kmet in kmetica svoieqa lastnega dela ne računata niti ne poznata urejenega delovnega časa ali štirideseturnega delovnega tedna. Od dežele in države Skupnost južnokoroških kmetov zahteva, da zlasti za odročnejše in težko obdelovalne predele zagotovita ustrezne ugodnosti pri nabavi goriv, da bi tako preprečili gospodarsko izsušitev že sicer ogroženih področij. Misli, primerjave in ugotovitve ob 19. ekskurziji maturantov Zvezne gimnazije za Siovence v Ceiovcu po matični Jugosiaviji od 24.8. do 2.9.1981 Prvič v 24-!etnem obdobju, odkar je zaživeia gimnazija za Siovence, so maturirati 3 paraieini razredi. Temu ustrezno je biio števiio ude-iežencev maturitetnega potovanja s 60 maturanti in 3 profesorji dokaj visoko. Skrbno sestavijeni in organizirani program ekskurzije je vkijuče-vai izčrpne referate o geografsko-ekonomski situaciji in družbenem ustroju prepotovanih krajev in pokrajin, hkrati pa ogied kuiturnozgo-dovinskih zanimivosti. Iz Ljubljane je vodila pot preko Zagreba in ustaškega koncentracijskega taborišča Jasenovac v Beograd (ogled Avale in Kalemeg-dana), po prvem osvobojenem ozemlju okoli Titovega Užica v Vi-šegrad (z mostom, ki ga je opisal nobelov nagrajenec Ivo Andrič v svoji knjigi „Nad Drino čuprija"). Preko Sarajeva, katerega uporna iskra je sprožila požar prve svetovne vojne in kjer se stikata orientalski in okcidentalni svet, je vodila ruta mimo Konic po dolini Neretve (sloveči po bitkah med NOB) v slikovito mestece Mostar in naprej do bisera ob dalmatinski obali, v Dubrovnik. Po enodnevnem oddihu ob morju smo nadaljevali potovanje mimo Kardeljevega (ob izlivu Neretve) v Split (ogled Dioklecianove palače) in od tod preko Knina, slavnega Drvarja (ogled muzeja NOB in sedeža Titovega glavnega štaba v votlini nad mestecem) v Bihač. Preko pravljične pokrajine ob Plit-vičkih jezerih se je zaključil krog ekskurzije po SFRJ zopet v Pre- povezani z našo matično državo. Hvaležni smo pristojnim jugoslovanskim oblastem in vodstvu ekskurzije, da našim maturantom že dolgih 19 let omogočajo živ stik z matično deželo, kljub pereči lastni gospodarski situaciji. To pomatu-ritetno potovanje je postalo bistven izobraževalni člen, ki bogato zaokroža osemletno šolanje dijakov na našem zavodu. Težko bi si ga odmislili. Koroški Slovenci imamo očetnjavo in matično deželo. Pozdravljamo prizadevanja za utrjevanje klime odkritega partnerstva med sosednima državama, ker le to ustvarja — kakor v vsaki zakonski zvezi — najugodnejši pogoje za vse prizadete. Zavedamo se, da smo le neznatno kolesce v odnosih mednarodne politike. Toda neoljeno kolesce zna povzročati hibe celotnemu kolesju države. Kolesce koroškega vprašanja še cvili zaradi slej ko prej veljavne sedmojulijske zakonodaje, ki je protiustavna, ker močno okrne zajam- BEOGRAD — poqled na kongresni center Sava (zgoraj) MOSTAR — srediMe Hercegovine z znamenitim mostom iez Neretvo (spodaj) stolnici Slovenije, kjer sta priredila maturantom Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo in avstrijski generalni konzul že tradicionalna slovesna sprejema. To prelepo potovanje smo doživljali kot visoko šolo spoznavanja matične dežele. Da je v tej meri uspel ta potujoči seminar, se imamo zahvaliti Republiškemu komiteju za vzgojo in izobraževanje, ki ga nam je omogočit, predvsem pa še duhovnemu očetu in dolgoletnemu vodji naših študijsko-rekreacijskih ekskurzij po SFRJ, univ. prof. dr. Vladimiru Klemenčiču in njegovim neumornim, marljivim 'm vestnim sotrudnikom. Še posebna zasluga našega vrhovnega štaba je, da mu je uspelo pospeševati medsebojne družabne stike in je prispeval, da smo se vrnili čustveno prizadeti in čene nam pravice. Še tako prizadela stereotipna zatrjevanja vrhovnih koroških politikov o izpolnjeni obvezi iz člena 7 državne pogodbe ustavnega besedita ne bodo spremenile. Kdor pozna besedilo in objektivno sodi, bo moral priznati, da državna pogodba ne more biti izpolnjena ne po duhu in ne po črki, dokler ni rešeno vprašanje dvojezične predšolske vzgoje, dokler nima sleherni Slovenec na Koroškem pravico do obveznega šolanja v materinščini (tako n. pr. otroci celovških kor. Slovencev, ki jih je za vsako šolsko stopnjo vsaj za 1 razred, nimajo pravice do pouka v materinščini, dočim je ta zadeva — kar odobravamo — za „gastarbeitersko" mladež zadovoljivo rešena v celovški benediktinski šclil). Obveznosti Avstrije iz čl. 7 državne pogodbe ne morejo biti JASENOVAC — spomenik desettisočim žrtvam ustaškega nasiija izpolnjene, dokler našim hčeram sinovom ni zagotovljena strokovna in višja strokovna izobrazba v materinščini, dokler slovenska beseda ne bo imela domovinske pravice v javnem življenju za slehernega domačina, dokler — da navedem samo nekaj primerov — Celovčan nima možnosti opraviti šoferskega izpita v slovenščini, dokler policaj' aretirajo, zaslišujejo, fotografirajo in na druge načine ustrahujejo naše dijake, ker zahtevajo vozovnice v naši govorici. Slovenščina ^ more imeti statusa drugega uradnega jezika v deželi, kar predvidevajo določila državne pogodbe, dokler rešujejo uradi in oblasti slovenske vloge in intervencije s P°' močjo tolmačev namesto z dvoje žičnimi pristojnimi uslužbenci. ^ žavna pogodba ne more biti izp°* njena - tudi to je treba končno jasno izgovoriti — dokler smatraj oblastniki osporavanje statusa d^o v manjšinski politiki, se pravi opo zarjanje na nedostatke in na nere šena vprašanja, ter prizadevanj pripadnikov manjšine, da bi doseg v avstrijski ustavi zajamčene na pravice, za nelojalno in za proti" žavno (tito-)komunistično opredeljenost. g Slovenci se bomo zadovoljil' tozadevnimi rešitvami šele, ko o postala slovenska beseda enako vredna nemščini in nam korosk politične stranke naših pravic o bodo delile po njihovem rial manjšem skupnem imenovalcu, temveč ko bo našel pristojni av strijski zakonodajalec oziroma nj gov izvršni organ skupni imenova !ec s prizadeto manjšino! To za^ ker pač člen 7 ni nastal, da bi S J til večino. Zaenkrat — tako kaz njihova raznarodovalna politika določenim merodajnim krogom Koroškem in v Avstriji še niso P**° drli v zavest vzroki razsula Avstro Ogrske monarhije. . Očitno je, da tudi v SFRJ marš kaj v gospodarskem in družbene življenju ne teče po zasnovanih o čelih in po želji. Prepričati pa ^ more vsakdo, da je rešila manjs' ska vprašanja po največjem sk k nem imenovalcu s prizadetimi ^ rodnostmi — po načelu bratstva edinstva. .g V tako heterogeni državi, kot J SFRJ, tako po zgodovinskem r voju, kot po geografsko-ekono skem, versko-etničnem in social kulturnem obeležju, je načelo & . stva in edinstva kaj dobro ures čeno. O tem smo imeli mozn prepričati se. Gospodarsko razv^ reoublike so nudile nerazvitim publikam in avtonomnim pokrajm dobrohotno vso pomoč od vzgd ^ in strokovno-izobraževalnega ekonomskega in kulturno-po!'*"-ga sektorja. (Dg/jf Mg 7. srranf) „Pravi!o je zob za zob, norec računa z izjemo" Dunajski študentje očitno ne znajo samo prirejati seminarje, kjer kritično razpravijajo o kuiturnem trenutku med koroškimi Siovenci. Minuti petek v Ceiovcu in v nedeijo na Ziijski Bistrici so pokazati, da svoje besede o novih kuiturnih pobudah jemijejo resno. Kulturna izmenjava med Jugoslavijo in Kitajsko SFR Jugosiavija in Ljudska repubiika Kitajska sta skieniti pogio-b'ti kuiturno izmenjavo med obema državama. V okviru tega sodeio-vanja je že prišio do več akcij. Med drugim se je na Kitajskem iani ntudiia deiegacija pisateijev Zveze jugosiovanskih književnikov, ie-tej Pa so obisk vrniii koiegi iz Kitajske. Ob tej priiožnosti je prišio tudi do konkretnih dogovorov o prevodih sodobne književnosti iz enega v drugi jezik. V okvir kuiturne izmenjave pa sodi tudi medsebojno gostovanje opernih in giedaiiških ansambiov. V tem okviru se je konc avgusta in v začetku septembra ietos na Kitajskem mudiio iutkovno giedaiišče iz Ljubijane. Na svoji 14-dnev-ni turneji je gostovaio v Pekingu in drugih večjih mestih Kitajske, kjer io prikazaio dve siovenski iutkovni igri in sicer Resnično zgodbo in Sojene koziu z Višnje gore. Čeprav je šio za jezikovno povsem dru-9o kuituro, so kitajski otroci omenjeni predstavi topio sprejeti. Ker je ijubijansko iutkovno giedaiišče posredni nasiednik Partizanskega iut-hovnega giedaiišča, so siovenski iutkarji na svoji turneji predstaviti tudi originaine partizanske iutke, kakršne so uporabijaii v času NOB. Tu je treba še dodati, da je ijubijansko iutkovno giedaiišče biio prvo Evropsko giedaiišče te vrste, ki je gostovaio na Kitajskem. Pravkar pa se v Jugosiaviji mudi znamenita pekinška opera. An-sambei, ki neguje staro kitajsko giedaiiško umetnost, je oziroma bo 9ostovat v sedmih jugosiovanskih mestih, med drugim se je udeie-*'! ietošnjega Bitefa v Beogradu. Ta ansambei je 15. septembra v Sava centru odpri navedeni Bitefa pred tem pa je ansambei pekinške ^Pere gostova) v Novem Sadu, iz Beograda pa je šei gostovat v Skopic, Sarajevo, Siavonski Brod in Zagreb. Svojo turnejo po Jugosiaviji Pa bo pekinška opera zakijučiia 2. oktobra 1981 v Ljubijani, kjer bo lastopiia v tamošnji operni hiši. V prihodnjem bo med obema državama prišio še do drugih kui-turnih stikov, katerih namen je spoznavanje kuiture narodov in narodnosti Jugosiavije na Kitajskem in kuiture narodov Kitajske v Jugoslaviji. Dramski odsek Kluba slovenskih študentov na Dunaju se je že spomladi lotil uprizoritve Bertolta Brechta učnega komada „lzjema in pravilo". Pod vodstvom Helene Verdel in v kolektivni režiji so komad prvič predstavili že maja v Klubu na Dunaju, s predstavo v celovškem Domu umetnikov 18. septembra pa so se preselili na Koroško. V nedeljo so nastopili na Ziljski Bistrici, danes igrajo v Vrbi, jutrišnjo soboto so v Slovenjem Plajberku, v nedeljo pa na Obir-skem. Zgodba, nekakšna svetopisemska priliki, se dogaja na Kitajskem in se vrti okoli trgovca in njegovega kuli-ja. Višek igre je prizor, ko kuli spečemu gospodarju-trgovcu v puščavi hoče ponuditi zadnji požirek vode, trgovec pa ga v prepričanju, da ga hoče ubiti, torej računajoč s pravilom, ustreli. „Pravilo je zob za zob, norec računa z izjemo", je osrednja izpoved. Po tem pravilu se ravna tudi sodišče, ko trgovca oprosti obtožbe uboja, kajti „za-upanje je neumnost". Prilika se konča z bolečo ugotovitvijo: „Ustvarili so tak sistem, da jim je človečnost le izjema." In tako je današnji družbeni sistem spravljen na najkrajšo formulo. Dramska skupina dunajskega kluba je Brechta očitno razumeta tudi še na drugi ravni: vloge učnega komada, ki so vse moške, so vseskozi zasedli z dekleti. Pri tem je brez dvoma izstopala Maja Hader-lap v vlogi trgovca, Helena Verdel in Veronika Sommeregger pa sta avtentično predstavljali kulija in vodnika. V komadu so v menjajočih se vlogah nastopale še Fini in Uši Kelih, Irena Verdel in Marija Zei-chen, medtem ko je za tehnično plat skrbel Tomo VVeiss, Vsekakor so se študentke precej upale, kajti ravno Brechtovi učni komadi niso ravno najlaže prestavljivi v gledališki jezik. Toda za amatersko skupino so, seveda če izvzamemo manjše hibe tu pa tam, so nalogi bili kar kos, Na vsak način pa bo zamisel, da bi tudi na Koroškem začeli s sodobnejšimi odrskimi prijemi, tako formalno kot predvsem vsebinsko, prinesla malo novega vetra. P. A U L A SLOVENiCA CELOVEC. PAULtTSCHGASSE 5-7 Vijudno Vas vabimo na otvoritev razstave stikarskih dei akademske siikarke Dore Ptestenjak-Miljkovič v pcnedeijek 28. septembra 1981 ob 19. uri. Razstava bo odprta do 16. oktobra 1981, od ponedeijka do petka od 13. do 17. ure. Prisrčno vabijeni! 18. pisateljsko siečanje na gradu Štatenberg PododMr DrKŠtfd y;'s%- te/jcu je /etos pr/rcM M. src&tzjc p/-Mte/jet), T/ je po svoj/ trM/c/j/ Mo grM% 3t0000^00< ^<><><^<><^<><><><><>^<><><><><><><><><><><><><><><><><>^<><><><><><><><><5 ooooooooc>ooooooo Stovesnosti ob 150-!etnici rojstva F. Levstika Letos mineva 150 iet odkar se je rodi) siovenski pisateij, pesnik, ^''tik, jezikosiovec in poiitik Fran Levstik. Ob tej priiožnosti so v pi-^steijevi ožji domovini prirediti oz. še potekajo števiine prireditve, Posvečene tej veiiki osebnosti siovenskega siovstva in siovenske Rodovine. S svečanostmi so pričeti pretekio soboto z otvoritvijo kui-tfhiega doma v Veiikih Laščah. Dom bo nosi) Levstikovo ime. Poieg koncertov in recitaiov, so uprizoriti tudi igro o Levstiku, ki jo je napisai Jože Javoršek. V Ponedeijek so podeiiii ietošnje ievstikove nagrade, v ^strtek so uprizoriti Levstikovega ..Martina Krpana", s katerim je v ^stikih Laščah gostovaio Siovensko miadinsko giedaiišče. Osrednja s'°venska prosiava ob 150-ietnici Levstikovega rojstva pa bo prihodke nedeijo v Spodnjih Retjah, kjer se bo ob 11. uri začei ..Levstikov *sbor", poskus ponovitve ijudskih taborov iz prejšnjega stoietja. Siav-P°stni govornik bo akademik Josip Vidmar, uvodni nagovor pa bo ^ei predsednik odbora za obeiežitev dr. Anton Vratuša. Med prire-**'tvami naj še omenimo „Pienum kuiturnih deiavcev OF", ki danes ^eka v Veiikih Laščah, kjer udeieženci razpravijajo o vprašanju ^Pietnostne kritike. Mi pa se Frana Levstika spominjamo s siedečim opisom našega sodeiavca. bogatejšemu, bolj rafiniranemu in z vsem orožjem razpolagajočemu narodnemu sovražniku. To pa je tudi vzrok temu, da smo Slovenci še prav posebno ponosni na svoje pisatelje, ker cenimo in vemo za njihov doprinos do našega napredka in smo tankočutni dovolj, da vemo, kaj jim dolgujemo. Da pride ta zavest čestokrat -prepozno, v času, ko pisatelj nima več kaj od tega, je seveda druga plat medalje, ki ni vedno ^ slovenskega pesnika, pisatelja ali r, burnega udejstvovalca, ki ne bi bil **ati tudi narodno-politični delavec, ^ bi stal v prvi vrsti boja sloven-naroda za svoj napredek in samobitnost. To začenja pri našemu Memu besednemu ustvarjalcu Pri-Trubarju in se kontinuirano na-naših pesnikov v času NOB , ^anes. Saj je zlasti med slovenskim pJ°dom bilo prečestokrat tiskana in ^cdana beseda edino orožje proti dobro spričevalo v prid našega narodnega značaja. Vendar: bolje prepozno, kot nikoli. Vse to velja pravtako skoraj za vse vidne slovenske pisatelje v naši zgodovini, v posebni vrsti pa še velja za nepodkupljivega kritika slovenske literature in politike, za daljnovidnega duhovnega mentorja cele literarne generacije, za tankočutnega pesnika in odločnega zastopnika naprednih idealov svojega časa, za Frana Levstika, katerega 150-obletnico rojstva v teh dneh obhajamo. Ko se je rodil kmečkim staršem v Spodnjih Retijah, je njegov veliki predhodnik France Prešeren s svojim prijateljem Matijem Čopom že bil boj slovenskega jezika in zlasti slovenske lirike in tako oral ledino za vse nadaljnje literarne generacije slovenskega naroda. Ko je bilo Levstiku 17 let, je na Dunaju pometla meščanka revolucija z Metternichovo strahovlado in izklicala odpravo cenzure, svobodo tiska in svobodo zborovanja. Ta revolucija je odjeknila tudi pri slovenskemu narodu, ki je v toku teh dogodkov prvič zahteval svoje zedinjenje in se začel zavedati svoje identitete in svojih pravic. Vse to je seveda vplivalo na mladega Levstika, takratnega srednješolca v Ljubljani, ki se je že v gimna- ziji literarno udejstvoval. Toda nastop nove reakcionarne vlade na Dunaju je preprečil vsakršno nadaljnje upanje na poboljšanje narodnostnih razmer v slovenskih deželah. Nasprotno: ovaduštvo, ki je začelo vladati tudi tam ter državni teror sta udarila po vseh naprednih talentih v .Ječi narodov" — Avstro-Ogrski monarhiji. Tako tudi Levstik ni mogel opraviti mature na ljubljanski gimnaziji ter se brez zaključka srednje šole podal na pot in prehodil avstrijske dežele tja do Dunaja. Tam je spoznal jezikoslovca Miklošiča in Ka-radžiča, vendar ga je vleklo nazaj v slovensko deželo, kjer se je preživljal v vseh možnih poklicih, med drugimi kot tajnik čitalnice v Trstu, urednik lista „Naprej" — dokler ta list ni bil prepovedan in se je Levstik ponovno znašel na cesti. Levstikov politični boj je veljal klerikalcem in stanoslovencem ter razvi- janju liberalnih načel med slovenskim ljudstvom. Kot tak je stal v prvih vrstah taborskega gibanja slovenskega naroda v tem času. Levstikova literarna skrb pa je veljala domala vsem strujam literature: liriki, prozi, dramatiki in literarni kritiki, katero je šele on uvedel v slovensko literaturo s svojo programatično razpravo „Na-pake slovenskega pisanja", ki je izšla leta 1858. Zahteval je zlasti čistočo slovenskega jezika in izvirnost literarnega besednega zaklada, ki jo je našel v prvi vrsti na kmetih. Ni pa obtičal zgolj pri kritiki, marveč je tudi v svojih tekstih vzorno nakazal smer nove slovenske proze. Sem spadata zlasti esej „Popoto-vanje iz Litije do Čateže" in pa njegov neumrljivi ..Martin Krpan z Vrha". Kako nestrpno in strupeno so slovenski klerikalci sovražili Levstika, njihovega najostrejšega kritika, dokazuje izrek enega takratnih klerikalnih voditeljev,-dr. Coste, ko je zvedel za težko obolenje pisatelja: „Pogine naj — pes!" Te usluge mu Levstik še ni tako hitro storil ter se verjetno tolažil nad toliko krščansko ljubeznijo s citatom, ki ga pripisujejo Napoleonu: „Če me sovražnik ostro napade ter mi želi najhuje, vem, da sem svoje delo dobro opravil." In dobro ga je opravil — v prid slovenske književnosti, v prid slovenskega naroda sploh. Fra-ter Prireditev SPZ „Pokaži kaj znaš" ponovno potrdita, daje mtadina naša bodočnost Slovensko prosvetno društvo „Dobrač" na Brnci vabi na SLAVNOSTNIKONCERT ob 75-!etnici obstoja ki bo v nedeijo 27. septembra 1981 ob 20. uri v Kuiturnem domu na Brnci. Sodeiujejo: miadinski ansambei SPD „Dobrač" na Bmci tamburaši SPD „Jepa-Baško jezero" v Ločah trio Korotan s pevci in oktet SPD „Danica" v Šentvidu v Podjuni Gemischter Chor Ledenitzen Prisrčno vabijeni! 2e dolgo pred začetkom prireditve je pred in v dvorani kulturnega doma „Danica" v Šentprimožu bilo živahno. Otroci so se pripravljali na svoje nastope — večina na svoj prvi v življenju. Nekateri niso mogli skriti treme, drugi spet sb komaj čakali, da so mikrofoni končno bili na pravem mestu, s kratko zamudo se je potem začelo. „Pokaži, kaj znaš", je bil naslov prireditve, ki jo je preteklo nedeljo priredila Slovenska prosvetna zveza in s tem pričela z npvo obliko kulturne dejavnosti, v kateri otroci in mladina pride do veljave. Predsednik V. Polenšek je imel prav, ko je v svojem kratkem pozdravu dejal, da ima tokrat besedo mladina in ji prepustil oblikovanje dogajanja na odru. Seveda povsem brez pomoči ni šlo, Sonja Ban, Danica Kežar in Franci Sadolšek so se spretno prilagodili razmeram in pokazali, da znajo „razorožiti" tremo. To je predvsem uspelo s humorjem in posrečeno sceno, oboje skupaj pa je pripomoglo k sproščenemu odvijanju sporeda. Posamezne točke je s suverenim nastopom napovedovala mlada Sonja Merko. In kakšen je bil spored? Tu samo lahko zapišemo: kdor v nedeljo ni bil v šentprimožu, mu je lahko žal, kajti za- mudil je nekaj enkratnega. To je bila tako prisrčna prireditev, ki je zagrabila slehernega obiskovalca. Mladina nam je res pokazala, kaj zna. Na tiho si moramo priznati, da bi se marsikateri odrasli od mladih lahko kaj naučil. Res, vsaka točka nedeljskega sporeda je bila čudovita, ne samo zaradi neobremenjenosti in odkritosrčnosti otrok, ampak tudi zaradi kvalitete moramo priznati, da smo bili deležni enkratnega kulturnega užitka. Okoli sedemdeset otrok od osmega in tja do petnajstega leta starosti se je v dobrih dveh urah zvrstilo na odru in v skupinskih ali posameznih nastopih javno predstavilo svoje pripravljene točke. Od deklamacij, pripovedovanja šaljivih zgodb, igranja na raznih glasbilih, solo petja, baletnega plesa in predstavitve pisateljskih veščin in še kaj drugega so nam mladi talenti iz Podjune preteklo nedeljo pokazali kaj znajo. Nedeljska prireditev v Šentprimo- žu nas je utrdila v spoznanju, da je mladina naša bodočnost in da na današnjo mladino lahko računamo, saj z njo dorašča nova generacija, na katero smo lahko ponosni, ker z njo raste naša kulturna in narodna zavest. Zato na tem mestu gre vse priznanje staršem, ki svoje otroke vzgajajo v materinem jeziku in jim poleg tega omogočajo še uka raznih kulturnih večin in sodelovanja pri krajevnih prosvetnih društvih in na centralnih prireditvah. V nedeljo smo v Šentprimožu videli, da je taka naložba neprecenljiva, posebno za starše, ko svoje otroke vidijo, kako se javno uveljavljajo in kako s svojim sodelovanjem prispevajo h kulturnemu napredku naše narodne skupnosti. In če ob vsem navdušenju nad prireditvijo „Po-kaži, kaj znaš" še zabeležimo, da na prireditvi nismo videli ne naših političnih predstavnikov in ne vodij naših mladinskih organizacij ter vzgojnih ustanov, jim to ne govori v prid. Prireditev zaradi tega ni bila nič manj odmevna. Slovenski prosvetni zvezi za odlično organizacijo prireditve gre vse priznanje in pohvala. Želimo, da bi tudi prihodnje tovrstne prireditve SPZ bile tako uspešne, kot nedeljska v Šentprimožu. Teurnija - arheotogi pridno na deiu Blizu mesta Spittal ob Dravi je prijazna vasica imenovana St. Peter im Hoiz. Vas ieži oziromo se gnete na hribčku Hoizerberg, ki ga krasi iepa cerkev z župniščem. Ta hribček Hoizerberg je v antiki igra) pomembno viogo, saj se je na in okoii njega razprostiraio znano rimsko naseije imenovano Teur-nia. Za ta Hoizerberg so se začeti zanimati arheoiogi že v prejšnjem stoietju. Od takrat pa do danes so razkriii mnogo skrivnosti. Z raziskovanjem se seveda pridno nadaijuje. Znano je, da je naselje Teurnia, za časa rimskega cesarja Klavdija (41— 54) po našem štetju, prejelo naziv mesto. Arheološka raziskovanja so pokazala, da je v tem času in v naslednjih letih bilo mesto Teurnia grajeno po gotovem načrtu — v terasah. Ob vznožju Holzerberga sta bili dve terasi' s stanovanjskimi objekti. Nekoliko višje je bil takoimenovani forum in javno kopališče in na najvišji terasi so pred kratkim odkrili keltsko svetišče boga Granus-a. Okrog 400 let po n. št. so prišli v naše kraje nemirni časi preseljevanja narodov. Takrat so tedanji prebivalci Rimljani zapustili takoimenovane stanovanjske terase ob vznožju Holzerberga in se namestili višje v hrib ter se zavarovali z močnim obzidjem. Prebivalstvo, ki je v 6. stoletju živelo za obzidjem je svoje umrle pokopavalo v razvalinah opuščenih spodnjih stanovanjskih teras, o čemer priča 122 grobov, ki so jih odkrili arheologi. Okrog 600 po n. št. so se priselili v te kraje Slovenci in s tem je bil tudi konec rimskega mesta Teurnia. To je na kratko zgodovina tega rimskega mesta. Nanj spominjajo danes najnovejše izkopanine na vrhu hriba in pa muzej na zahodni strani griča, kjer je nekoč bila starokrščanska bazilika. Muzej je sestavljen iz dveh objektov, ki sta med seboj povezana. Zahodno zgradbo krasi na tleh prelep mozaik z 12 kvadratični- Občinska seja vKotmari vasi Ker je zaradi preobremenjenosti odstopil član občinskega predstoj-ništva Josef Ouantschnig (SPO — predsednik koroške Delavske zbornice, član koroškega deželnega zbora itn.), je bilo treba izvoliti na seji 15. septembra 1981 novega člana. SPO je imenovala ravnatelja kotmirške osnovne šole Josefa Schvvarza, za namestnika pa Josefa KraHniga. Ob zaprisegi obeh novih članov občinskega predstojniš-tva je bil navzoč okrajni glavar Win-fried Marko. Nadaljnje točke so bili dodatni proračun za 1981, kupna pogodba med avstrijsko poštno upravo in občino (pošta je zdaj v novem gasilskem domu), nakup Kolarjevega mlina, ki ga je občina že dala porušiti, imenovanje članov porotniške komisije (EL je imenovala Jozija Packa) in poročilo nadzornega odbora. Po obravnavi zadnje točke je župan Josef Struger obvestil občinski odbor o pismenem stališču najemnika občinskega lova Josefa Motschiuniga v zadevi Hermann Daniel. mi polji, vzhodna zgradba pa prika* zuje številne predmete, ki so jih izko* pali in ki pomenijo veliko zgodovin* sko vrednost. , Trenutno kopljejo na dveh areal*** s skupno 900 m-. Na severnem so na* šli sledove stanovanjskega objekta s kopalnico in s kurjavo (ki greje tla)-Tu gre za posebno kurjavo iz 5. fZ' 6. stoletja p. n. št., ki je cenejšega izvora. Prejšnje, dražje so ogreva^ vso površino tal, omenjena cenejša R* ima samo nekaj kanalov po kateri** so ogrevali stanovanjska tla. Do cenejše kurjave je prišlo zaradi slav ših gospodarskih razmer, ki so vla* dale v tedanjem času. Podobno je t*j' di z amforami, ki so mnogo manjši od tistih, ki so obstojale pred leto*n 400 po n. št. Iz črepinj raznih posod so arheo* logi ugotovili, da so najstarejši fojb damenti. ki so jih odkrili v Teurn*)* iz 1. stoletja po n. št. Na drugem južnem polju, kjer trn* nutno izkopavajo so naleteli na ostan* ke keltskega templa posvečenega bog" Grannus-u. Ta tempel so po vsej ver* jetnosti uničili leta 400 po n. št., to J za časa cesarja Teodozija, ki je pf"' povedal poganstvo in dal uničiti vsa poganska svetišča. Pri izkopavanju so letos našli tud marmornato ploščo, ki predstavlja re lief s spečim Amorjem. ... Dela oziroma izkopavanja zad**)*" deset let so rodila lepe uspehe, ki g*^ do predvsem na račun „Društva Pf* jateljev Teurnije". V desetih letih ob stoja tega društva so zabeležili vrsto odkritij, ki jih s tem spodbujaj^ k nadaljnjim podvigom, kajti še mno go je dela in problemov, ki j'b treba razrešiti. , O vsem tem je prejšnji četrtek **_ Salcher seznanil zastopnike koroških tiska in izrekel željo, da bi ta zan* mivi košček koroške zemlje na Tur" skem polju bolj približali javnosti, , bi bila bolj obveščena o zgodovinski biserih, ki so že odkriti oziroma,, jih še skriva koroška zemlja. Tp * . redno poučno ekskurzijo je organtztr.^ Koroški deželni muzej ob sodelovat*) „Društva prijateljev Teurnije". OKRAJNA PISARNA PLIBER« posluje vsak torek od 9. do 12. t"^ V pisarni bo: 29. 9.1981 Marjan Pečnik lELENtCA Odkritje spominske piošče Petru Krajnerju Ktjub gosti megti in mrztemu vetru se je odkritja spominske piošče Petru Krajnerju iz Boroveij, ki se je teta 1932 smrtno ponesreči! na območju Zeienice, udeiežiio okrog sto prosvetašev in pianincev s Koroške in Tržiča. Biia je prisrčna manifestacija bratstva prebivaicev obeh strani Karavank. številnimi udeleženci tega plošče Andrej VVieser ter številni ječanja so bili tržiški župan Milan zastopniki kulturnega in političnega ^9ris, predsednik izvršnega sveta življenja slovenske narodne skup-Jartez tvnik, zastopstvo jugoslovan- nosti na Koroškem, skega konzulata v Celovcu z gene- Kakor smo že poročali v našem rainim konzulom Alfonzom Naberž- listu, so boroveljski prosvetaši in alkom na čelu, predsednik Sloven- planinci skupno s tržiškimi planin-^kega prosvetnega društva Borov- ci leto dni po tragični smrti Petra ^ In iniciator odkritja spominske Krajnerja, teta 1933, na Zelenici od- krili spominsko ploščo, ki pa so jo, po vdoru fašističnih sil v Jugoslavijo, nacisti uničili. Pobudo za obnovitev te plošče je kot že omenjeno dal nekdanji Krajnerjev sodelavec Andrej VVieser. Nekaj minut pod zgornjo postajo sedežnice ob poti, ki vodi od ljubeljskega predora na Zelenico je sredi bukovega gozda skala, na katero so tržiški planinci namestili lepo bronasto ploščo z napisom: 14. 8. 1932 se je tod ponesrečil Peter Krajner — SPD Borovlje. Govor predsednika občinske skupnosti Milana Ogrisa Vse, ki ste se danes zbrali na tem srečanju v podnožju naše le-^ Zelenice in tu v osrčju Karavank, ki nam danes resda ne kažejo ^ojih jesenskih sončnih lepot, v imenu skupščine občine Tržič, v '"lenu vseh ljubiteljev naših gora in v svojem imenu prav toplo pojavljam! Pozdrav je še toliko prisrčnejši, saj velja še posebej na-^ prijateljem in bratom koroškim Slovencem, ki so z onkraj Karaok prišli med nas na to spominsko srečanje. Zbrali smo se, da jUpno počastimo spomin na že pred vojno tragično tukaj na Želeji preminulega tajnika Slovenskega prosvetnega društva tov. Petra ^ajnerja. Z odkritjem obnovljene spominske plošče se mu skromno jdolžujemo za njegovo delo kot človeku, prosvetašu, planincu in jvencu, ki je svoje življenje posvetil ljubezni do planin in priza-^anju za ohranjanje našega slovenskega življa onstran Karavank Koroškem. . Že od nekdaj, zlasti pa pred drugo svetovno vojno in po vojni so havanke pomenile področje, kjer so se srečavali Slovenci iz te in ^stran meje, torej nam Karavanke tudi danes ne smejo pomeniti jie, temveč most, ki naj povezuje Slovence iz matične države z na-^ Manjšino, ki živi na Koroškem, obenem pa nam mora naša slovenska arodna manjšina na Koroškem pomeniti most, ki povezuje nas Ju-jslovane z naprednimi in demokratičnimi silami v sosednji repub-j Avstriji. Taki mostovi pa so danes za ohranitev miru v svetu iz-pomembni in potrebni. Z željo, da se v naših planinah še večkrat srečamo, želim vsem petnega počutja v okrilju naše Begunjščice in Zelenice. Zbrani publiki sta na tem mestu spregovorila predsednik občinske skupnosti Milan Ogris in predsednik SPD Borovlje Andrej VVieser. Govor tržiškega župana objavljamo posebej. Andrej VVieser, edini še živeči nekdanji tovariš pokojnega Petra Krajnerja, je v svojem govoru opisal takratno dejavnost boroveljskih prosvetašev in planincev, katere je vodil nadvse priljubljeni in spoštovani Peter Krajner. Na kratko je orisal tisti usodni dan 14. avgusta 1932, ko je njihov tajnik prosvetnega društva v Borovljah in planinec Peter Krajner organiziral izlet na Zelenico, od koder so se nekateri vzpeli na Be-gunjščico, drugi na Vrtačo in se po opravljeni turi vračali vsak po svoje domov. Peter jo je urezal po „bližnjici" in prav to je bilo usodno zanj. Pod takoimenovanimi Možmi je bilo konec poti in življenja tega velikega koroškega rodoljuba. Za 1. obletnico smrti so mu koroški in tržiški planinci odkrili spominsko ploščo, ki pa so jo, kot že omenjeno, uničili v zadnji vojni nacisti. Svoj govor je tovariš VVieser Andrej zaključil z besedami: „Peter Krajner nam je zapustil nenapisano oporoko, da je treba delati za narod in biti zvest svojemu ljudstvu. Tu v teh bukovih gozdovih na Zelenici naj nas plošča vedno spominja nanj. Pokloniti oziroma spomniti pa se moramo tudi vseh tistih borcev, ki so dali življenja za nas, da mi živimo. Kot že omenjeno je dal pobudo za obnovitev spominske plošče Andrej VVeiser. On se je povezal s predstavnikoma tržiške občine -predsednikom občinske skupnosti Milanom Ogrisom in predsednikom izvršnega sveta Janezom Ivnikom. Radevolje sta mu ustregla in nudila vso potrebno pomoč. Tržiška občina je torej omogčila, da je prišlo do nedeljskega srečanja, v okviru katerega je bila ponovno odkrita ološča Petru Krajnerju. Za to plemenito akcijo se je tovariš VVieser 'skreno zahvalil in menil, da je ta skupna akcija nova spodbuda in uvod v novo ero za še tesnejše sodelovanje med planinci oziroma srebivalci matične države in zamejci na Koroškem. Spominsko proslavo pri plošči je sopestril plajberški kvintet pod vodstvom rutiniranega dirigenta Mirka Lausegerja in tako dal Slovesnosti odkritja spominske plošče še sve-šanejše obeležje. Petje okteta, ki e zapel koroško in borbeno pesem, e pri tržiški javnosti naletelo na zredno dober odmev. Naj še zapišemo, da so Tržičani sa nedeljsko prireditev dali posebej v pogon sedežnico, ki je prevažala I udi na Zelenico, odprli planinski dom na Zelenici ter pogostili vse udeležence srečanja. Kljub slabemu vremenu z mrzlim vetrom pa je bilo vsem toplo pri srcu, saj je bilo vzdušje takšno kot so si ga vsi želeli — bratsko in nepozabno. Vojnik - uiica po Kariu Prusniku-Gašperju Pred šestimi ieti sta se pobratiti borčevski organizaciji Zveza koroških partizanov v Ceiovcu in osnovna organizacija Zveze združenj borcev v Vojniku. Listino o pobratenju je takrat podpisa) danes že pokojni predsednik ZKP Kare! Prušnik-Gašper. Pred kratkim pa je zgoraj omenjena borčevska organizacija v Vojniku predtagaia, da bi eno izmed uiic tega kraja poimenovati po Kar-tu Prušniku-Gašperju in se tako oddotžiti spominu tega priznanega borca. Spet in spet tahko ugotavtjamo, kako ugtedna osebnost in kako živ je spomin na tega mnogo prerano umrtega borca za svobodo in botj-šo bodočnost. Deščice pri Šentilju Železniškemu nameščencu Ersvinu Erathu iz Deščic pri Šentilju so pred dnevi neznani storilci hudo poškodovali streho njegove kovačnice (njegov že pokojni oče je bil nekdaj kovač). Poslopje se nahaja tik ob cesti bolj na samem pod hribom Tuhavo. Na streho so mu zmetali razbite betonske kvadre in mu jo tako težko poškodovali. Uničili oz. razbili so mu precej strešne opeke. Na delu so bili odrasli ljudje, kajti otroci, ki se včasih radi „spoprimejo" s takšnimi stvarmi, tega ne bi mogli storiti, ker so predmeti, ki so jih neznanci zmetali na streho, mnogo pretežki. Erwin Erath je bil pobudnik zbiranja podpisov proti hrupu, ki ga delajo moto-krosisti v Deščicah in okolici. Prizadeti ne izključuje, da storilci tega nesramnega dejanja izhajajo iz teh krogov. Erath je prijavil zadevo pristojni orožniški postaji. Stoveruko ptosvefno druHvo ..Gorjanci" v Kotmari vasi vabi na VESELiCO GORJAMCEV ki bo v soboto 3. oktobra 1981 ob !0. uri pri Puschniku v Sentkandoifu. Za pies bodo zaigrati ,Fantje iz Podjune" Prisrčno vabtjeni Siovensko pianinsko druMvo Cetovec vabi na DRUŽABMO SREČANJE na BLEŠČEČ) v nedeijo !7. septembra 1981 ... V teh dneh obhajamo 150-tetnico rojstva Frana Lev-zastužnega pesnika, pripovednika, titerarnega kri-u?' jezikoslovca ter narodnega in potitičnega ideoioga, ^ s svojo dejavnostjo poseget na vsa področja tedanje-0 l'vtjenja stovenskega naroda. O Levstiku in njegovem u pišemo na drugem mestu, tukaj pa začenjamo z nje-$ znanim Martinom Krpanom objavijati nekaj krajših {p odtomkov iz njegove bogate titerarne zaktadnice. Uredništvo LEVSTtK: Martin Krpan % Močilar mi je časi kaj razkladal o nekdanjih časih, so ljudje živeli in kako so imeli to in ono reč med Nekoč v nedeljo popoldne mi je v lipovi senci na Pravil naslednjo povest ^ Notranjem stoji vas, Vrh po imenu. V tej vasici je ^ v starih časih Krpan, močan in silen človek. Bil je tolik, da ga ni kmalu takega. Dela mu ni bilo mar, I^Pak nosil je od morja na svoji kobilici angleško sol, bito pa že tistikrat ostro prepovedano. Pazili so ga da bi ga kje nehotoma zalezli; poštenega boja z K so se bali ravno tako kakor pozneje Štempiharja. se je pa vedno umikal in gledal, da mu niso mogli živega. ^ t3i!o je pozimi in sneg je ležal krog in krog. Držala je t$L ° ozka gaz, ljudem dovoljena, od vasi do vasi, ker j$ !^t če ni bilo tako cest kakor dandanes. V naših časih 30 ^ ^se drugače, seveda, saj imamo, hvala bogu, cesto jakega zelnika. Nesel je Krpan po ozki lazi na svoji "'ci nekoliko stotov soli; kar mu naproti prižvenketa lep voz; na vozu pa je sedel cesar Janez, ki se je ravno peljal v Trst. Krpan je bil kmečki človek, zato ga tudi ni poznal; pa saj ni bilo časa dolgo ozirati se; še odkriti se ni utegnil, temveč prime brž kobilico in tovor z njo, pa jo prenese v stran, da bi je voz ne podrl. Menite, da je Krpana to kaj mudilo, ka-li? Bilo mu je, kakor komu drugemu stol prestaviti. Cesar, to videvši, veli kočijažu, da naj konje ustavi, ko se to zgodi, vpraša silnega moža: ,,Kdo pa si ti?" Ta mu da odgovor: „Krpan mi pravijo; doma sem pa z Vrha od Svete Trojice, dve uri hoda od tukaj." „i, kaj pa nosiš v tovoru?" vpraša cesar dalje. Krpan se naglo zmisli in reče: „t, kaj? Kresilno gobo pa nekaj brusov sem naložil, gospod." Na to se cesar začudi in pravi: „Ako so brus), pokaj so pa v vrečah?" Krpan se ne umišlja dolgo, ampak urno odgovori kakor vsak človek, ki ve, kaj pravi. „Bojim se, da bi od mraza ne razpokali; zato sem jih v slamo zavit in v vrečo potisnit." Cesar, ki mu je bil menda silni možak všeč, dalje pravi: „Anti veš, kako se taki reči streže. Kaj pa, da si konjička tako lahko prestavil? Res nima dosti mesa, pa ima vsaj kosti." Krpan se malo zareži in pravi: „Vem, da imajo vaši konji več mesa; pa vendar ne dam svoje kobilice za vse štiri, ki so tukaj napreženi. Kar se pa tiče prestavljanja, gospod, upam si nesti dve taki kobili dve uri hoda in tudi še dalj, če je treba." Cesar si misli: to velja, da bi se zapomnilo - in veli pognati. Minilo je potem teto in nekateri dan. Krpan je pa zmerom tovoril po hribih in dolinah. Kar se pripeti, da pride na Dunaj strašen velikan, Brdavs po imenu. Ta je vabil kakor nekdanji Pegam vse junake našega cesarstva v boj. Ali cesar pa tudi ni ime) tako boječih ljudi, da bi dejal: nihče se ni upal nadenj; toda kdor se je skusil z njim, gotcvo je bil zmagan. Velikan pa ni bil mož usmiljenega srca, ampak vsakega je umoril, kogar je obvladal. To je cesarju začelo iti po glavi: ..Lejte si no! Kaj bo, kaj bo, če se Brdavs ne ukroti? Usmrtil mi je že vso največjo gospodo! Presneta reč vendar, da mu nihče ne more biti kos!" Tako je cesar toževal, kočijaž ga je pa slišal. Pristopi tedaj z veliko ponižnostjo, kakor gre pred tolikim gospodom, in pravi: „Cesarost, ali več ne morete pameto-vati, kaj se je godilo predlansko zimo blizu Trsta?" Cesar vpraša nekoliko nevoljen: „Kaj neki?" Kočijaž odgovori: „Tisti Krpan, ki je tovoril s kresilno gobo in brusi, ne veste, kako je kobilico v sneg prestavit, kakor bi nesel skledo na mizo? Če ne bo Krpan Brdavsa premogel, drug tudi ne, tako vam povem." „Saj res," pravi cesar, ..precej se mora ponj poslati." Poslali so veliko, lepo kočijo po Krpana. Ta je bil ravno tačas natovoril nekoliko soli pred svojo kočo; meječi so bil pa vse čisto ovedeli, da se zopet napravlja pc kupčiji. Pridejo tedaj nadenj ter se ga lotijo; bilo jih je petnajst. Ali on se jih ni ustrašil; pisano je pogledal in prijel prvega in druge z njim omlatil, da so vsi podplate pokazali. Ravno se je to vršilo, kar se v četver pripelja no va, lepa kočija. Iz nje stopi cesarski sel, ki je vse videl, kar se je zgodilo, in naglo reče: „Zdaj pa že vem, da sem prav pcgodil. Ti si Krpan z Vrha od Svete Trojice, kajne?" „Krpan sem," pravi ta, „z Vrha tudi, od Svete Trojice tudi. Ati kaj pa bi radi? Če mislite zavoljo soli kaj, svetujem, da mirujte; petnajst jih je bilo, pa se jih nisem bat, hvala bogu; samo enega se tudi ne bom." 25. september 1981 Vročina je navadno prvo znamenje, da je z nami nekaj narobe, da se nas je polotita bolezen. Zato je nesmiselno jemati tablete za zbijanje vročine. Vročino bomo tako sicer odpravili, bolezni pa ne. V jesenskih dneh, ko je vreme spremenljivo, ko nas zjutraj zebe, opoldne pa nam je vroče, se rado zgodi, da dobimo vročino. Tega prvega opozorila bolezenskega stanja nikakor ne smemo zanemariti, pa najsi bo to le vročina 37 ali 37,5, ali pa visoka vročina, pri kateri nas že pošteno zaskrbi. Oboje Otrok gre v šolo 0.!72oi,w pogoj za otro&ov KspeZ) v fo/Z je, Ja je ofro^ zJrau zn Jo/ro razvžt, Ja je ;Mte/e&-rzza/zzo MorzTza/en, Ja ir wore prZ/dgoJ/t/ JZfcZ-p/Zn/, izircz7zari^t'wzz Jc/zz, ^čZfe/jM zzz iVojzzM fo/^Zw rofarzrezM. PrvZ razrrJ ^ozzzrzzž zzavaJzzo fzzJž fežjo za-pre^o zzz če ir zafa^zzr p rž žzztežr^tzzažzzo zzor-zzzažzzrzzz otro^zz, je /ažz^o &rž*v /žzžčzzž razvoj. Nag/zzizzoiZ a/z i/a/*ovžJzzoit zzzoreta /zžrž vzro^ za Ja/zo zzčrzzjr zzz rzzJz vzro^, Ja ofro^ io/o zaiovražž. Prav za^o zzr /jzz/zzjo fo/e zzz zzčrzzja i/a/zoZzzz zzz /zo/e/zzzž ofroc/, &Z ir /'Zfro zzZrzz-JZjo . . . PrrJ prvžzzz razrrJozzz je Zrr/za forej otroka pe/jdfZ /z zJravzzž^zz zza trzzzr/jžf prrg/rJ/ Čr jr oZrožz jžzzčzzo zzz pižZzzrzzo zJrav, v fo/Z pa vrzzJar/r zzr zziprva, jr trr%a vzro/;r ži/zarž v ČMiZvrzzz zzrzrr/oiZz zzjrgovr oir/zzzoitž,* ta zzrzrr-/oit pa jr o/zžčajzzo poi/eJžca zzapaczzr vzgojr, zzrzzrrjrzzž/z Jrzzžžzzi^zTz razzzzrr, fež&ZZ? iocza/zzž/z razzzzrr . . . Vr/ž^o^raz jr i/ziatž. . . /rzz jr . .. zzočr ir MČZtZ. . . PoJa oZro/z žzzza ivojr raz/ogr, čr ir žzogž/za io/i^rzzza Jr/a. Vzro/z fe /rzzo/zr jr v zgrrirzzrzzz vzgojzzrzzz zzačžzza, ^ajiž Jo^/rr io ofrocZ zzzaj/zzzž, jz/z Jr/o vrir/ž zzz /zočrjo vir/rj pozzzagatž ifar/rzzz — zzavaJzzo pa io za pozzzoč prž^rajiazzž, /zrr jž/z žzzzajo ifariž za prrzzzaj/zzzr, Ja /z/ ir /a/z^o rrizzo /oZz/z trga a/ž ozzrga Jr/a. Do^fZ^rdf ifariž zzz vzgojzfr/jz' farzzajo, /za/zo jž/z Jr/o afraja žzz o/*rrzzzrzzjajr — ofro^ pa prž-Jr /zžfro Jo /ogžčzzrga za^/jač^a; zzajpazzzrfzzrj-iž jr fžitz, ^z ir zzajzzzazzj zzzačž. PaMzzezzza otroka zzzazzj^a žz/zaizz;a, ^ž ^ž zzza po^aza/a, Ja Jr-/o pržzzaia taJž zaJovo/jifvo. ^pef prž Jragž/z ofrorž/z ir razvžja zzrgafžvrzz oJzzoi Jo Jr/a zafo, /zrr izzzo jžzzz Ja/ž pretežke, prrJo/gofrajzzr žzz prrafraJ/jžvr zza/ogr žzz zzž čaJzzo, Ja zaiovražžjo via^o, faJž io/i^o Jr/o. Napa& jr faJž z Jr/ozzz ^azzzovafz a/ž ofroi^o Jr/o ozzza/ovažrvafž žzz /zržfžzžrafž. /zjavr, Ja jr otro^ ozzzrjrzz a/z zzripoio/zrzz, jrzzz/jrjo pogazzz, aifvarjajo ofro/za o/zčafr^ zzrzaapazzja vair žzz v ivojr ipoio/zzzoifž. Nr^afrrž ifariž pa ir zza otro&ovo iazzzoifoj-zzoif fa^o zr/o zazzažiajo, Ja ga že oJ prvrga io/i^rga Jzzr prrpaifr iazzzrzzza ir/zž. /Vapa^. Pavzzo v fr/z zzaj/zo/j ^ržfžčzzž/z Jzzr/z ga jr frr/za ižifrzzzafi^o zzaJzorovafž, zzza pozzzagafž, vrzzJar /zrrz ^ržfž^r a/z ^azzzž. Oizzovzzo pravž/o za ofro-&ov zzaprrJr^z zzž^o/ž ga zzr iz/žrzzo /z /zzzjžgž fa-^oj, ^o ir vrzzr žz io/r/ ŽVajprrj zzaj ir oJpočžjr žzz zzažgra, pofrzzz /zo Jr/a/ /ažjr žzz /zo/j z/zrazzo. zW/ajiž io/ar pofrr/zajr oJzzzor po 30—40 zzzž-zzafa/z ačrzzja, J/jr ir zzr zzzorr ^ozzcrzztržrafž. pomeni, da se organizem proti nečemu bojuje. V takih primerih ne smemo vročine na hitro odpraviti, saj tako posežemo v tok bolezni in otežujemo zdravniku delo, ker prav lahko zabrišemo razvidne sledi bolezni in zdravnik potrebuje več časa za postavitev diagnoze, pri tem pa izgubljamo dragoceni čas za zdravljenje. In kdaj sploh govorimo o vročini? Zdravnik Murri je sam delal poizkuse kar v domači kadi. Vanjo je natočil vode in se pri raznih temperaturah potapljal vanjo. Prišel je do zanimivih spoznanj, ki še danes drže. O vročini govorimo, kadar se temperatura celotnega telesa poviša. Navadno je to takrat, kadar si zmerimo vročino pod pazduho, v ustih in črevesu in toplomer pokaže več kot 37,5. Potrebno je, da si temperaturo merimo na več mestih saj le tako dobimo celotno temperaturo telesa. Pri merjenju pa ne smemo pozabiti, da se termometri če-sto uporabljajo in sčasoma ne kažejo več točno, zato jih moramo kontrolirati. Pri vsakem človeku temperatura ni vsak dan enaka. Pri ženskah se v času menstruacije poviša, prav tako tudi v času ovulacije; s stalnim merjenjem temperature lahko natančno ugotovimo čas ovulacije. Prav tako ima vsak posameznik „svojo" temperaturo, katere je vajen, tako kot dva človeka nimata enakega srčnega utripa. Zjutraj imajo nekateri v črevesu merjeno temperaturo 36, v ustih 36,5, drugi spet 36,8 in v ustih 37,3. Zato ni mogoče reči, katera temperatura je zdrava, vsakdo zase najbolj ve. Vročina je posledica delovanja osrednje- ga živčnega sistema, nastane pa zaradi vzburjenja možganskih središč, ki uravnavajo toploto telesa in skrbijo za ravnovesje med proizvajanjem energije in njeno porabo. Veliko stvari lahko vznemiri ta središča, v glavnem pa jih lahko razdelimo v dve skupini: mehanični in kemični vzroki. Med mehanične vzroke štejemo razne tumorje, ki pritiskajo na središča za uravnavanje toplote in s tem povečajo temperaturo. Kemični vzroki navadno nastanejo v telesu zaradi razkrajanja mikrobov (vročina ob infekciji), ali zaradi prevelikega izgorevanja snovi v telesu, lahko pa tudi preprosto zaradi motene prebave. Vročino lahko povzročijo tudi razne kemikalije, ki prihajajo v telo od zunaj, a če vemo, katere, lahko to preprečimo. Ena sama injekcija kalijeve soli, na primer, lahko povzroči, da zraste vročina tudi do 40, prav tako glukoza, kofein v povečanih dozah ter injekcije insulina ali raznih hormonov. Vročina ni pri vseh boleznih enaka, pri nekaterih v kratkem času zraste sila visoko (pljučnica, malarija, gripa), pri drugih spet narašča počasi, a dlje časa (tifus, meningitis, hepatitis). Nekatere vročine hitro minejo, druge spet trajajo dlje časa. Poznamo pa tudi vročine, ki se zjutraj potuhnejo, zvečer pa narastejo. Zato je priporočljivo meriti vročino vsake 4 ure, najbolje ob 8. uri zjutraj, ob 12. uri, 16., 20. in 24. uri pa spet po osemurnem spancu ob 8. uri zjutraj. Velika nadloga je vročina, ki ni visoka, a se pojavlja dlje časa in ji je težko odkriti vzrok. Take vročine so pogostnejše pri ženskih kot pri moških in se navadno pojavljajo v zvezi z mesečnim perilom. Tudi mlade često pestijo take vročine, navadno zaradi duševnih vzrokov. Vlaganje gob v kis Gobe dobro očistimo, operemo in razrežemo na primerne kose. Če so plodovi majhni, lahko pustimo tudi cele. Zavremo vodo, ki smo ji dodali kisa: vedno gobe kuhamo z veliko vode. Za primer: na 5 I vode dodamo pol del kisa, 1 žlico soli. Gobe v tej okisani in osoljeni vodi prevremo 2 do 3 minute, toliko, da pena pomine, potem pa odcedimo in jih speremo pod tekočo vodo. Ko se dodobra odcede, jih naložimo v kozarec in nanje nalijemo razredčenega aromatiziranega kisa za vlaganje. Liter 9-odstot-nega kisa za vlaganje razredčimo z 1,2 litra vode, liter 6-odstotnega kisa pa s 3 del vode. Kis razredčimo že prejšnji dan in mu dodamo zrno popra, šalotko, lovorjev list, majaron. Nekateri kisu dodajajo celo sladkor, vendar je pri tem več možnosti, da se kis skvari. Paziti moramo seveda, da so kozarci dobro umiti. Gobe pa naj bodo trdne, mlade. Kisa, razredčenega z vodo, kot smo zapisali, ni treba nič prevrevati in tudi ni treba dodajati olja. Olje sčasoma postane žaltavo in gobe dobe slab okus. Lahko pa po želji nalagate v kozarce vrste gob. Lahko vlagate v posamezne kozarce po eno vrsto gob, lahko mešate. Tako pripravljene gobe niso prekisle in jih lahko uporabljate tudi za kislo gobovo juho, seveda, če jih poprej dobro operete. Tudi za gobovo solato gobice dobro operite, potem pa jih pripravite z oljem, čebulo, poprom in navadnim kisom. Nikoli pa kar naravnost iz kozarca, ker niso tako dobre. In kako zapremo kozarce? Lahko jih zavežemo s celofanom in gumico, najbolje pa je, če dosti vlagate, da si nabavite patentni zapirač, s katerim lahko tudi zapirate kovinske pokrovčke iz starih kozarcev kumaric in podobne vložene zelenjave. S patentnim zapiračem zaprete kozarec neprodušno in gobice lahko stoje dolgo. Vsekakor si velja natančno izmeriti temperaturo, če zbolimo, nato pa se posvetujemo z zdravnikom, saj bo le on lahko P°* iskal vzroke. Nikar ne poskušajmo na hitro zbiti vročine, ne jemljimo antibiotikov ali drugih zdravil, ne da bi se posvetovali z zdravnikom, raje lezimo in v zmernih količinah pijmo čaje ali mineralno vodo. Nekaj o baldrijani! Baldrijan raste po vlažnih gozdovih in trajnikih, med grmovjem po jarkih in nabrežjih; Rastlina je velika do meter in pol in cve' od julija do septembra. Koreniko in korenine nabiramo od avgusta do oktobra. Bistvena sestavina baldrijanove koreni" in korenine, ki so sveže skoraj brez duha so neko eterično olje, alkaloidi in nekateri druge, manj pomembne snovi, med njimi tu- DROBNI NASVETI Če želimo, da ostane cvetača cela, j° zavijemo pri kuhanju v prtič. Polivko, začimbo za cvetačo in ribs, napravimo tako, da zmešamo 3 dek olja in 1 del kisa ter dodamo še soi in poper. Usnjene fotelje očistimo s krpo, namočeno v belem pivu. di čreslovine. Tudi za bladrijan velja, da s° di med zdravilne rastline, ki so se obdrža v uporabi stoletja in so brez dvoma dobre in včasih zelo učinkovite. Baldrijan upore Ijamo za pomirjevanje in spanje. .. Vse baldrijanove pripravke naj bi dela'' sveže zeli. Bati se je namreč, da bi se zd vilne snovi deloma ali popolnoma razkrol in postale neučinkovite. Vodni izvleček I domnevno močnejši kot preliv, alkoholu vleček pa močnejši od obeh. . j Čeprav sicer lahko rečemo, da je jan praktično neškodljiv, se vendarle pojavljajo znaki zastrupitve pri ljudeh, lahko ki ba'* ka- drijan dolgo uporabljajo. Zastrupitve se žejo v glavobolu, stopnjevanju živčnost'' spečnosti in težavah s srcem. Klistir iz baldrijanovega zvarka pr'P°^ic zoper gliste. Proti nespečnosti pa baldrijanovo tinkturo ali še učinkoviteje' koholni izvleček. Hladni izvleček pripravimo tako, da 2 ni žlički sesekljanih korenin namakanj ur v četrt litra vode, potem pa odced' spijemo 1 do 2 skodelici pred spanjem- j Poparek pripravimo tako, da 2 čajni z ^ korenin poparimo z dvema skodelicama de po 1 do 2 skodelici malo sladkanega parka spijemo pred spanjem. Zvarek pa pripravimo tako, da 10 korenin damo na četrt litra vrele vode. Kako uporabljamo tinkturo; 25 do 30 Ijic damo v nekaj vode; zvečer pijemo uspavalno, podnevi pa kot pomirjena sredstvo. Sel pa, ki gotovo ni vedel, zakaj se meni o soli, reče na to: „Le urno zapri kobilo v konjak pa se hitro pražnje obleci, pojdeva na Dunaj do cesarja." Krpan ga neverno pogleda in odgovori: „Kdor če iti na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj, to sem slišal od starih ljudi; jaz ga pa menim s sabo nositi, koder bom tovoril in dokler bom tovoril." Služabnik mu pravi: „Nikar ti ne misli, da šale uganjam." „Saj bi tudi ne bilo zdravo," reče Krpan. Nato zopet govoril sel: „Kar sem ti povedal, vse je res. Ali več ne veš, kako si bil umaknil predlansko zimo kobilico kočiji s pota? Oni gospod na vozu je bil cesar, pa nihče drug, veš?" Krpan se začudi in pravi: „Česar? — Menda vendar ne?" Cesar, cesar! Le poslušaj. Prišel je zdaj na Dunaj hud velikan, ki mu pravimo Brdavs. Tak je, da ga nihče ne ustrahuje. Dosti vojščakov in gospode je že pobil; pa smo rekli: če ga živ krst ne zmore, Krpan ga bo. Lej, ti si zadnje upanje cesarjevo in dunajskega mesta." Krpana je to s pridom utešilo ter jako dobro se mu je zdelo do vsega, kar je slišal, in reče tedaj: „Če ni drugega kakor tisti prekleti Brdavs, poslušajte, kaj vam pravim! Petnajst Brdavsov za malo južino, to je meni toliko, kolikor vam kamen poriniti čez lužo, ki jo preskoči dete, sedem let staro; samo varujte, da me ne boste vodili za nos!" To reče in brž dene sol s kobile, kobilo pa v konjak, gre v kočo ter se pražnje obleče, da bi ga pred cesarjem ne bilo sram. Ko se preobuje, priteče ven in sede v kočijo ter naglo zdrčita proti Dunaju. Ko prideta na Dunaj, je bilo vse mesto črno pregr-njeno; ljudje so pa klavrno lazili kakor mravlje, kadar se jim zapali mravljišče. Krpan vpraša: „Kaj pa vam je, da vse žaluje?" „0, Brdavs, Brdavs!" vpije malo in veliko, možje in žene. „Ravno danes je umoril cesarjevega sina, ki ga je globoko v srce pekla sramota, da bi ne imela krona junaka pod sabo, kateri bi se ne bai velikana. Šel se je z njim skusit; ali kaj pomaga? Kakor drugim, tako njemu. Do zdaj se še nihče ni vrnil z boja." Krpan veli urno pognati in tako prideta na cesarski dvor, ki pravijo, da je neki sitno velik in jako lep. Tam stoji straža vedno pri vratih noč in dan, v letu in zimi, naj bo še tako mraz; in brž je zavpila o Krpanovem prihodu, kakor imajo navado, kadar se pripelja kdo cesarske rodovine. Bilo je namreč naročeno že štirinajst dni dan za dnevom, da naj se nikomur in nikoli ne oglasi, samo tačas, kadar se bo pripeljal tak in tak človek. Tako so se veselili Krpana na Dunaju. Kaj bi se ga pa ne? Presneto jim je bila huda za nohti! Ko cesar sliši vpitje, precej ve, kdo je, in teče mu naproti, pa ga pelja v gornje hrame. Čudno lepo je tam, še lepše kakor v cerkvi. Krpan je kar zijal, ker se mu je vse tako grobo zdelo. Cesar ga vpraša: „Krpan z Vrha, ali me še poznaš?" „Kaj bi vas ne," odgovori on: „saj ni več ko dve leti, kar sva se videla. No, vi ste še zmerom lepo zdravi, kakor se na vašem licu vidi." Cesar pravi: „Kaj pomaga ljubo zdravje, ko pa drugo vse narobe gre! Saj si že slišal o velikanu? Kaj deš ti, kaj bo iz tega, če se kako kaj ne preonegavi? Sina mi je ubil, lej!" Krpan odgovori: „Koga bo drugega? Glavo mu bomo vzeli, pa je!" Cesar ga žalosten zavrne: „Menim da, ko bi jo le mogli! Oh, ali ni ga, mislim, pod soncem junaka, da bi vzel Brdavsu glavo!" ,++++++++*** „Zakaj ne? Slišal sem," pravi Krpan, „da vsi l)^ vse vedo; na vsem svetu se pa vse dobi; pa bi se ne ^ bil tudi junak nad Brdavsa? Kakor sem uboren človek'^ tako peklensko ga bom premikastil, da se mu nikdar ^ ne bodo vrnile hudobne želje, po Dunaju razsajati; če da, da je res!" * . Kdo bi bil cesarju bolj ustregel kakor te besede^ nekaj ga je še skrbelo; zato pa tudi reče: „Da si ^ % tega si me preveril; ali pomisli ti: on je orožja pomladih dni, ti pak si prenašal zdaj le bruse in kresilno 9 ^ bo po Kranjskem: sulice in meča menda še nisi vida ^ koli drugje kakor na križevem potu v cerkvi. Kako se boš pa lotil?" ^[0 „Nič se ne bojte," pravi Krpan; „kako ga bom in s ga bom, to je moja skrb. Ne bojim se ne meča, ne s" ^ ne drugega velikanovega orožja, ki vsemu še imena vem, če ga ima kaj veliko na sebi." -)jč Vse to je bilo cesarju pogodu in brž veli prinesti P.pj vina pa kruha in sira, rekoč: „Na, Krpan, pij pa jej! ^ pojdeva orožje izbirat." Krpanu se je to vele malo zdelo: polič vina ta junaku! Pa je vendar molčal, kar je preveliko čude_ pa je hotel? Saj menda je že slišal, da gospoda se j malojedni zato, ker jedo, kadar hoče in kolikor hoče ka zgolj dobrih jedi. Ali kmečki človek, kakor je bil pO* ima drugo za bregom. On tedaj použije, ko bi ja gledal, ter naglo vstane. Cesar je vse to videl in. k bil premeten mož, tudi precej spoznal, da se motal kemu truplu večji deleži meriti. Zato so mu pa dajal' ga časa dan na dan, dokler je bil na Dunaju: dve ^i, dve četrtini janjca, tri kopune in, ker sredice "j LjpO skorje štirih belih pogač, z maslom in jajoi omešenih. je imel pa na pravici, kolikor ga je mogel. , (Dd/jf prJ'""'" NAŠ) LJUDJE V AMEFUKi: Pred sto leti se je v Clevelandu naselil naš prvi rojak , Ze dolgo je tako: kjer koli izide zanimivega o slovenski Ameriki, ^^da. Nekoč je to mesto štelo več je tudi ime „slovenskega" Cleve- tovencev kot sama slovenska pre-Mlnica, bela Ljubljana. Po podatkih ^ga zanesljivega ameriškega kro-ysta Franka Česna še vedno živi v ^'rsih mejah Clevelanda okrog 75.000 ^vencev prvega in drugega rodu. Po-asajo se z osmimi narodnimi domovi, .'sttali so več kot dvajset svojih listov j* časopisov, imeli so (in še imajo) svo-trgovine in gostilne, svoje obrtne Jevnice, manjše in večje tovarne, cstni časnikar Theodore Andrica je letih 1955 in 1960 naštel kakšnih ^ sto slovenskih organizacij vseh 2 In vse to se je začelo pred sto leti, ,' oktobra 1881, ko je stopil na tvelandske ulice Jože Turk, po do-^ce Stene, zadolženi posestnik iz va-Zvirče pri Hinjah na Dolenjskem, N svoji stroki kovač iz hiše kovačev, . Štirideset let, dvakratni vdovec . se v tretje poročen, oče treh sinov treh hčera. V Ameriko je prišel 't* je bil prvi slovenski naselje- ^dno j^Jcj slovenski ameriški metropoli ne-John Pintar, tudi slovenske gore —- zgodilo se je že leta 1879 —, na ta naš rojak je zaradi prevelike-domotožja in osamljenosti po pe-^ tjiesecih pobegnil nazaj v domo- ^ Turkovo razgibano ameriško zgod-^ nam je ohranil njegov sin Fran Clevelandu, ki je ostal tam za (Česen piše, da je bil pred njim Hotel je rešiti svojo zemljo dolgov in si je kupil ladijski listek, ne da bi za to vedela njegova žena. Preživel je osemindvajset dni zelo nevarne vožnje čez viharni Atlantik, se srečno izkrcal v New Yorku in nadaljeval svojo tvegano pot z vlakom do Clevelanda, kamor ga je bilo napotilo pismo njegovega nečaka iz Minnessote. (..Cleveland ima veliko tovarn in obrtnik ima povsod prednost!") Ves ta čas si je žena doma mislila, da je na Dunaju in da tam še kar ^naprej hranjari in vleče družino iz težav ... Si sploh lahko predstavljamo njeno presenečenje, ko se ji je oglasil iz Amerike? Prvi zaslužek je staknil v neki stari tovarni na Woodland; iz nje se je v kratkem času preselil k American Steel & Wire Co., kjer je pozneje delalo še toliko drugih naših Amerikancev. Za deseturno delo je dobil dolar in petindvajset centov. („Kolikokrat mi je šlo kar na jok. Samokolnica je bila težka, ko sem jo vzdignil, se mi je črno delalo pred očmi. Toda kaj, treba je bilo stisniti zobe in garati. Vedno sem mislil samo na dom ...") Na njegova prva pisma v domovino so pričeli prihajati za njim v Cleveland novi naseljenci iz Zvrč, iz Retja, iz Hinj, iz Žužemberka, iz Prevalj, iz Ambrusa in Fužin. Ni dolgo trajalo in bilo jih je že dvanajst, samih samcev; potem štiriindvajset. Nagnetli so se skupaj v eno hišo — stanovali in jedli so pri neki češki družini, imenovali so jih .bordarje'. Potem pa je Turk sam najel hišo zanje in jim po Novo v knjigarni ^ Zadnja nastopa Josipa Broza Tita in Edvarda Kardeija pred Političnim aktivom SAP Kosovo. Komunist, Ljubljana 1981, 34 str. — Govor Tita 16. oktobra 1979 na seji SAP Kosovo in Kardeija 8. junija 1977 na seji ožjega političnega aktiva SAP Kosovo, 21.40 šil. * Janko Ferk: Der verurteiite Kiager. Paul Zsolnay Verlag, Dunaj 1981 — Knjiga je v nemščini napisana in se ukvarja z vprašanjem človeškega odločanja o življenju in smrti, 200 str., 140 šil. # France Prešern: Pesmi. Mladinska knjiga, Ljubljana 1981, 336 str., z deloma še neobjavljenimi ilustracijami. — Že ob bežnem pregledu Prešernove poezije vidimo, kako so njegove pesmi Mnogovrstne in različne, dasi je tako majhno njihovo število. Od nežne pesmi, ki pohlevno-boječe prosi ljubice prijaznega po-9ieda, do ostre zabavljice, ki zbada s svojim želom - ne brez strupa, — svojega nasprotnika tam, kjer ga najbolj skeli; od vesele pesmi, katero prepeva vriskaje mladi vojak, svoje mladosti M krepkosti vesel, do žalostne Zdravljice, ki poje: „da ni nesrečen, kdor v grobu leži," koliko razločki In vse te pesmi, tako različne — po svoje dovršene! tako je napisa! Josip Stritar aprila 1866 v predgovoru k Prešernovi poeziji. — 172 šil. 3 Vilko Ukmar: Glasba v pretekiosti. Državna založba, Ljubljana 1972, 243 str., bogato ilustrirana. — Iz spoznanja, da se živa vsakodnevna vprašanja vse laže in pravilneje rešujejo, če jim Poznamo razvojno pot, po kateri so nastala, sem poskušal v ^ar se da zgoščeni in kratki obliki prikazati, kako se je razvijala 9iasba v dobah, ki so že za nami; pri tem sem želel hkrati ute-Meljiti posamezna razvojna obdobja v celotnem kulturnem do-Sajanju, zavedajoč se, da šele v taki luči postanejo nazorna in Prepričljiva. — Tako si je zastavil avtor v svojem predgovoru na-'°go.-63šil. 3 Rudolf del Cott: Medicinski terminoioški slovar. Državna za- '°žba, Ljubljana 1980, 303 str. - 85 šil. & Ivan Cankar: Der Knecht Jernej, izbor nemških prevodov. -Rčchergilde Gutenberg, 1970, 204 str., ceioplatno - samo 44 šil. ____________________________________________ ^ J Vrk, edini otrok iz tretjega zakolje', 1955 je premeril očetovo živ- L.^ko pot v drobni clevelandski tj,..,'Mici z naslovom ..Slovenski pio-Takšen je prišel v Ameriko: N Je srednje postave, rdečega, zdra-obraza, žilav in gledal je v bo- )).?Ost gamo z vesele strani. Po zu-ic jjosti je bil prikupen, nosil je koz-Nj/ado, krasila pa ga je predvsem mirnost, ki mu je na mah pri-1^* 3 obilo prijateljev, ki so se v tež-kj^Mah obračali nanj za nasvet in Imel je zlato srce in niti enemu ^ Mkel svoje pomoči . . ." Panogi drugi naši ljudje, se je ^,,J^! čez morje „samo za nekaj . ' dokler bi si denarno opomogel Mlej pa brž nazaj v rojstno vas. svojem delu tudi kuhal. Pisal je domov po svojega najstarejšega sina, ker dela sam ni več zmogel. Zaposlil ga je v isti Žičami. Sledila je še druga najeta hiša, še večja od prve. Za njo je prišel na vrsto .salon' ameriška gostilna ali pivnica, ker so pač drugi salonarji tako neusmiljeno vlekli naše mladeniške težake za žep . . . Turk se je začel uveljavljati kot ameriški podjetnik. V politiki je bil za demokratsko stranko. („Trdil je, da so demokrati za malega človeka, za delavca, tudi za tistega, ki ni rojen v Ameriki in je prišel sem samo za kruhom . . .") Po njegovi zaslugi je 24. oktobra 1891 dobilo prvih sedem Slovencev v Clevelandu ameriški državljanski papir. Dotlej so se naši ljudje novega državljanstva otepali na vse kriplje — zato, ker so bili tako in tako tukaj ,,samo začasno", pa še iz strahu, da bi jim avstrijski cesar doma pobral kmetijo. .. Leta 1883 se je potegnil za slovenskega duhovnika za celevelandsko naselbino, v kateri je bilo takrat že „okrog trideset Kranjcev". Uspeh ni izostal: Ljubljana je poslala štiri študente, da bi se v Ameriki usposobili za duhovnike slovenskih cerkev. V naslednjem letu je pisal domov po ženo („Otro-ke pusti v skrbi pri teti Urši..."), a je namesto nje prišla v Cleveland druga hči Jera, ki je tedaj dopolnila sedemnajsto leto. Prav kmalu je postala prva slovenska nevesta v Clevelandu. Istega leta 1884 se je dogodila med našimi v Clevelandu prva smrtna nesreča: Turkovega bivšega bordarja Poderžaja so pobila težka železna vrata, ko je stal pred tovarno, v upanju, da bi morda dobil delo. Turk je z rojaki takoj ustanovil prvo slovensko podporno društvo z imenom „Ma-rijin Spolek" (po češkem zgledu) in prevzel mesto prvega predsednika in blagajnika; pozneje je njegova podporna skupina doživela razcep in obstala kot društvo sv. Vida. Turkov sin navaja, da je bil oče vodilna sila tudi pri zbiranju denarja za prvo in drugo načrtovano slovensko cerkev v Clevelandu, od katerih se je tista na Glass Avenue uresničila. Leta 1886, ko je poslal vozno karto svoji ženi, je že lastoval tudi špecerijsko trgovino, poleg treh hiš, ki so bile polne bordarjev. Hčeri Jeri je dal za doto dobro upeljan salon na Kingu, sebi pa kupil novega St. Clair-ju. Zatem je kupil še en salon v mestu, onega drugega prepustil sinu Janezu. Pa je spet odprl pod svojim imenom še eno pivnico in jo dal v oskrbo sinu Andreju. Slovenski Cleveland se je medtem širil. Ob nastopu devetdesetega leta je bilo v njem že kakih osemnajst družin in vsaka je skrbela za osem do petnajst slovenskih podnajemnikov. Tri leta pozneje je bilo v mestu že petdeset naših družin. Večina rojakov je kupovala v Turkovi trgovini na knjižico in plačevala konec meseca. Med njimi so mnogi izgubili delo v težkem času, ki je nastopil leta 1893 in trajal' pet let, a jim je Turk prodajal naprej na dolg. („Spomnim se, kako je depresija vplivala na mojega očeta. Vidno se je postaral. Imel je srce in ni hotel terjati ljudi . . .") Upniki so ga 1895 stisnili in mu trgovino zaprli. Izgubil je vse, kar je imel. Svojo družino je preselil v borno stanovanje. Ostal je brez dohodkov („ . - - za delo v tovarni je bil tudi prestar. Bilo mu je oseminpetdeset let. Še za mlade ni bilo dela....") Družino sta preživljala petnajstletni sin Frank in njegov sedemnajstletni popol brat Andrej . . . Zgodilo pa se mu je nazadnje še to, da so ga — kakor odkrito poroča njegov sin — pokvarjeni izgubljenci iz vrst rojakov osumili poneverbe pri društvu sv. Vida. Golo naključje je namreč naneslo, da so mu upniki zasegli tudi društveni denar, ki je bil v banki pod njegovim, blagajnikovim imenom. („Oče je bil duševno uničen. Da so ga ljudje, za katere je toliko naredil, tako grdo sumničili, da so ga obrekovali na tako grd način, ko so skoz leta dolgo gledali, kako dobro in pošteno srce je imel, to ga je vrglo na posteljo.. .") Turk je „v obupu" na hitro prodal svoje premoženje v Sloveniji — za polovično ceno! — in društvu povrnil nepričakovani dolg do zadnjega centa . . . V najem si je vzel majčkeno farmo, redil par konj in krave, stiskal grozdje in prodajal slovenskim gostilničarjem mošt. Še enkrat je poskusil s salonom, a je zdržal samo dve leti. Vrnil se je na farmo. Leta 1903 ga je zadela kap. Umrl je na dan 4. oktobra, star šestinšestdeset let. Pokopan je na pokopališču sv. Pavla v Nottinghamu, predmestju Clevelanda. Na njegovem grobu je preprost napis: Tukaj počiva Jože Turk rojen 1838 — umrl 1903. Mis!i, primerjave in ugotovitve (N^&JjCMTtje Z 2. Str%M:) Kljub temu je prišlo do krvavih nemirov na Kosovem. Za koroško časopisje dobrodošel povod, da hudo osporava manjšinsko politiko Jugoslavije: češ, na eni strani se zavzema za naše mlade aktiviste, na drugi pa kruto postopa proti manjšinskim upornikom v lastnih mejah. Za udeležence ekskurzije je bilo zanimivo stališče jugoslovanskega eksperta-geografa, univ. profesorja dr. Klemenčiča. Nedvoumno je treba povedati, da je bistvena razlika med sodnijskim! postopki avstrijskih in jugoslovanskih oblasti zoper pripadnike svojih manjšin. Koroški slovenski aktivisti so prišli pred sodišče, ker so se z miroljub- avtonomna oblast investirala poleg izgradnje infrastrukture podarjena sredstva v delovno-intenzivne industrijske obrate in s tem ustvarila prepotrebna delovna mesta, je šla pot popolne avtomatizacije svoje industrije. Danes razpolaga Kosovo z najsodobnejšimi industrijskimi obrati v vsej Jugoslaviji ob najvišji kvoti brezposelnih intelektualcev. To je, poleg infiltriranega ščuvanja naroda proti matični SFRJ, eden glavnih vzrokov nezadovoljstva in puntanja proti državi, ki jim je bila dobra mati in ne mačeha. Namesto da bi uporniki osporavali ekonomske napake svojega avtonomnega političnega vodstva. Koroški Slovenci bi bili srečni in DUBROVNtK — biser ob daimatinski obaii nimi sredstvi aktivno zavzemali za uresničevanje določil avstrijske ustave. Pripadniki albanske manjšine pa so bili obsojeni, ker so propagirali odcepitev in ravnali z orožjem v roki proti jugosiovartski ustavi in proti izsledkom helsinških dogovorov o nedotakljivosti obstoječih meja. To, čeprav je SFRJ nudila albanski manjšini v povojni dobi vso pomoč. Neposredno po vojni je bilo 98 odstotkov njenih pripadnikov nepismenih; danes je skorajda obratno. Dobili so OBIŠČITE Wemer Bergovo galerijo V PLIBERKU politično samoupravo — avtonomijo, za katero smo se koroški Slovenci v medvojni dobi zaman borili. Razpolagajo z vsemi vrstami lastnih šol, od osnovnih, preko srednjih strokovnih, višjeizobraževalnih trgovskih in tehničnih pa obrtnih, tja do svoje univerze v Prištini, kjer so celo smeli poučevati iz Albanije importirani univerzitetni profesorji. Vse krajevne napise in kažipote imajo vsaj dvo- če ne večjezične (ker tam živi tudi romska manjšina) in vsak otrok se mora učiti v šoli vsaj še en dodaten jezik naroda soseda. Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo je bila deležna ogromne strokovne in gmotne pomoči gospodarsko bolj razvitih bratskih republik. Kosovo je svet z največjo nataliteto (prirastkom prebivalstva) v vsej Jugoslaviji. Namesto da bi bi bili neomajni patrioti, ako bi oblasti naše avstrijske očetnjave in njeni vrhovni politiki končno krenili v svoji manjšinski politiki po stopinjah naše matične dežele, ki rešuje svoje tozadevne probleme po načelih bratstva in edinstva. Milan Kupper Slovenski prosvetni družtvi „Biika* in .Gorjanci" v Biičovsu in Kotmari vasi vabita na POHOD PO GURAH v nedeijo 27. septembra 1981 Odhod ob 8.30 uri od gostiine Mežnar v Kotmari vasi. Pot bo vodiia iz Kot-mare vasi v Brde (Vrde), od tam preko Karovca (krajži oddih, poskrbijeno bo s pijačo) na Pieiivec, kjer se bomo usta-viiivgostiinipriMiemetzu(Top)icarju). Ljubiteiji domačih krajev prisrčno vabljeni! Lutkovna predstava ..LUTKE STRtČKA JURČKA — O KUŽKU iM O RDEČi KAPtči" Prirediteij: Kuiturno druMvo ..Peter Markovič" vRožeku Kraj: gostiina ..Kosa" na Ravnah pri Rožeku Čas:nedeija, 4. 10.1981 ob 14.30 uri Gostuje: iutkovna skupina Korožke di-jaJke zveze iz Ceiovca Mastopiia bosta tudi viiarja Simej in Berti z Obirskega OTROSKi POPOLDAM Prirediteij: KM Piiberk — Žvabek — SUHA Kraj: Božji grob Čas: sobota, !6. 9. 1981 ob 14. uri Spored: ob 14. uri otrožka mala obH. uri do 18. ure, Iportni spored in druge zabave Starli, omogočite otrokom iep popoi-dan! Na strani je zapisano v angleščini: FIRST SLOVENIAN SETTLER IN CLEVELAND (Prvi slovenski naseljenec v Clevelandu). Sin Frank je v svoji resnični pripovedi napisal: „Mislim in prepričan sem, da je bil Stene ena najbolj svetlih in preprostih osebnosti slovenskega življa v Clevelandu . . . Ostal . . . bo kot ena najlepših slik slovenskega ; štenega srca, ki ga tujina ni spridila." Ob tej pomembni obletnici iz zgodovine clevelandskih Slovencev velja morda zabeležiti še to: Ameriška pot dobrega Slovenca Jožeta Turka je zelo zgovorna in zelo žalostna; komu naj zdaj zvonimo, da je še vedno tudi močno poučna? Po virih iz radodarnih rok Franka Česna napisa! !van Dotenc - ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI VESTNIK - SAK PRESENETIL MR"; Treibac/i 4;3 Preteklo soboto se je SAK pomeril v Treibachu s tamkajšnjim moštvom. Naši igralci so vedeli, da jih tam čaka zelo močan nasprotnik — novinec v tej ligi. Vedeli pa so tudi, da če izgubijo igro tudi tokrat, da bo postalo zelo neprijetno. Zato so se igralci dobro pripravili. Boljšega začetka igre si SAK sploh ni mogel želeti, kajti igralci Treibacha se še niso dotaknili žoge in že je SAK vodil 1:0. Velik je prodrl v nasprotnikov kazenski prostor, preigral vratarja, le-ta pa je podrl Velika. Enajstmetrovko je Drnovšek sigurno izkoristil. To je bi) pravi šok za domačine. V nadaljnjem poteku so bili domačini večinoma terensko v premoči, saj je SAK igral samo na protinapade. V 20. minuti je Hobel prestregel podajo Boleška, pretekel na desni strani obrambo domačinov, podal v sredo Veliku in ta je hladnokrvno zatresel mrežo. Po tem golu je bila igra bolj izenačena. V 36. minuti pa je moštvo Treibacha znižalo rezultat na 1:2. S tem rezultatom se je končal prvi polčas. Drugi polčas se je začel podobno kakor prvi. V 46. minuti se je rezultat že glasil V.3. Iz protinapada Iz planinske dejavnosti Minulo soboto so slovensko planinsko postojanko „Kočo nad Arihovo pečjo" na Bleščeči obiskali planinci iz Trbovelj. Tam so jih sprejeli naši planinci s predsednikom Lubom Ur-bajsom. Predsednik trboveljskega planinskega društva je v spomin na to prijetno srečanje podaril Slov. planinskemu društvu lepo sliko njihove planinske postojanke na Mrzlici ter brošuro, ki so jo izdali ob priložnosti 60-letnice obstoja njihovega društva. Čeprav vreme ni bilo ugodno, saj je celo Koroško obiskali planinci Planinskega društva Ljubljana — matica z znanim vodičem Lukom Kočarjem. On si je pred več kot deset leti zadal nalogo, da bo slovenske planince v matični deželi seznanil s koroškimi hribi in planinci. To nalogo zvesto izpolnjuje. Tokrat so se ljubljanski planinci podali na Ojstro. Prišli so preko Jezerskega. V Železni Kapli pa sta jih pričakala dva domačina in jih spremljala na Ojstro. Grede so se ustavili pri Mikeju, kjer so se malo rahlo deževalo, so se planinci razdelili v tri skupine ter priredili izlete na Komnico, Gračenico in na bližnjo Arihovo peč ter tako vsaj delno spoznali lepote in čare sveta pod mogočno Jepo. Pravzaprav so imeli načrt, da se bodo povzpeli na Jepo, ker pa so prišli zelo pozno so se zadovoljili z zgoraj omenjenimi izleti. Po povratku z okoliških izletov pa je zaorila na planini prijetna domača pesem, ki je odmevala visoko proti Komnici in v pobočje Gračeni-ce. Res škoda, da Trboveljčanom ni bilo usojeno lepše vreme. Obljubili so, da bodo še prišli in tudi nas so povabili na njihovo Mrzlico. Naslednjega dne, v nedeljo pa so spočili in nadaljevali pot na razgledni vrh Ojstre. Z Ojstre so se podali po vzhodnem grebenu na Veglovo sedlo in od tam navzdol na severno stran skozi temačne grape v Staro vas k Šternu, kjer so jih že čakali omnibusi in so jih odpeljali v Šentpri-mož na prireditev SPZ „Pokaži kaj znaš". Izlet iz Kaple preko Ojstre v Staro vas bi moral voditi podpredsednik Slovenskega planinskega društva Celovec Franci Kropivnik iz Sel, ker pa je zbolel in je v bolniški, sta ga zastopala dva kapelška planinca, ki sta v splošno zadovoljstvo opravila prevzeto nalogo. V Šentprimožu so jim domači prosvetaši pripravili majhno zakusko. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so se udeležili pogreba našega blagega in nepozabnega Rudija Sabtatnik-a MESARSKEGA MOJSTRA V POKOJU Posebno se zahvaljujemo za udeležbo številnim čč. gg. duhovnikom, domačemu mestnemu župniku J. Lehrbaumu in bilčovskmu župniku, dekanu Poldeju Kašlju, za tolažilne besede ob grobu In v cerkvi, vsem govornikom, cerkvenemu pevskemu zboru iz Bilčovsa In pevcem iz Za-kamna. Hvaia iepa tudi lovski družbi iz Bilčovsa. Prisrčna hvala vsem, ki so darovati cvetje in vence ali v dobre namene, in vsem, ki so nam izrazili iskreno sožaije. ŽALUJOČA DRUŽINA Z VSEM) SORODNiKl in napake obrambe domačinov — mislili so, da je Hobel bil v off side-u — je Hobel zatresel mrežo nasprotnika. Po treh minutah si je Polanšek priboril žogo, preigral celotno obrambo in vratarja in povišal rezultat na 4:1. Po tem zadetku so vsi mislili, da bo SAK imel lahko delo. Toda po tem zadetku je nasprotnik še bolj pritiskal na gol. Napad za napadom se je valil proti golu SAK. Tokrat je bila obramba SAK dokaj solidna. V 62. minuti je sodnik prisodil enajstmetrovko za domačine po prekršku Drnovška. Nasprotnik je znižal rezultat na 2:4. Od tega trenutka naprej pa se je igra odvijala samo še v polovici SAK. Zdelo se je, da hočejo domačini strgati SAK. Naši so se dobro branili, vendar v 88. minuti pa je Treibach dal še tretji gol. K sreči da je igra trajala samo še dve minuti, kajti če bi igrali še deset minut, bi Treibach verjetno še izenačil. SAK je z malo sreče prišel do dveh točk in dokazal, da zna igrati tudi hladnokrvno in to takrat, če ima nasprotnik terensko premoč. Moštvo „pod 23" je zgubilo igro s 3:1. Gol za SAK je dal Pande!. Šolarji SAK so zmagali na nogometni tekmi proti šolarjem Poliže! ASK z rezultatom 1:0. Na lestvici zavzemajo trenutno 3. mesto. Trenerju Katzu gre hvala za odlično uvrstitev šolarjev SAK. IGRE TREH DEŽEL MLADIH V CELOVCU Celovec je bil prizorišče že 8. srečanja mladih športnikov (do 15 let starosti) treh dežel — Furlartije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije. Pomerili so se v sedmih športnih panogah — v lahki atletiki, namiznem tenisu, rokometu, streljanju z zračno puško, sabljanju, tenisu in košarki. Slovenci so dosegli šest ekipnih zmag, 3 so pripadle Koroški, dve pa ekipi Furlanije-Julijske krajine. Organizator letošnjega srečanja je bil Deželni športni sekretariat Koroške. Vodstva reprezentanc je sprejel tudi koroški deželni glavar Leopold VVagner. Prihodnje „igre treh dežel" v letu 1982 bodo v Sloveniji. Na tej mladinski športni prireditvi je bila tudi izražena želja, da bi srečanje razširili na vseh devet dežel vključenih v delovno skupnost Alpe Adria. Slovensko prosvetno društvo „Drabos-njak" na Kotanjah vabi na odrsko predstavo Kluba slovenskih študentov na Dunaju Predvajali bodo igro Bertolda Brechta tZJEMA tW PRAVtLO v petek, H. septembra 1981 ob TO. uri v slavnostni dvorani občinske hiše v Vrbt IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE V DACHAU [Altotting, Solnograd) v petek 2. In soboto 3. oktobra 1981 Vodi: župnik Ludvik Jonk za: Djekše, Vovbre, Velikovec, Tinje, Rodite, GoHovo in Žihpolje Prijave v Dom v Tinjah. Menjava denarja Stanje v četrtek 24. septembra 1981 Za 100 dinarjev dobite 35.00 šil. Za 100 dinarjev plačate 41.00 šil. Za 100 lir dobite 1.33 šil. Za 100 lir plačate 1.42 šil. Za 100 mark dobite 693.00 šil. Za 100 mark plačate 709.30 šil. R A D ! O - T E L E V l Z I J A JUGOSLAVIJA — AVSTRIJA 1 E PETEK, 25. 9.: 8.50 TV v šoii — 17.15 Poročita — 17.20 če- a NEDELJA. 27. 9.: 11°" tiska — 12.00 izobrazbo betko H!aček, japonska risa-17.45 Godba brez not: Codona, na serija 2. det — 18.15 Obzornik — 18.25 Jezik v javni rabi — 18.35 Sodobna medicina: Vsi so naši otroci — 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka — 19.15 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Prebujajoča se deieta, ameriška serija — 21.35 štirideset-tetniki zadnji de! poijske humoristične serije — 22.20 V znamenju — 22.35 Nočni kino: But)ey, angteškifiim. SOBOTA, 26. 9.: 8.10 Poročita — 8.15 Ciciban, dober dan: Akvarij — 8.35 Beti de!-fin, francoska risana serija — 8.50 Divja teta, mtadinskanadatjevanka — 9.10Pisani svet: Šibenik — 9.40 Vtoga in pomen čustev v našem iiv)jenju,izobraževatna oddaja — 10.00 Nasitje v družini: Bitty, angteška dokumentarna serija — 10.55 Miting ob ob-tetnici zasedanja v Stoticah, prenos — 12.15 Botnišnica na koncu mesta, češka na-datjevanka — 13.15 Poročiia — 13.20 Risanka — 13.25 Nogomet Teteks : Hajduk, prenos — 17.20 Poročiia — 17.25 Zaktad nove Francije, kanadski mtadinski fitm — 18.50 Naš kraj — 19.05 Ztata ptica — 19.10 Risanka — 19.15 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Krasna norost, ameriški fi!m — 21.40 Modni utrinki — 21.45 Dober večer, zabavno gtasbena oddaja — 22.40 TV Kažipot — 23.00 Poročiia. NEDELJA. 27. 9.: 9.20 Poročita — 9.25 2iv žav, otroška matineja — 10.25 Ljubezen po kmečko, nadatjevanka — 11.10 TV kažipot — 11.30 Narodna gtasba — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročita — 15.40 Žetev, dokumentarna oddaja TV Novi Sad — 16.00 Poročiia — 16.05 Sabina Wu!f, vzhodnonemški tiim — 17.35 Pristuhnimo tišini, oddaja za stušno prizadete — 18.00 športna poročita — 18.10 Sestanek v nebotičniku— 19.10 Risanka— 19.15 Cik cak— 19.22 TV in radio nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Baza na Donavi, nadatjevanka — 21.10 Levstikov tabor v Retnjah, reportaža — 21.40 V znamenju — 22.00 športni pregted. podjetju — 15.35 Usnjena gavica — 16.50 Risanka — 17.10 Votkovi ' ovce — 17.20 Nits Hotgersson — 17.45 " seniorjev — 18.30 Avstrijska* tjudska 9^ ba (iz Gradiščanske) — 19.00 Stike 'I ^ strije — 19.30 čas v stiki in šport — ^ Skup — skopuh iz Dubrovnika — 22.20 Sp — 22.35 Francois Vitton — 22.50 Poročita PONEDELJEK. 28. 9.00 Poročila — ^ Za predšolske otroke — 9.30 Prosim k'*' zi — 10.00 On la vol la mer — 10^ ušta"" 17.M Z" - 17.3 „Sahara" — 13.00 Redakcija predšotske otroke — 17.30 Lassie Otrokom za tahko noč — 18.00 Fauna ^ rica — 18.50 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije " 19.30 čas v sliki — 20.15 Ponedeljski SP — 21.05 Lisice — 21.55 šport — Z2.25 ročita. TOREK, 29. 9.: 9.00 Poročila — Z" predšotske otroke — 9.30 Angteščino 10.00 Poktici za invatide — 11.40 zabava — 11.50 Cotumbia — 12.20 niorjev — 13.00 Redakcija — 17.00 Za pr ^ šotske otroke — 17.25 Oddaja z miško tahko noč — 13-00 - 19.00 Stike 'Z 17.55 Otrokom za in Austria — 18.30 strije — 19.50 čas v sliki — 20.15 Svobo^ ati smrt — 21.00 Novo od včeraj *"** Ja, aii to smete? — 22.45 Poročita SREDA, !0.9.: 9.00 Poročila — daja z miško — 9.35 Francoščina -*" . Srečanje s Kar! Heinzem — 10.20 voda — 10.35 Petikan — 12.00 Možje 6 živcev — 12.15 Svoboda aii smrt Redakcija — 17.00 čarovnik Hudrimuo 17.30 Viki in močni možje — 17.55 Otro ^ za tahko noč — 18.00 Smeh na recep 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije in Tirotske — 19.30 čas v stiki — 20.15 skončni horizont — 22.25 Poročiia. ^ ČETRTEK, 1. 10.: 9.00 Poročita — predšotske otroke — 9.30 Dežeta L 13-C ud?! — 10.00 Obraz stoletij — 10.30 Neskoe horizont — 12.35 Velika molitev — Tom & Jerry — 17.00 Za predšolske — 17.30 Marco — 17.55 Otrokom za "" p, noč — 18.00 TV kuhinja — 18.30 Mi - SLOVENSKI ATLETSKI K L U B vabi na prvenstveno tekmo ___ V NEDELJO 27. SEPTEMBRA 1981 SAK - Grabštanf SAK „pod 23" - Grabštanj „pod 23" SAK šolarji — Kotmara vas šolarji Vse tekme so na Koschatovem igrišču ob 14.45 uri ob 13.00 uri ob 16.30 uri Prisrčno vabljen' PONEDEUEK, 28. 9.: 8.45 TV v šoti — 17.15 Poročita — 17.20 V gosteh pri zboru Sunco-kriii, otroška oddaja — 17.50 Puščavski otroki, češki kratki fitm — 18.05 Jedrska revotucija: Atom pred vojno — 18.35 Obzornik — 18.45 Mtadinska oddaja — 19.15 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Zorenje in boji miadega Levstika, TV fetjton — 21.25 Kuiturne diagonate — 22.25 V znamenju. TOREK, 29. 9.: 8.55 TV v šoti — 17.00 Poročiia — 17.05 Beti detfin, francoska risana serija — 17.20 Ko utihne šoiski zvonec, otroška oddaja — 17.50 B. Bartok: Lesen! princ, batet — 18.30 Obzornik — 18.40 Mo-stovi-Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost — 18.55 Knjiga — 19.10 Risanka — 19.15 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Odprto za ustvarjatnost — 20.55 Vottaire, ta vražji čto-vek, francoska nadatjevanka — 21.55 V znamenju. SREDA, $0. 9.: 9.00 TV v šoii — 17.15 Poročita — 17.20 Cirkus — 17.45 Romantika proti ktasicizmu, angteška dokumentarna serija — 18.15 Okrogti svet — 18.2 0bzor-nik — 18.40 Zapisi za miade: Viktor Miheiič — 19.10 Risanka — 19.15 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Fitm tedna: Krajšanje, češki fitm — 21.35 Majhne skrivnosti vetikih kuharskih mojstrov — 21.40 Miniature: Pohorski stektar — 22.00 V znamenju. ČETRTEK, 1.10.: 8.55 TV v šoti — 17.30 Poročita — 17.35 Divja teta, mtadinska nadatjevanka — 18.00 Nova obzorja, novosadska dokumentarna serija — 18.30 Obzornik — 18.40 Na sedmi stezi — 19.10 Risanka — 19.15 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.65 Vreme — 20.00 Gtasbeni četrtek — 21.35 625 — 22.15 V znamenju. 70.1* StikeizAvstrije — 19.30časvs!iki****2i,4$ Maščevanje kapitana Mitcheita*^* Amakane — 22.25 šport — 23.15 Poročil ORF-KOROŠK1 RADIO SLOVENSKE OPPAJE^^ NEDELJA, !7. 9.: 7.05 Duhovni nago*"' Najpesmicanašadariiovambo. ^3- PONEDEUEK, 28. 14 10 Obzornik — poved sporeda — Harmonika, kitara, — I. Virnik: 150-letnica rojstva Frana stika. ],)! TOREK, 29. 9.30 Za našo vas— ^ Koroški obzornik — Otroci, poslušaj'^ Mf" Obzvokihtamburic. SREDA, !0. 9.: 14 10 Obzornik z . . . — Cerkev in svet. ČETRTEK, ). H).: 14 10 Obzornik — ^ ska oddaja. % A V S T R 1 J NEDELJA, 27. 9.: 15^)7 strijsko prvenstvo v j^ — 17.20 The mummy ** j,ir Okay — 19.30 čas v sliki — 19-50 ^ / ski pregled — 20.15 Metulji so 22.00 Chicago 19.30 — 22.45 Poročila ^ PONEDELJEK, 28. 9.: 8.00 PerspeK",ji!' 18.30 Onedinovaiinija — 19.30 čas — 20.15 Dallas — 21.05 Kmet, čudoa^jt politik — 21.50 Deset pred deseto — Igra vlog — 23.50 Poročila. TOREK. 29. 9.: 17.45 Odpadki vsebdi^i' rovine — 18.00 Orientacija — ^'30 novailnlja — 19.30 čas v sliki — spoznate melodijo — 21.03 Horos ^ it 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Kh* poročila. ___________________________________ Izdajatelj, založnik In lastnik: venskih organizacij na Koroškern, urednik: Rado Janežič; odgovorni Andrej Kokot; uredništvo: 9020 genturt. St. Ruprechterstra0e1?/iVtg '1, telefon 84 9 24, teleks 42088; up'"' Celovec/Ktagenfurt, Gasometergass-^r) leton 32 5 50 - Tiska Založniško in družbazo. j. Drava, Celovec*