NASA KOMUNA GLASILO[OBČINSKEGA odbora socialistične zveze delovnega LJUDSTVA VIČ-RUDNIK l*®*0 I. Ljubljana, 31. marca 1961 Številka2 27. april - očrnski praznik i\a podlagi l. odst. 15. člena in 2. odst. 50. ■«lena zakona o ljudskih odborih (Ur. list URS, št. *^~^8/52) in 30. člena statuta občine Ljubljana-Vie je občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič na slaipni seji občinskega zbora in zbora proizvajal-cev dne 30. marca 1961 sprejel ODLOK o razglasitvi 27. aprila za občinski praznik" občine I juh I j ana - Vič-K udnik. v-7. april, to je dan, ko je bila na odmočju občine ustanovljena Osvobodilna fronta slovcn-akega naroda, se razglasil za občinski praznik občine Ljubljana-Vič-Rudnik. Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Ljubljana, 30. flL 1961. Podpredsednik občinskega ljudskega odbora: Tone Zupančič, I. r. Kafto 6omo proslavili 20-letnico vstaje Delovno Ijuilstvo naše občine bo v letošnjem 11 Bve®®np proslavilo 20. obletnico oboroženega upora proti naci-fašističnemu okuivatorju. Obemsld odlntr SZDL Vič je že sredi novem-ra lanskega leta formiral poseben odbor za proslavo _0. obletnice revolucije in za praznovanje prvega občinskega praznika dne 27. IV. 1961. Zaradi obsežnih nalog, ki nas čakajo letos, je odbor za proslavo razdelil svoje delo na sedem pododborov in sicer: pododbor za centralno proslavo, za izdajo almanalia, za organizacijo proslav v podjetjih, ustanovah in šolah, za telesno vzgojo »i san, za organizacijjo proslav na vasi, za zunanjo ureditev občine ter za tisk in propagando. Nadaljevanje na 2. strani Pred volitvami v zadružne svete Vsa skrb naj velja dobri kadrovski sestavi Kmetijske zadruge so osnovne organizacije za uvajanje socialističnih proizvodnih odnosov v za-selmo razdrobljeno kmetijsko gospodarstvo in zato imajo na tem področju kmetijske proizvodnje pisellaio vlogo. Njihova skrb je, da kmetijska proizvodnja v zasebnem sektorju kmetijstva poteka organizirano in tako, da bi se dosegla kar največja proizvodnost. Naloga zadrug pi je tudi skrb za mehanizacijo kmetijske proizvodnje, za agrotehnične ukrepe in podobno. Pri doseganju tega cilja imajo zadružni sveti kot družbeni organi več ali manj odločujočo vlogo. Razen tega pa zadružni sveti nudijo lepo priložnost za to, da se tudi v zasebnem sektorju kmetijstva uveljavlja družbeno upravljanje in da se pri zasebnih kmetijskih proizvajalcih vzbuja občutek za organizirano kolektivno gospodarjenje. Zadružni sveti se volijo v začetku vsakega drugega leta. Število članov znaša od 30 do 80; konkretno število pa določajo pravila zadruge. Po odloku Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS je razpisni rok od 1. marca do 15. aprila 1961. Razpis opravijo zadružni sveti sami tako, da bodo volitve končane najkasneje do konca aprila. Osnovne organizacije Socialistične zveze bodo morale ob podpori občinskih organizacij posvetiti kar največ skrbi za čim boljši kadrovski sestav zadružnih svetov. Le v primeru če bodo v novih zadružnih svetih izkušeni in predani socialistični kmetijski delavci, bodo zadruge kos svojim nalogam. Izvoliti pa bo seveda treba tudi primerno število žena in mladine. Del članov zadružnih svetov se izv oli iz vrst članov zadruge, drugi del pa iz vi-st delavcev zadruge in njenih samostojnih' obratov, upoštevajoč delež dohodka teh obratov v' skupnem dohodku zadruge. Pravila zadruge natančno določajo, koliko članov se voli v zadružni svet iz vrst elanov zadruge in koliko izmed delavčev7 zadruge oziroma njenih samostojnih obratov7. Kandidatne liste se vlaga pismeno, obsegati pa morajo vsaj toliko kandidatov, kolikor elanov zadružnega sveta se voli izmed članov zadruge oziroma izmed delavcev zadruge in njenih samostojnih obratov. Kandidatno listo izmed članov zadruge ali delavcev zadruge predlaga najmanj desetina članov zadruge. Predlagateljev ne sme hiti manj kot pet, če ima zadruga manj kot 500 članov oziroma delavcev. V tistih zadrugah, ki imajo več kot 500 članov ali več kot 500 delavcev sme predlagati kandidatno listo toliko članov zadruge, oziroma delavcev, kolikor kandidatov je treba izvoliti v zadružni sv et. Kandidatne liste morajo biti javno objavljene najmanj sedem dni pred volitvami in potrjene od volilnih komisij. Volitve so tajne. Vodita jih volilni komisiji, ki sta imenov ani izmed članov zadruge — za volitve članov zadružnega sveta iz vrst članov zadruge in izmed delavcev — za volitve članov zadružnega sveta iz vrst delavcev zadruge. Glasovanje se opravi na voliščih z glasovnicami. Glede na razsežnost zadružnih območij bo treba posvetiti posebno skrb organizaciji volišč. Le če bodo volišča prilagojena terenskim prilikam in če biodo volitve tudi politično dobro pripravljene, bo udeležba na volitvah dovolj velika. Ves kolektiv je nosilec samoupravljanja Z občinskih zborov sindikalnih podružnic Kot vsako leto so tudi v letošnjem letu občni zbori vseh sindikalnih podružnic v gospodarskih in negospodarskih organizacijah. V primerjavi s prejšnjimi leti beležimo letos velike razlike v poročilih, ki jih podajajo predsedniki sindikalnih jMidružnie o delu sindikalne organizacije pa tudi pri razpravah članov7. V prejšnjih letih so bili redki primeri, da hi sindikalne podružnice tako temeljito razpravljale na svojih zborih o delu organov delavskega samoupravljanja. V delovnih kolektivih se vse bolj zavedajo, da je nosilec delavskega samoupravljanja celoten kolektiv in ne samo delavski svet, oziroma upravni odbor, kot so marsikje smatrali doslej. Medtem, ko so bili delavski sveti v minulih desetih letih več ali manj samo razdeljevalci dohodkov nad tarifnimi postavkami, postajajo spričo novih gospodarskih inštrumentov edini dejanski gospodarji. Zanimivo je, «la so bili vsebinsko zelo dobri občni zbori v inštitutih ki znanstvenih zavodih, ki jih pri nas ni malo. Te ustanove prehajajo zdaj na samostojno linančno poslovanje in dobivajo status gospodarskih organizacij. Skoraj prav povsod, kjer so doslej že biU občni zbori, so člani opozarjali na nezadostno obveščenost članov kolektivov o problemih, ki jih obravnavajo organi podjetja. To se pravi, tla so se člani podružnic oziroma kolektivov premalokrat sestajali. Mnogo so govorili o skrbi za delovnega človeka: o stanovanjskih problemih, o strokovnem izobraževanju delavcev, o letnem oddihu in rekreaciji, predvsem pa o politiki nagrajevanja po učinku dela. Boa osnovnih pomanjkljivosti, ki jo je ugotovil naš ObSS je ta, du so na zborih jioleg temeljite obravnave o novih gospodarskih inštrumen- tih in o navedenih problemih premalo obravnavali tudi probleme komune (ceste, kanalizacija, vodovod, so'stvo, zdravstvo itd.). Premalo govora pa je lido tudi o povezavi gospodarskih organizacij s stanovanjskimi skupnostmi na terenih. Tudi občni zbor sindikalne podružnice ObLO je bil letos vsebinsko bogat — tudi zaradi tega, ker so na njem govorili o nagrajevanju po delu za uslužbence tega organa. Na splošno lahko trdimo, «la so sindikalne podružnice več ali manj opustile misel, tla so trgovina oziroma sncialna ustanova, ki naj skrbi samo za nabavo ozimnic, za organizacijo izletov7, za razne prireditve in podobno. Organizacije so se že začele ukvarjati z vsemi gospodarskimi problemi. Zavedajo se, da je od njihove rešitve odvisen dvig realnih osebnih dohodkov. Tudi glede obiska na občnih zborih se moramo izraziti pohvalno, saj je bila udeležba na zborih 95o/o. V razpravah pa je sodelovalo približno 30 o/o prisotnih. Končno naj omenimo, tla se je z združitvijo občin Vič, Rudnik in Dobrova število članstva sindikata povečalo na okoli osem tisoč. Za uspešno tlelo na geografsko razsežnem območju smo morali organizirati pet sindikalnih aktivov, ki bodo poleg splošnih problemov še posebej obravnavali probleme svojega območja. Ti aktivi so v Podpeči, na Dobrovi, v Velikih Laščah, Škofljici in na Rudniku. S končno analizo občnih zborov in s kadrovskim sestavom novoizvoljenih izvršnih odborov sindikalnih podružnic, bomo seznanili članstvo sindikata takoj po končanih občnih zborih — to je v mesecu aprilu. Stran 2 NASA KOMUNA« Leto I. — Štev. 2 5? Pogovori na zborih volivcev Predlogi volivcev-bodo v okviru možnosti upoštevani v družbenem planu za leto 1961 Na zborih volivcev, ki so bili ort 19. lil. do 2G. UT. 1961 so volivci razpravljali o predlogu družbenega plana /.a leto 1961. Sklepe zborov volivcev ljudski odbor že analizira in bo nanje v celoti odgovoril v jnas'ednji številki našega glasila. Na 41 zborih na območju občine Ljubljana-Vic-Rudmik je sodelovalo nad ilOOO volivcev. Zbor volivcev na BARJU bo treba sklicati še enkrat ker prvič mi bil sklepčen. Takšen malomaren odnos volivcev je še toliko bolj vreden obsojanja zaradi tega, ker je na tem območju še precej (nerešenih problemov, pa kljub temu kažejo državljani zelo malo volje za sodelovanje z občino. Zbor volivcev v VELIKIH LASCA!! je opozoril Ina to, da bo nujno treba urediti kanalizacijo v središču kraja. To naj bi napravili hkrati z gradnjo cesie, ki jo že trasirajo. \ olivci so bili mnenja, da bi bilo treba organizirati servisne delavnice in postaviti bencinsko črpalko. V DALN.T1 VASI je zbor volivcev soglasno sprejel predlog družbenega plana. Volivci so zahtevali naj krajevni odbor pošlje Mestnemu vodovodu protestno pismo zaradi nerešenega vprašanja vodovoda. O poti na Orle sr» sklonili, da jo je treba čim bolj stalno vzdrževati. Zbor volivcev na VELIKEM OSOLNIKI je izrazil zahtevo po pomoči pri gradnji vodnjaka pri šoli, ki je brez vode. Sola že pet let čaka na pleskanje oken in vrat. ki zato že gnijejo. Volivci sr» izrazili pripravljenost da bodo s prostovoljnim delom pomagali pri urejanju pota. Otroci iz tega kraja in iz vseh bližnjih vasi hodijo v osemletko v Lašče — celo 17 km daleč in hi bilo nujno treba organizirati avtobusni prevoz vsaj od Boba do Velikih Lašč. Tudi zbor volivcev volilne enote RAŠICA je v celoti sprejel predlog družbenega pitna. Največ so razpravljali o vsakoletnih popi ivah zamočvirjenih travnikov, in o prekvalifikaciji zamočvirjene zemlje v nižje razrede s čimer hi se znižali previsoki davki. Na zboru volivcev na TURJAKU s» kritično ocenili postopek pri izdaji gradbenih dovoljenj in menili, da je treba odpraviti v gradbenem in komunalnem odd. občinskega LO nekatere pojave birokratizma. Predlagali sr» tudi, da naj se sredstva za popravilo p°ti krajevnega in občinskega značaja preneso v celoti na krajevni odbor. Na zboru volivcev (na BORU je bila osmino vprašanje dograditev in razširitev 4 km dolge poti. ki bi povezala Rob z Zapotokom in naprej z Igom ter Ljubljano. Državljani sr> ze sami na trasi opravili |nad dve sto prostovoljnih ur. Zavedajo sc gospodarskega pomena te ceste, ki jim so v dela vložili že nad 200.000 din; oh skromni bo dosedanjo pot skrajšala za nad 10 km. Sami podpori občine pa bodo že letos dokončali cesto. Volivci na MOHORJU sa predlagali ustanovitev' obilnega podjetja za izdelovanje suhe robe. v katerem bi zaposlili odvečno delovno sil » s tega območja. Predlagali pa si tudi uvedbo potujoče ambulante in trgovine, ki bi oskrbovala ta oddaljeni kraj. Volivci OPALKOVA sa naprosili ljudski odbor vsaj za 300.000 din dotacije za ureditev' komunalnih problemov'. Zlasti poti .so pri njih v izredno slabem stanju. Volivci volilne enote RUDNIK smatrajo, tla je treba dokončno urediti vodovod v Londonu in na Rudniku. Ker je promet zaradi gradnje mostu na Ižanski cesti preusmerjen na Peruzzijevo cesto in na Jurčkovo pot že več kot eno leto, sta ti dve cesti že domala uničeni. Volivci sa nakazali tudi potrebo pa zidavi kulturnega doma na Rudniku in razpravljali še. o izredno slabi razsvetljavi na Dolenjski cesti, ki je podaljšek avtomobilske ceste Ljubljana— Zagrel». Prebivalci Rudnika kiju!» majhni razdalji do središča mesta še nimajo vodovoda in zahtevajo, naj Mestni vodovod čim prej izdela načrte. Prebivalci bi sami napravili izkope in zasipe. Po njihovem bi bilo treba tudi čimprej začeti z gradnjo kulturnega doma na Rakovniku in dokončati zdravstveni dom ter osemletko. Volivci NOTRANJIH GORIC sa kritično ocenili odkup poljskih pridelkov od kmetov' kooperantov'. Govorili so tudi o gradnji transformatorske postaje v Notranjih Goricah in naprosili občinski odbor za potrebna sredstva za popravilo potov'. Zbor volivcev stanovanjske skupnosti TOBAČNE TOVARNE je razpravljal o gradnji stanovanj in o gradnji nove Glasbene šole. ki naj bi bila blizu osemletke na Viču. Nadaljevanje na 3. strani Program pionirskih iger občinske ZPM Občinski program za Jugoslovanske pionirske igre je sestavljen na podlagi republiškega in okrajnega programa za pionirske igre. Za izvedbo Jugoslovanskih pionirskih iger je formiran občinski odbor s svojimi komisijami: za glasbeno, gledališko vzgojo, za letovanja, za propagando in za materialna vprašanja. Občinski odbor bo stalno spremljal potek in izvedi »o programov'. Odlwir za pionirske igre je pripravil takle program: organiziral je novoletno praznovanje v ul »čini. meseca maja bo organiziral javno oddajo .,Kaj veš o domačem kraju?«. Program pa obeta še: medsel»ojna spoznavanja pionirjev v' občini, športna tekmovanja najboljših ekip pionirskih odredov, občinsko šahovsko tekmovanje, občinsko tekmovanje strelcev, srečanje pionirjev s kulturnimi delavci in z borci NOV, pevsko revijo po sektorjih in občinsko revijo z izborom najboljših pevskih zborov. Odbor pa ho organiziral tudi: vsaj en pionirski klub, skupno z ÈMS delovne akcije za čiščenje ulic. ureditev igrišč, dvorišč in drugih objektov, centralno razstavo izdelkov pionirskih odredov, ustanovil bo klub vzgojiteljev na letovanjih in organiziral sprejem pri predsedniku občine ter slav nostno prireditev oh zaključku Pionirskih iger. Kako bomo proslavljali 20-lelnico vstaje N idaljevanje s 1. strani Odbor je že sestavil okvirni program, ki bi bil naslednji: 1. Centralna proslava na dan občinskega praznika v dvorani kina Vič s predhodno slavnostno sejo 01 »LO in sprejemom pri predsedniku ObLO. 2. Izdaja spominskega zbornika o gospodarskem, kulturnem in družbeno-političnem razvoju občine. 3. Revija pevskih zborov' osnovnih šol. 4. Revija kulturno-umetniške dejavnosti ,,Svobod« in prosvetnih društev. 5. Centralni nastopi TVD Partizan Trnovo, Vič, Horjul, Brezovica.' Brdo, Polhov Gradec in Krim. 6. Košarkarski, atletski, nogometni in balinarski turnirji športnih organizacij. 7. Povorka društev TVD Partizan, Svobod, športnih organizacij ter gasilskih društev. 8. Štafetni tek oh spomenikih in spomeniških' krajih iz NOB ali množični pohod. 9. Tekmovanje šahovskih društev in strelskih družin. 10. Svečani zbori SZDL na vasi, akademije v zadružnih domovih, prižiganje' kresov na predve- čer občinskega praznika, splošna kmetijska razstava itd. 11. Ureditev grobov' padlih borcev, plošč in spomenikov. 12. Ureditev javnih prostorov, cest, parkov in nasadov “itd. Odbor je sprejel načelo, da mora biti proslavljanje množično in skozi vse leto ter na kvalitetni višini. Proslave v podjetjih, ustanovah in šolah se I»odo čas »vno povezale tudi z drugimi obletnicami, ki so pomenil »ne za posamezno podjetje, ustanovo itd. Proslavljanje in stroške za zunanjo ureditev ter okrasi cv občine l»o finansiral poseben sklad, ki se ho formiral s prispevki gospodarskih organizacij ia s prispev kom iz občinskega proračuna. Med pomembnimi dogodki jubilejnega leta l»o vsekakor zelo pomembno tudi prvo praznovanje občinskega praznika združene občine Vic-Rudnik. Ni dvoma, da bodo k čim uspešnejšemu in čim bo'j možičnemu proslav ljanju prispevali svoj delež ne s imo prebivalci naše občine, ampak tudi podjetja, /.avodi, ustanova-, šole, družbene organizacije, kul turno-umetniška in gasilska društva, mladina, pionirji, športne organizacije, skratka vsi se Imj lo s ponosom spomnili slavnih let krvave ljudeh' -ajc in gigantskih naporov ter uspehov v povi.jn graditvi naše države. Razpisal bo tudi natečaj za vsebinsko in estetsko najboljšo razstavo pionirskih odredov, sodeloval ho pri izvedbi programov Glasbene šole Vič z naslovoma: obisk pri Jugoslovanskih skladateljih in obisk pri Slovenskih skladateljih, pri izvedbi produkcij glasbene šole Vič; za posamezne osnovne šole, pri organizaciji pohoda oh žici okupirane Ljubljane, pri organizaciji izložb posameznih pionirskih odredov in razstave primerne otroške konfekcije, pri pogozdovanju trase ob žici okupirane Ljubljane, pri izvedbi pionirskih zimskih iger s smučarskimi tečaji, pri akciji za pomoč Alžirskim otrokom in pri akciji za prevzem patronatov raznih podjetij nad šolami in listano v-anii. Predvsem pa 1h> odbor nenehno skrbel za krepitev pionirskih zadrug in za ustanavljanje novih, za razvijanje rednega pionirskega dela ter za izboljšanje materialnega stanja pionirskih odredov. Tudi v Logu pod Mangartom letujejo otroci naše občine Priprave za prijetno letovanje otrok Na združitvenem občnem zboru Zveze prijateljev mladine občine Vič-Rudnik, dne 27. februarja 1961, smo formirali komisijo za letovanje, ki naj bi opravljala funkcijo bivšega koordinacijskega odbora. V komisijo smo vključili poleg članov' ZPM še zastopnike ZB. RK, sindikatov ter zastopnika sveta za varstvo družine. Komisija se je že večkrat sestala in obravnavala probleme v Zvezi z letošnjim letovanjem otrok naše občine. Bivša občina Vič je imela urejeno bazo za višinsko letovanje otrok v Logu pod Mangartom, bivša občim Rudnik pa obmorsko bazo v Rovinju. Združena občina ho nadaljevala z dokončno ureditvijo obeh letovišč za otroke in mladino. Adaptirana hiša v Logu pod Mangartom ima kapaciteto za dJ otrok. Opremljena je sodobno z vsemi potrebnimi sanitarijami in opremo. V letošnjem letu bomo v spalnicah opremili postelje z novimi žimnicami ter uredili igrišče oziroma dvorišče. Ze obstoječim 16 hišicam v Rovinju se bodo letos pridružile še tri nove lesene hiše. S tem bomo kapaciteto otrok lahko zvišali ina 120. V obdobju šolskih počitnic se bodo v obeh otroških letoviščih zvrstile šli ri izmene otrok — vsaka po 20 dni. Začetkom junija pa hodjo v Istgu pod Mangartom že letovali predšolski otroci, največ iz otroških ustanov občine. Računamo, da bomo s tem omogočili zdravo in prijetno letovanje preko sedem sto otrokom, ki so potrebni letovanja, maj bo po zdravstveni ali po socialni indi kari ji. Cena letovanja je do 7000 din, odvisno od višine plače staršev in pa od števila družinskih članov. Za vodstvo letovanja smo se obrnili na prosvetne delavce in mladino. Šest članov iz maše občine se je udeležilo seminarja, ki ga je organizirala Okrajna zveza prijateljev mladine. Na pobudo in s pomočjo ZPM ho ludi v nasi občini ustanovljen klub vzgojiteljev na letovanjih, v katerem bodo vzgojitelji izmenjavali izkušnje in drug drugemu posredovali nasvete za čim l»oljso organizacijo zdravega razvedrila naših najmlajših. t HK.Il .JK 1 HKDMŠM ODBOR: Vlado Zori, France Jeras, Ione Urbič, Dušan Mole in Krnil Zirkovnik Tiska Tiskarna šolskih delavnic tehniških šol v Ljubljani Pogovori na zborih volivcev Nadaljevanje z 2. strani ZI>or volivcev ma ŠKOFLJICI je predlagal po-«pešemo gradnjo vodovodnih priključkov in lesnega kombinata na Škofljici. Za gradnjo družhe-hega centra na Škofljici so zainteresirane tudi gospodarske organizacije: materialno pomoč pa naj bi nudil tudi občinski ljudski odbor. Volivci eo zahtevali tudi jasne in redne odgovore na vsa vprašanja, zastavljena na prejšnjih zborih. ZlK>r volivcev 'v POLHOVEM GRADCU je pa zahteval preureditev trgovine in predlagal usta-novitev samostojne drevesnice za Dolomitsko področje. Razpravljal je o pomanjkanju obrtniškega kadra, o razvoju turizma, določil je prioriteto občinskih cest. razpravljal o načrtih za elektrifika-eijo in gradnjo vodovoda, o razširitvi obstoječe javne razsvetljave v Polhovem Gradcu, o gradnji «taa 10 vanj s k ega bloka, o urbanističnem načrtu, o problemu šušmarjev in o usposobitvi brivnice. Volivci so ugotov ili, da so skoraj vsa investicijska ■sredstva inamenjena le za ožji mestni del. premalo sredstev pa bodo dobila druga območja, ki imajo tudi mnogo nerešenih problemov . v Volivci z območja DOBROŠ’E so zahtev ali ]>rc-tockovanje stanovanj v župnišču. Razpravljali so o zaščiti drev ja ob Gradaščici, o izvozu peska iz struge, pa še o regulaciji struge Iforjidke na koncu Dobrove, ki stalno poplav lja. Volivci IIRUŠEVA so razpravljali o eUktrič-tocm omrežju, o prevozu šoloobveznih otrok, o regulaciji Gradaščice, ki odnaša rodovitno zem-3jo, predlagali pa so tudi pregi *d katastrskega do-nodkii, ker menijo, da je razdelitev pris[>evka za vovlov'oil nepravilna. Razpravljali so tudi o grad-*>ji ceste od odcepa Ljubljana—Polhov Gradec: do Hruševega. Volivci volilne enote KOLEZLIE so predlagali gradnjo potrošniškega centra, razpravljali so o izredno slal>em stanju nekaterih cesta in zahtevali zamenjavo cestnega delovodje. Predlagali so tudi, toaj se iz mestnega sklada za pobijanje alkoho-pomaga TVD Partizanu v Trnovem pri •ureditvi sanitarij. Sprejeli so tudi sklep o pobi-ra*1.iu samoprispev ka za gradnjo kino-dvoran. Tudi volivci ČRNEGA VRHA so predlog druž-lienega plana v celoti sprejeli s pripoml>ami naj «V1;^ trgovina v Zalogu, naj se kraj poveže s telefonskim omrežjem in s prošnjo za pomoč pri iektmikaciji Rovt in Planine ter s prošnjo za podaljšanje avtobusne proge do Zaloga. Volivci e enote so se zavzeli tudi za ustanovitev obrtne •delavnice za kovaško stroko. olivci VNANJIH GORIC so sprejeli predlog ^touzbenega plana brez bistvenih pripomb. ludi na BREZOVICI so volivci sprejeli pred-■og plana. Vanj pa naj se na njihovo zahtevo M»ese popravilo obstoječega vodovoda, ureditev kanalizacije pri zaselku Postaja in graditev nove pekarne na Brezovici. Razpravljali so tudi o izdelavi urbanističnega načrta za območje pri postaji. AOlivci KOZARTJ so soglašali z uvedbo krajevnega prispevka za gradnjo kinografskih dvoran. Predlagali so podaljšanje avtobusne proge do Brezovice pa tudi gradnjo potrošniškega centra za katerega so smatrali, da je pri njih celo bolj potreben kot v Rožni dolini. Tudi problem oskrbe z zdravo pitno vodo pri njih še ni odpravljen. Volivci volilne enote GOLO, SKRILJE, ZA-POTOK imajo veliko problemov z gradnjo vaških potov in jim bo pri tem treba pomagati. Razpravaljali so o gradnji kulturnega doma in sklenili nadaljevati z začetim delom. Predlagali so naj KZ Ig zaposli za čiščenje pašnikov prebivalstvo njihovih vasi. Volivci volilne enote ŽELTATL.IE so predlog družbenega plana soglasno sprejeli in izvolili nov krajevni odbor. Zbor volivcev TRNOVO je predlagal, naj se Mnese v družbeni plan razen dograditve šole tudi dograditev otroškega vrtca, nameravana lokacija kiino-dvorane na Bičevju pa ss prenese v bližino nove trnovske šole. Volivci so razpravljali tudi o uvedbi avtobusnega prometa skozi Trnovo, o urbanističnih načrtih Trnovega, o pomoči ljudskega odbora pri gradnji gasilskega doma, o povečanju kapacitet otroškega vrtca in o ureditvi nekaterih cesta. Volivci IGA so predlagali ustanovitev pekarne na Igu, v daljši razpravi pa so kritično ocenili pomanjkanje učilnic na Igu, kjer bodo morali verjetno že jeseni uvesti četrto izhieno. \ olivci volilne enote KRIM so za uvedbo krajevnega samoprispevka za gradnjo kinomatograf-skih dvoran. Predlagali so ustanovitev gostišča na Orlah. Mladinska organizacija pa naj bi se po njihovem lotila formiranja delovne brigade, ki Ih» pomagala pri gradnji zdravstvenega doma in športnega parka. Volivci enote PURKACE so načeli problem prevoza učencev, ki hodijo po 20 km daleč v šolo. Ludi učna moč na Robu bo nujno potrebna, saj imajo učenci sedaj pouk le trikrat tedensko. Volivci naprošajo ljudski odbor za čimvečjo materialno pomoč pri urejanju cesta. Volivci ROŽNE DOLINE so opozorili na slabe ceste in na slabo razsvetljavo. Sprejeli so tudi sklep o uvedbi posebnega samoprispevka za gradnjo kinomatografskih dvoran. Volivci z BRDA predlagajo naj se v letošnjem letvi popravi oziroma gradi cesta na Brdo. Razpravljali so tudi o {nujnosti razširitve vodovodnega rezervoarja in o dodatni telefonski liniji na Brdo. Sprejeli so sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za gradnjo kinodvoran, in izvolili nov krajevni odbor. Volivci PRESERJA predlagajo, naj bi družbeni plan zagotovil gradnjo vodovoda Podpeč-Preserje in ureditev vodovoda v šoli. Predlagali so tudi združitev krajevnih odborov Podpeč in Preserje. \ "oliv ci volilne enote PODPEČ-JEZERO so pa predlagali, naj ljudski odbor posveti več pozornosti vzdrževanju občinskih cest, turizmu in gostinstvu, gradnji vodovoda ter izdelavi zazidalnih načrtov za njihovo območje. Predlagajo tudi takojšnjo gradnjo vodovoda in se zavzemajo za dograditev kopališča na Jezeru. Volivci terena MALCI BELIČEVE so predlagali ukinitev mesnice na Tržaški cesti in adaptacijo prodajalne v prodajalno zelenjave, namestitev klopi ob avtobusnih postajah, redno čiščenje Gra-ll J>' S Jeklenicami in jih^ vrgli na cesto. 2e kov p Ul' -l0 na ^’01° pfi^h» iz Zelimelj sto voja-v 2 r ° .'H ^ vse laute, jih odgnali m zaslišanje unij,,, dvanajst so jih odpeljali na Ig. sedem Pa *o jih potem poslali v internacijo. ^ 'j jl'h'ja 1941 se je začela oblikovati Molniška a5 Ki jo je sestavljalo 20 domačinov — pred-vscin nekdanjih Svobodašev. Pričeli so s sabotaž-akcijami, ki so polagoma preraščale v pravo (19. julija je bila pretrgana telefonska 1M,' Podkraju, istega dne pa tudi telefonska ju.Ìa 1 omišelj-Podpeč.) Vse te akcije so bile **političnega dela KP med prebivalstvom in Rezultat dobro organizirane Narodne Zaščite. Molniška četa je bila dokončno oblikovana • julija 1941. Geto je organiziral Ivan Jakič Verui). \ odstvo čete je bilo v rokah Jerneja Gašperšiča in Slavka ZhLaneka. Tri dni po ustanovitvi Ijudsfzi revoluciji % je četa pri Brezjah nad Sostrem že izvedla prvi večji ina|>ad na indijansko preskrbovalno kolono, ki je nosila brano [Misadki v Lipoglav. (2. četa, 3. bataljona črnih srajc.) Tedaj je četa štela že .30 borcev s 5 lahkimi mitraljezi, vsi pa so bili oboroženi s puškami. Konec julija 1941 je bilo tudi na Mokrcu urejeno partizansko taborišče, ki ga je organiziral žc omenjeni Ivan Jakič. Sem so prihajali prvi mo-krški partizani Sli Kogoj. Ljubo Šercer, Peter Dobrajc, Lado Janežič itd. Za te partizane so prebivalci Škrilja in Golega zbL. I' hrano in vojaški material. 15. avgusta se je že omenjena Molniška četa razdelila. En del je ostal na Molniku (zaradi neaktivnosti je dobil ime ..kurja farma«) in se v začetku decembra priključil Pugledski četi. drugi del jrrI vodstvom Ljuba Šercerja in Slavka 2i-daneka pa je odšel na Mokre, kjer je ostal do 15. septembra 1941. V začetku je štela mokrška skupina kakih 20 mož z dvema lahkima strojnicama, konec avgusta |>a je narasla na 50 mož s štirimi lahkimi mitraljezi in 30 puškami. Bila je jedro poznejšega Krimskega bataljona. V to četo je vstopil tudi .Milan Majcen, ki je 7. avgusta 1941 polK-gnil iz zaporov v šeiitpeterski kasarni in ]>ostal pozneje komandir Mokri miške čete. Dne 12. oziroma 13. septembra sta .sc od Mokrške čete odcepili Majcnova mokronoška iu Dolganova primorska skupina. V noči od 29, na 30. avgust 1941 je Mokrška četa pod vodstvom Ljube Šercerja napadla karabinjersko postajo ma Turjaku i.i jo obstreljevala s puškami in strojnico. Ranjenih je bilo nekaj karabinjerjev. To je bil prvi partizanski poskus, da bi zavzeli utrjeno postojanko. fz Ljubljane je avgusta in septembra odiraj alt» pa Mokre vedno več tovarišev v partizane. Votili jih je tov. Franc Bratovž (Aco). Zbirališče je bilo pri šoli na Barju. Nato so odhajali po cesti na Ig-Kurešček-Jazbino-Krvav o peč v šolski lo-gor pod Rakitno. Zbirališča so bila še v Trni vasi, na Igu in Lavrici, pozneje pa kar v Ljubljani pred Mestnim domom, od koder so se z avtobusom vozili proti Turjaku. Velika aktivnost partizanov-, razvoj OF in pa akcije Narodne zaščite na območju Mokrca so resno prizadele italijanskega okupatorja, ki je začel konec leta 1941 z vrsto ofenziv , da bi uničil partizane. Italijanska kvestura je s pomočjo vojske izvedla 14. in 15. septembra 1941 prvi večji ofenzivni sunek na področje Mokrca. Italijani so navalili na partizansko taborišče na Mokrcu iz treh smeri: Golo, Krvava peč, Zapatok. Ljubo Šercer in Milan Majcen sta s spretnim manevrom ^megafon in srbska povelja) speljala Italijane \ napačno smer. pobila 54 Italijanov- in omogočila skupini umik v novo talvorišče v Zali pod Osredkom. Zadnji sunek Italijanov je bil 16. sept. 1941, ko je 85. četa telegrafistov pregledala še manjše področje Iške in pri tem požgala partizanske barake. Mokrška četa se je po ofenzivi zbrala 20. septembra 1941 v Zali jrkI Osredkom. Oblikovala se je še Šolska četa. Tu je bil v začetku obtobra 1941 ustanovljen tudi Krimski bataljon. Komandant je bil Jernej Gašperšič, komisar pa je bil Dušan l*irj evee. Krimski bataljon je tako ob ustanovitvi imel šest čet — skupno 150 mož. Stran 4 NASA KOMUNA« Leto I. — Štev. 2 Nasveti kmetovalcem list „Naša komuna« Bo imel v Bodoče po-eebno rubriko, ki Bo namenjena kmetijski dejavnosti v občini. V tej rubriki bomo objavljali zanimivosti naprednega kmetijstva, kot na primer uporabo umetnih gnojil, kemičnih sredstev, sodobnih kmetijskih strojev, kakor tudi veterinar-sko in gozdarsko problematiko itd. Posebnost te rubrike bo v tem, da bodo tudi bralci lahko spraševali za kmetijske nasvete — na vprašanja bomo redno odgovarjali. Poleg tega pa naj bralci sami prispevajo članke iz Lastnih izkušenj in uspehov pri kmetovanju. Prav tako bodo kmetovalci v tej rubriki našli tudi nasvete za važna kmetijska dela v prihodnjem mesecu. DOGNOJEVANJE VISOKORODNIH SORT PŠENICE Od agrotehničnih ukrepov, ki najbolj vplivajo na pridelek visokorodnih sort pšenice (San Pastore, Hellkom, San Marino itd.) je zel opo-memlmo zimsko dognojevanje. Po navodilih naj bi posevke pšenice dognojevali z dušikom jiiitro-monkal) februarja (175 kg mitromonkala na ha) in po potrebi še aprila. Ker je sedaj zadnji čas, naj kmetovalci takoj dognojijo visokorodne sorte pšenice z nitromonkalom. Plevel v žitih zatiramo s herbicidi v mesecu aprilu, zato uporabljami herbicid Deherban v koncentraciji 1 kg na 600 1 vode ali Agro.von 4 v koncentraciji 4 kg na 600 I vode. GNOJENJE TRAVNIKOV Z gnojenjem travnikov vračamo zemlji one hranilne snovi, Id jih je travinje porabilo za svojo rast. Danes naš krnet ne obdeluje več njiv brez gpojenja, toda mnogi pa še vedno mislijo, da travnik lahko daje pridelek brez gnojenja. Res je, da tudi neurejen in neoskrbovan travnik daje pridelek, a ta je pičel in kakovostno slab, večkrat pa niti ne poplača truda, ki ga imamo s košnjo in B spravilom. Kakor vse rastline, tako rabijo tudi trave predvsem: dušik, fosforno kis Imo in kalij. Teh je v zemlji navadno le malo. Pridelek 45 q sena na ha porabi iz zemlje 79 kg dušika, 30 kg fosforne kisline in 90 kg kalija. Zato je razumljivo, da moramo travniku nadomestiti izgubljene hranilne snovi z gnojenjem. i Kmetovalci, če želimo obilen pridelek sena je sedaj zadnji čas, da travnike takoj pognojimo z gnojili, ki jih ima KZ na zalogi. V zadnjem času so najbolj v rabi mešana gnojila — nitrofoskalij, ki so za travno rušo najbolj primerna. ZAVARUJMO SADOVNJAKE PRED SLANO Najbolj nevarna je slana za rastline, ko prične rasti ali cveteti. Zaradi slane trpi najbolj vinska trta in sadno drevje. Nižinske zaprte lege navadno slana najbolj prizadene. Proti poznemu mrazu ali slani, je najmanj odporno cvetje in mladi plodovi. Zaprte cvete uniči mraz že pri temperaturi od —1 do —6° C, odprte pa od — 1 do — 4° C. Mladi plodovi pa so za mraz občutljivi že pri 0° C. Nočna slana, ki napravi največ škode pa je možna, če je med 16. in 17. uro mimo in jasno vreme z nizko temperaturo. Sadovnjake in tudi ostale rastline obvarujemo pred slano, če raslline pokrijemo s papirjem, slamo, gnojem itd., ali pa ce z gostim dimom preprečimo prehitro ohlajevanje. Zato pripravite v sadovnjake slamo, mokro listje, žaganje, pipir, odpadno olje itd., da boste ob sporočilu liidrometoorološke službe lahko z dimljenjem obvarovali sadovnjake pred slano! ŽIVINOREJCEM! Svinjska kuga in rdečica sta se zadnja leta močno razširili na območju naše občine. Naši prašičereji povzročati občutno gospodarsko škodo, rdečim pa poleg tega ogroža še dragoceno človeško zdravje. Da bi se zavarovali pred tema dvema boleznima uvajamo v letošnjem letu obvezno zaščitno cepljenje. ZAVARUJMO GOZDOVE PRED POŽARI Pričakovati je zopet suho in toplo vreme. Opozarjamo vse, ki se zadržujejo v gozdu in v njegovi bližini, da je sedaj najbolj nevaren čas za gozdne požare. Zažiganje grmovja, dračja in plevela na pašnikih in na drugih zemljiščih je dovoljeno le ob mirnem vremenu in pri stalnem nadzorstvu. V primeru, če pa požar vendarle nastane ga je treba takoj prijaviti in pomagati pri gašenju! Sprašujemo in KJE VZETI SREDSTVA ZA VZDRŽEVANJE STARIH ZGRADB? Stanovanjska skupnost Barje šteje 34 Itišnih svetov. Skoraj vsi pa imajo precejšnje težave z vzdrževanjem starih hiš. Sredstva, ki ostajajo hišnim svetom za redna popravila so namreč tako majhna da niti zdaleč ne zadoščajo. Hišni sveti velikih stanovanjskih hiš — posebno še novejših stavb so v veliko boljšem finančnem položaju. Dokler so nove — takšne hiše sploh ne terjajo večjih popravil, kasneje pa so prednosti v tem, da je treba vzdrževati samo eno streho in tudi vrsta drugih objektov je skupnih za vso zgradbo. Zakaj je potem odstotek, ki ga je treba plačevati v amortizacijski sklad enak za siate in nove hiše? Prav bi bilo, če bi za stare stavbe sploh ukinili amortizacijski sklad, ali pa bi vsaj zmanjšali odstotek amortizacije. Stanovanjska skupnost Barje Dejstvo, da hišnim svetom, ki upravljajo stare hiše, primanjkuje sredstev za popravila, je sev eda splošno znano. S tem vprašanjem se ukvarjajo poleg hišnih svetov vse stanovanjske skupnosti in organi, ki so pristojni za stanovanjske zadeve. Sekretariat Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS za zakonodajo in organizacijo je že zahteval, da ga oddelek za komunalne in gradbene zadeve ObLO seznani s težavami pri upravljanju stanovanjskih hiš. Kolikor nam je znano ho te podatke poslal Zveznemu sekretariatu. Po zakonu o stanovanjskih razmerjih pripada amortizacija za hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini, ki so bila dograjena pred 1. L 1956, občinskemu stanovanjskemu skladu. Spremembo tega določila sprejme lahko le Zvezna ljudska skupščina. Čeprav so o finančnem stanju hišnih svetov seznanjeni pristojni organi, ne hi bilo odveč, če bi posamezne stanovanjske skupnosti z gradbenimi strokovnjaki, ugotovile na svojem območju potrebna popravila in denarna sredstva na eni strani, na drugi strani pa sredstva s katerimi razpolagajo liišni sveti. Pismo iz Vrhove Na severozahodnem robu mestnega predela občine Vič - Rudnik - Dob ro va je na sončni strani pod nizkim gričem za ljubljanskimi opekarnami majhno toda prijetno mestno naselje Vrbovci. Četudi šteje komaj tisoč prebivalcev, izrazito delavskih družin, je mnogo doprineslo za osvoboditev in tudi sedaj je družbeno dokaj delavno. Hitro smo prisluhnili sklepom V. kongresa SZDL in tudi dosegli le [M' uspehe. Uveljavlja se stanovanjska skupnost, SZDL pa že izvaja svoje programe po sekcijah. Sekcija zìi izobraževanje in sekcija za socialno skrbstvo in politiko že aktivno delujeti. Zelo aktivna sta organizacija RK in DPM pa tudi ZB, ZVVT in Društvo mladih zadružnikov ne zastajajo. Pri stanovanjski skupnosti sta zelo aktivni Komisija za komunalna vprašanja in sadjarska komisija. V zadnjih letih smo dobili šolo, ki st; še dograjuje in bo v letošn jem letu že popolna osemletka s približno }>et sto učenci iz Vrhove, Brda in Kozarij. Šolski odbor se trudi, da je šola kar najlepši drugi dom mladine. Tudi vodovod že obstaja, prav tako glavni vod kanalizacije, cesta pa je površinsko obdelana. K vsem tem dobrinam, za katere se moramo zahvaliti družbi, so mnogo prispevali državljani sami. S pomočjo ObLO so sami zgradili ulične vodovode v dolžini približno 1500 metrov, izkopali in' zasuli so vse jarke in nekateri so opravili tudi nad dve sto delovnih ur. Zadnjo jesen so sami uredili in nasuli vse stranske ulice itd. Kljub aktivnosti državljanov jxa je še vedno mnogo nerešenih problemov. Dograditi bo treba ulične vodovode, saj prebivalci na gričku in v dolinici pod gradom Bokalci, še vedno uživajo škodljivo vodo iz ilovnatih tal, nekateri pa niti takšne nimajo. Ulično kanalizacijo bo tudi treba urediti. Glavni vod je sicer zgrajen, odpadne vode po se od hiš še vetrno odtekajo po jx>vršiui. Dograditev ceste 1h> tudi nujna. Primernih družlnnih prostorov nimamo in se zato sestajamo v šoli. Stanovanjska skupnost pa tudi |x>greša prostore; otroški vrtec, urbanistična ureditev, predvidena gradnja kopališča in športnih prostorov, cesia Brdo-Vrhovci-Kozarje pa so tudi vprašanja, ki jih bo treba rešiti. odgovarjamo Tako zbrane podatke bi skupnosti oddale od--delku za komunalne in gradbene zadeve ObLO, dada bi jih posredoval pristojnim republiškim organom. S stalnim opozarjanjem pristojnih organov na ta pereči problem, bo gotovo kmalu prišlo• do rešitve, saj je v interesu vseh, da družbeno-lastnino obvarujemo pred propadanjem. KDAJ BO DOGRAJEN MOST GEZ IŠCICO? Konferenca KO SZDL na Barju pa tudi zbora volivčev na tem terenu so obravnavali predvsem gradn jo mostu na Ižanski cesti. Ta most bi moral biti dan v promet že do oktobra leta 1960. Talco bi tudi lahko bilo, če bi z gradnjo nadaljevali neprekinjeno, pa se je podjetje balo, da bo most. dograjen pred rokom in so zato delo ustavili. Niso pa poslušali Barjanov, ki so jih opozarjali».