JHuMlmfauliipwto B3I ftJA
КатеадћтЗок
Verlag und SchriftleUungr: Klagenfurt, Blsmarckrtng 13, Postfach 115 / Bezugeprele (lin voraus zahlbar) monatUch RM 1,— frel Haus (elnechlleBllch RM 0.20 ZustellgrebUhr Abbestellungen der Zeltung fUr den nachfolgenden Monat warden nur echrlftUcb und nur bis 25, des laitfenden Monate angenommen
Nr. 37.
Krainburg, den 12. Mai 1943.
Ponovni prodorni poskusi Sovjetov ob Knbann lavrnieni
Jugovzhodno od Tunisa in v južnem odseku se nadaljujejo srditi obrambni boji
Oberkommando der Wehrmacht je dne 10. maja objavilo:
Ob kubanskem mostišču so tudi včeraj 8 težkimi zgubami Sovjetov spodleteli njihovi z močnimi silami in po silni topničar-ski pripravi ter z močno podporo oklopnja-ikov in letal poskušeni prodori.
Na ostali vzhodni fronti so le posamezna bojna dejanja krajevnega pomena.
Bojni odredi zračnega orožja so zapovrstjo posegli v obrambne boje vojske ob kubanskem mostišču in uničili v vodovjih pri Temrjuku veliko število sovražnikovih čolnov za izkrcanje. Na ostalih odsekih fronte so bili cilji težkih zračnih napadov oporišča za nove pošiljke, čete in železniški prevozi. V vodovjih visoko na Severu so brza nemška bojna letala potopila neko sovražno trgovsko ladjo srednje velikosti.
m
zadnja municija, je junaški odpor naših hrabrih vojakov podlegel.
V prostoru jugovzhodno od Tunisa in v južnem odseku fronte se nadaljujejo srditi obrambni boji. Ponovne težke napade smo odbili ob velikih sovražnikovih zgubah.
Nočni napad težkih nemških bojnih letal na pristaniško ozemlje Bone, je povzročil velike požare v skladiščih in na ladjah. Pri napadih sovražnih letalskih sil na Sicilijo so nemški in italijanski lovci ter protiletalsko topništvo uničili 20 britansko-ame-riških letal. V zračnih bojih smo zgubili tri lastna letala.
Moskva pričakuje odločitve 1. 1943.
Helsinki, 11. maja. Vodilni krogi Sovjetske unije pričakujejo, da se leta 1943. odloči ta vojna. To izhaja iz predavanja, ki so ga razširjali v sredo zvečer po oddajni postaji Kujbišev. V tem predavanju je bilo izrečeno pričakovanje, da bo v prihodnjih mesecih vojna diločena.
ЈппаШ odpor v Taieil|l
Oberkommando der Wehrmacht je dne Đ. maja objavilo:
Ob kubanskem mostišču je sovražnik nadaljeval svoje napade. V obrambnem boju so naše čete Sovjetom znova prizadele visoke krvave zguibe in odstrelile Številne oklopnjake.
Pri krajevnih bojih severno od Lieičan-ska in južno od Orla'smo sovražnika z nasprotnimi napadi kljub trdovratnemu odporu vrgli nazaj.
Zračno orožje je z močnimi silami podpiralo boje vojske v kubanskem ozemlju in se podnevi in ponoči bojevalo proti sovražnemu prometu na železnicah. Včeraj je pri samo šest lastnih zgubah uničilo 72 sovjetskih letal. Na Črnem morju so lahke nemške bojne sile potopile iz zavarovanega konvoja štiri manjša vozila s skupno 1800 brt. Lastne enote kljub silni obrambi sovražnih obrežnih baterij niso utrpele nobenih poškodb.
V	Tuneziji so se tudi včeraj nemško-ita-lijanske čete junaško upirale sovražniku, ki je napadal od vseh strani z daleko močnejšimi silami.
V	prostoru južno od Bizerte drži več bojnih odredov svoje položaje v vzornem izpol-
(Nadaljevanje na, 3. strani.)
čemu skrbi, striček Sam — za vsak primer prevzamem konvoj jaz.
(Lehnert, Zander-M.)
v zračnih bojih in po obrambi protiletalskega topništva smo včeraj sestrelili 41 sovjetskih letal; mi pogrešamo štiri lastna letala.
V prostoru južno od Bizerte je sovražnik poslal nove, daleko močnejše in po močnih skupinah zračnega orožja podprte sile oklopnjakov na naše tam do zadnje patrone bojujoče se čete. Ko je bila postreljena
Fiihrer nas Tse pozmva
FUhrer poziva it četrti vojni pomoči za Dentsdies Rote Krenz „Nemški narod!
Zopet Je minula zima, ki Je naprtila maAim vojakom najte2je boje in najhujše obremenitve. In zopet Je zasluga teh mož na Vzhodu, da Je bila uspešno preetana kriza, ob kateri bi se bila razbila vsaka druga oborožena sila sveta. Kako velike zahteve telesne in duševne narave so bile nJim zastavljene, ne more domovina presoditi. Tako se moramo samo njihovemu heroizmu zahvaliti, da na koncu ni bil naval sovražnika ne le zadržan, temveč z najhujšim protinapadom vržen nazaj. Tudi od nemške domovine «te v delu in požrtvovalnosti veliko zahteva. Toda vse njene žrtve oblede vseeno v primeri s pomanjluinjem in trpljenjem, ki so Ju morali naši vojaki sedaj vdrugič prestati na Vzhodu.
Taka dejanja se pa morejo misliti samo radi ljubezni do lastnega naroda, Id naj bo rešen in do lastne države, Id naj bo obvarovana strahot vojne. Kajti: Nemšid na* rod Je, njegove žene in otroci so, za katere zastavljajo naši možje vedno ponovno na vseh frontah velikanskega boja svoje življenje. Toda tudi nemšita domovina Je postala hrabra. Tudi v njena mesta, trge in vasi je zanešena vojna. Vkljub temu pa se vsa njena pomanjkanja in žrtve nemorejo primerjati z nadčlovešldmi trdotami, v l<a-terih se morajo boriti naši vojaki na raznih frontah, posebno pa na Vzhodu. Je torej kot časten dolg dolžnost domovine, da jim pokaže, da pri vseh težavah, ki Jih sama prenaša, niti sekunde ne pozabi na svoje vojake na fronti, da predvsem ne bo opustila onega, kar Je zmožno zdraviti rane njenih borcev, da z udejstvovanjem skupnega požrtvovalnega duha tudi praktično utrdi nacionalsocialistično nemško narodno skupnost.
Zato pozivam četrtič nemški narod, da obnovi v vojni pomoči za Deutsche# Bote Kreuz svojo skupno zvezo požrtvovalnosti in se s tem oddolži našim vojakom z ono hvaležnostjo, katero v tako nedosegljivi meri zaslužijo.
Kakor Je Nemec kot vojak to zimo nadkrilil Se samega sebe, tako pričakujem, da bo tudi domovina v novi vojni pomoči Botes Kreuza prekosila samo sebe.
FUhrerhauptquartier, 10. maja 1943.
podp. Adolf Hitler.«
3. Jahrgang.,
• • •
IVeCdInOSi Osamljeni položaj Svedeke, nfl Slfeni ^ neizogiben spremni po-ctni»nh jav nevtralnosti, povzroča v'
'	pogledu na bodočnost že dlje*
časa nekaj skrbi enemu delu Švedske, ki mu je politično do tega. To velja zlasti za načrte, da bi se ustvarila nordijska unija, o kateri razpravljajo že več ko leto dni z rastočim zanimanjem in ki so po nedavnem govoru ministra za obrambo Skoelda Se bolj stopili v ospredje splošnega zanimanja. No-' tranja nezadovoljnost, ki je posledica pro-* tislovja med nevtralnostjo in bojaznijo pred osamljen jem, se značilno jasno izraža v ne-' kem uvo^iku vplivnega lista »Eksdletuna Kuriren«, ki je v prijateljski zvezi z liberalno ljudsko stranko. V njem čitamo med drugim: »2e dolgo smo čakali kakšnega avtoritativnega pojasnila o stališču švedske napram državam Finske. Toda doslej ga ni bilo, bržkone ker ni ničesar sporočiti. Čakamo na Sever, ki bi moral priti, in živahno razpravljamo o tem, kakšna bi naj bila njegova podoba, da cel6 o pogojih za njegov nastanek. Tako narod kakor vlada pojmujeta stvar tako, da je dolžnost previdnosti, rešiti ga za nas. Da bi se za to sami zastavili, si težko mislimo. To bi bilo lahko združeno z žrtvami in rizikom. Pri-hranjujemo si našo moč za bodoče zadovoljne saajače, ki si pač ne vedo pomagati, na ruševinah, ki se ne dado sklopiti v složen, kaj šele močan Sever. Z brezprimemo slepoto je udarjen vsak, kdor ne vidi, da vrže slovo Amerike Finski temne in zlonosne sence na nag vse.«
Iz teh besed govori resignirano spoznanje, da brez tveganja ni mogoč dobiček/ Posledica razvoja, ki ga povzroča stanje daleč stran od svetovnega dogajanja, sicer morebiti prinaša nekaj koristi za sedanjost, ne oprosti pa od potrebe in dolžnosti, dohiteti v poznejšem času to, kar so udele« ženci med tem pridobili. Kajti niti življe^ nje niti zgodovina ne deli daril.
Slrfllegi{n8 Berlin, 11. maja. Boje v se.
nflloya trd" vernoafriškem prostoru je od
niailP Tnnic britanskega napada na Abe« n|OiC iuiii& sinijo določevala tendenci
naših sovražnikov, da.se polasti kolonial-, nih posestev našega oso vinskega tovariša in od afriškega obrežja Sredozemskega morja sem groža Evropo.
Neposredno po izkrcanju Sevemoameri-kancev v Zahodni Afriki in po umiku nem-ško-italijanske afrikanske armade iz Egipta in Libije, je sovražnik vriskal od veselja in izjavil, da v nekaj tednih ne bo več stal noben vojak Osi na afrikanskih tleh. Med tem je pa minilo šest mesecev, v katerih so nemški in italijanski vojaki skoro dnevno vedno znova pod neizrečenimi težavami iu skoraj stalnem pomanjkanju pokazali prava čuda smelosti in vztrajnosti. Ti hrabri

Slovo od Stabachefa Lutze j a Berlinčani izkaiqjo umrlemu a apoStljivim molkom pri prevozu avoj zadnji pozdrav.
(Presse-Hoffmann, M.)!
Oddaja goriva na morju Neka podmornica 0»! oddaja v amerikanakih vodovjih gorivo drugi podmornici.
(MPK.'AuA&hme: Kriegsberichter Beilsteein, Sch., If.J
etrnn г. — Sfev. ŠT.
KARAWANKRN BOTE
Sreda, 12. maja 1Š43.
Veličastna manUestadja Ducejn
Mussolini kratko nagovori Italijanski narod „Zmagali bomo!"
bfrikanski borci in ž njimi za nove pošiljk# Uporabljene pomorske bojne sile bo v resnici vztrajali dolgih iest mesecev napram edruženi moči Anglije in Amerike. Bilo jih je le malo, toda izbrano in odločno krdelo, ki je angleške in amerikanske maee z njihovo mogočno tehnično opremo vred zaporedoma porazilo in pri tem vendar zmeraj bilo prielljeno, Se dalje skrajšati lastna dovozna pota za nove pošiljke.
Ta čas doživljamo veliko napadno bitko britansko-severnoameriških armad proti zadnjemu kosu afriških tal, ki ga osovlnske žete še branijo: bitka za trdnjavo Tunis. .Ćgromne morajo biti mase ljudi in materiala, ki jih je sovražnik zbral zoper malo krdelo hrabrih branilcev, če govori porodilo oborožene Bile o »globokem vdoru« v nemško-italijanske položaje. Prostor, ki so ga branile osovinske bojne sile v zadnjih tednih, je bil itak že zelo omejen. Ce se je sovražniku zdaj tukaj posrečil še globok vdor, si lahko predstavljamo, kako srditi in težki morajo zdaj tam biti boji. Toda bra-lUlci trdnjave Tunis so ci svesti veličine in življenjske važnosti svoje naloge, ki jo iz-ipolnjujejo sedaj že skozi toliko mesecev. Tudi sovražnik bo nekega dne opazil, da Nemčija in Italija nista brezdelno pričakovali neizogibnega poteka severnoafriških (dogodkov. Med tem se je namreč z vso mirnostjo in z največjo intenzivnostjo lahko (doseglo zavarovanje evropskega prostora na Sredozemlju na drug način in se je lahko poskrbelo v najširši meri za vse možnosti, kar se jih sploh more misliti. Vemo, da se je vodstvo Nemčije in Italije s svojim brez-etrastnim načinom znalo čuvati pred presenečenji. V Severni Afriki ta vojna ne bo odločena, in šele nadaljnji potek vojne bo pokazal, če Afrika lahko postane baza za vojno proti Evropi.
Junaški odpor v TnnezIH
(Madaijevaaje a 1. atrani.)
njevanju dolžnosti do zadnje patrone. Po težkih pouličnih bojih lo se naše v Tuniau bojujoče se čete po povelju umaknile na položaje jugovzhodno od mesta.
Močni sovražni napadi proti novim položajem in proti Južnemu odseku tunezijske fronte so spodleteli ob odločnem odporu semških in. italijanskih branilcev. Odstre-Ijeni so bili številni oklopiljaki in so bile sovražniku prizadete občutne zgube.
Pri zavarovanju tunozijskega obrežja so nemški in italijanski lovci in protiletalsko topništvo sestrelili 27 sovražnih letal. Tri lastna letala smo zgubili.
Nemška bojna letala so v ranih urah 8. maja metala bombe težkega kalibra na cilje v Jugovzhodni Angliji.
Strahovita revščina v Angliii
Madrid, 11. maja. Dojmljivo poroča o asocialni naprednosti« v Angliji londonski dopisnik madridskega časopisa >Ya«. Nanaša se na poročilo »socialne ustanove angleških mater« o zdravstvnem stanju 300.000 angleških otrok, ki so bili leta 1939. poslani iz revnih okrajev velemest iz vojnovažnih razlogov na deželo. Bilo Je naravnost strahovito in človeka nedostojno, v kakšnem telesnem in duševno slabem stanju se nahajajo ti otroci, tako ugotavlja poročilo. Velik del otrok je bil ušiv in poln druge golazni. Kožne bolezni so bile na dnevnem redu in mnogim otrokom so izpadli zobje radi njihovega bolezenskega eta-nja. Med otroci so bili takšni, ki niso nikdar imeli v svijem življenju tople hrane, nikoli jedli po določenem načrtu, temveč se vedno prehranjevali le s prosjafienjem. Matere teh otrok niso poznale niti najosnovnejših pojmov o vzgoji, prehrani in higi-jeni. Najmanjši otroci so zmerom bdeli do poznih nočnih ur. Mnogo jih ni nikdar spalo posamič v postelji, temveč vedno le po več skupaj v eni postelji. Številni starejši otroci se podelajo v posteljo, ne da bi se nad tem zgražali starši.
španskemu dopisniku se iAi značilno, da je bilo treba šele svetovne vojne, da и zaznajo te nezaslišane okoliščine revnejšega prebivalstva. Angleško prebivalstvo je radi teh napak neprijetno dirajeno in zahteva intenzivnejšo vzgojo mater, xniianje šoloobvezne starosti in napravo otroških vrtcev. »Dokler vlada tako neznanje in revščina, se ne moremo nazivati mi Angleži civiliziramo človeško skupnost«, prizna angleški časopis »The Spectator«.
Deželna divizija na Hrvatskem
Zagreb, 11. maja. Na Hrvatskem se ustanavlja deželna divizija ff, h kateri м je {{avUo že mnogo proatovoljeev«
Rim, 11. maja. Na Piazza Venexia se Je vršila v sredo zvečer veličastna manifestacija zvestobe in povezanosti italijanskega naroda z Ducejetn.
Po sprejemu vseh oblastnikov fašistične stranke iz italijanskih pokrajin po novo imenovanem strankinem tajniku ministru Scorzi se je zbrala na prostranem trgu pred Palazzo yenezia velikanska več tisoč glava množica ljudi, ki je na gosto napolnila tudi bližnje ulice. Fašistični bojni odredi so se postavili s svojimi zastavami neposredno pred vratmi Palazzo Venezia. Ko so se odprla vrata zgodovinskega balkona, raz katerega je tolikokrat govoril Duce v 20 letih fašističnega režima svojemu narodu in raz katerega je naznanil 10. junija 1940 vojno napoved Italije Angliji in Franciji, je nastal orkan veselja. Klic »Duce, Duce« se je razlegal preko prostranega trga. S fašističnim pozdravom in bjimim pritrjevanjem je sprejelo rimsko prebivalstvo Duceja, ki je odzdravil c fašističnim pozdravom.
Duce je imel nato kratek nagovor: »Pred sedmimi leti«, tako je rekel Mussolini, »je bil razglašen s tega mesta zaključek afri-
Oberkommando der Wehrmacht je dne 8. maja objavilo:
Sovražnik je včeraj razširil svoje napade na nadaljnje odseke kubanskega mosti-iČa. V silnih bojih na nož in z uspešnimi nasprotnimi napadi smo Sovjete odbili, pri tem pripeljali ujetnike in uničili trideset oklopnjakov.
Ob srednjem Doncu, južno od Orla in zahodno od Velikijega Lukija so se včeraj vršili živahni krajevni, za nas uspešni boji.
V Tuneziji je Mvražnik z uduSljlvo premočjo nadaljeval svoj veliki napad. Nemške in italijanske čet« so #0 z nezlomljeno boje. vitostjo srdito upirale, zavrnile obkoljeval-ne poskuse močnih sit'pehote in oklopnjakov in prizadele sovražiiku visoke iči-^jfve in materialne zgube. Tudi lastne zgube so občutne. Po težkih bojih je sovražnik vdrl v Bizerto in Tunis. Bizerta je bila po razrušen ju vojaških naprav opuščena. V Tuni-
Lisbona, 11. maja. V Zedinjenih državah je v teku obširna reklamna akcija, da ugla-di pot za ustanovitev vojnega kabineta pod židovskim vodstvom. V časopisu >New York Herald Tribune« zagovarja znani ameriški vojaški kritik major George Fielding-Eliot te načrte in zahteva, da tvorijo ta vojni kabinet dosedanji ožji svetovalci Roosevelta, njim na čelu znani židovski finančni magnat Bernhard Baruch, židovski državni pravdnik Samuel Rosemann in njihova neločljiva prijatelja Harry Kopkine in admiral Leahy. Major Fielding-Eliot pri tem priznava, da ta vojni kabinet dejansko že obstoji. Baruch in Rosemann v družbi z Hopkinsom in Leahyjem ter Se nekaterimi da so pravi voditelji ameriške politike. Na žalost — tako piše ameriški major — niso imeli izvršilne oblasti in so naleteli samo
ške kampanje in uetanovitev italijanskega imperija. Ta razvoj sedaj še ni zaključen. Ce so vodili dogodki zadnjega časa do sedanjega položaja, pomeni to samo odmev in ne zaključek razvoja. Italija se mora povrniti in se bo povrnila v Afriko«. Ko je Duce še enkrat izjavil: Vrnili se bomo v Afriko«, je izbruhnilo bučno pritrjevanje, ki se ni hotelo poleči.
Vse želje in misli mnogih milijonov Italijanov, tako je nadaljeval Duce, so usmerjene v to, da se povrnemo v Afriko in na* daljujemo tam zgodovinsko poslanstvo, katero je prevzela Italija na afriški celini. Italija je nesmrtna. Zmagali bomo. Frontnim bojevnikom moramo izkazati čast In zavračati od nas vse izdajalce, vse boja%-Ijivce in slabotneže. Izdajalcem vseh vrst pritiče svinec. »Tri kategorične zahteve« je izjavil k zaključku Duee, »obvladajo sedaj ves italijanski narod: čast frontnim bojevnikom, zaničevanjem bojazljivcem, svinec izdajalcem. Za milijone Italijanov, ki si žele nazaj v Afriko, Je samo eno zdravilo: povrnitev. In vrnili se bomo!«
su so v teku poulični boji. Sovražni sunki proti južnemu odseku tunezijske fronte so bili odbiti.
Težka nemška bojna letala so pri nočnem napadu z bombami pogodila na Sredozemlju nekega rušilca.
Odred brzih nemŽkih bojnih letal je izvršil presenetljiv podnevni napad na Great-Yarmouth na angleški vzhodni obali in z bombnimi zadetki povzročil razdejanja in požare. V pretekli noči so nemška bojna letala bombardirala vojnovažne cilje na angleški Južni in zapadni obali.
Kakor je bilo objavljeno a posebnim poročilom, je dne 5. maja 1943. 1. javljena » Icfanvojem zakljuCena. V ti'dovratnem zasledovanju razkropljenega konvoja 80 naše podmornice ob slabem vremenu in v megli v težkih bojih potopile nadaljnjih 13 ladij n 74.000 brt In eno korveto. Dve drugi ladji »ta bili torpedirani.
na stalne težave pri posameznih uradnikih raznih ministrstev in oblasti, ki niso vedno brez vsega pripravljmi, da se podrede njihovim odredbam. Tudi niso imeli — tako priznava Fielding-Eliot — specializiranih funkcij in točno določene kompetence, tako da so lahko nastala trenja v njihovem krogu. Zato je neobhodno potrebno, da se postavi te židovske svetovalne kroge Roosevelta uradno za vojni kabinet in se jim da popolno avtoriteto in izvršilno oblast.
Tudi Trumanov odbor je bil sklican, da se prizadeva za židovski vojni kabinet. V radi proizvajalnih težav izvršeni preiskavi je trdil senator Truman, da je samo ustanovitev s širokimi pooblastili opremljenega vojnegp kabineta lahko učinkovito sredstvo proti krkti proizvodnje in notranjim silam v USA.
Шшеши)
Japonske bojne aile, ki operirajo v тејфма ozemlju kltajikih pokrajin tansi In Honaa, na> daljujejo zatledovanj« proti tamoAnji M. ar-mađnl skupini. 9. maja je bila obkrožena It. komunistična divizija, ki »tej# kakih 18.000 mož. Začeli so jo uničevati.
Ministrski predsednik Burme, dr. Ba Mav, je Izjavil za«topnlku čaeoplija, da bo nadaljevala njegova dr4ava, potem ko je njena neodvisnost zagotovljena, sodelovanje z Japonsko, ker se ravnotako kot Japonska bori za Veliko Vzhodno Azijo.
»News Chronicle« je prejel nebroj pisem radi nekega članka z naslovom »Antisemitizem narašča v Angliji«. 'Članek je izpod peresa znanega časnikarja Ralfpha Mc Carthyja. Večina pisem odobrava mnenje Mc Carthyja, da je treba nekaj preukreniti zoper naraičajači antisemitizem v Angliji.
Pobegi amgle&kih In drugih mornarjev v pristaniščih USA so tako narasli, da so, kot je moral eel6 Sidoveki poslanec Dlcksteln v Wa-schlngtonu ugotoviti, morale ostati polno nato-vorjene ladje dva do trt tedne v luki, ker M skuša preveč moštva ubraniti nadaljnje pomorske službe In poakrltl na deželi.
Angleški čaaopie »Worlds Revlerv« pile; XNa-clstlčna podmornica je trenotno največje ogrožanje, ki nam preti. Končanje vojne Je zvezano s premaganjem podmornice. Vojna se ne bo mogla prej končati, dokler ne bo premagana podmornlška nevarnost«.
S Sevemoamerikanci prihajajo tudi Sidje na Severno Irsko. Kot poroča »Belfast Weekly Telegraph« je bil prirejen tem informiranim ti-dom USA po ravno tako z njimi doillmi uniformirani rablnci ob prazniku pashe velik banket.
Frl razgovoru o podmomlAkl vojni pride poslanec Bsmer v časopisu »Ulus« do ugotovitve, da je položaj Nemčije po zasedbi francoske obale veliko ugodnejši kot v prejšnji svetov nI vojni. Nadaljnje poslabšanje angleškega položaja v boju na morjih pomeni vstop Japonske v vojno.
Po poročilu Reuterja Iz Cungklnga »poroča glavni stan Cangkajšeka, da so se razvijali v tajmanskih gozdovih najhujši boji zadnjih šestih let. Ja{>oncl napadajo z najmanj 60.000 možmi že 14 dni. Zadnje dni so dobili 20ЛОО mož pojačanj. Bitka je na višku.
Penianska vlada je odredila prisilno evakuacijo dela Japoncev In nekaj sto jih je bilo ravno tako kot v Zedlnjenlh državah interniranih. Nadalje je bilo medtem odrejeno, da pridejo vsa јац^пака podjetja v petuanske ' roke.
Bengalski pokrajini grozi huda lakota, je Izjavil novi minlstraki predsednik te pokrajine Nazlmuddin v četrtek na javnem zborovanju V Kalkuti. V svojem govoru je opozoril, da *e i« vojna ruAi Japonaklh ивр«ћоу'v Burmi pomenljivo približala pokrajini.
Iz La Unea javljajo, da se je razven treh angleških ladij, ki so bile v soboto radi eksplozije v luki Gibraltar težko poškodovane, potopila tudi severnoameriška prevozna ladja z 11000 t. Tri poškodovane, angleške ladje so imele živež na krovu.
V govoru o nevtralnoatnl polltlld svoje države je ugotovil švedski zunanji minister GUn-ther, da ni sklenila A vedska nobenih tajnih pogodb s katerokoli tujo silo.
Leningrajeka častniška šola se nahaja sedaj za Uralom v Magnltogorsku. To preselitev v Sibirijo objavlja moskovski radio, V Sibirijo preseljena častniška šola je veljala za najv»čj# izobraževališče častnikov oklopnjalklh čet.
črni dan sovletskega letalstva
Berlin, 11. maja. Sele pred nekaj dnevi se je zvedelo z* izredno veliko zgubo sovjetskega iračnega orožja, ki je v aprilu zgubilo 1082 letal. Nesporna premoč nemškega zračnega orožja, ki govori ix t# >t«* Vilke, je bila posebno podčrtana po dogodkih četrtka, ki je postal črni dan sovjetslce-ga zračnega orožja.
V ie javljeni veliki zračni bitki nad Orlom, so boljieviki zgubili 53 letal izmed 100 lovskih, bojnih In bombnih letal, ki bo poskušali napasti eno izmed naših letališč na tem proatoru. Od teh so sestrelili nemški lovci pri le eni lastni zgubi 44 strojev, protiletalsko topništvo zračnega orožja pa devet drugih letal. Pri ravnotako brezuspešnih napadnlh poskusih na druga letališča srednjega odseka, je zgubil nasprotnik 13 letal v zračnih bojih, v katerih so se po-aabno odlikovali španski lovski letalci.
Težke zgube sovjetskega letalskega oroi-ja «0 se nadaljevale tudi na južnem odseku vzhodne fronte, kjer #o nail lovci sestrelili 46, romunski lovski letalci 7 In hrvatski lovci S sovražnih letal. 18 nadaljnjim letal je v srednjem in južnem odaeku uničilo protiletalsko topništvo, Vrh tega so visoko aa Severu nemški lovci sestrelili 8 sovletsViih letal. Vtem ko so oni na vsej vzhodni fronti zgubili le pet lastnih letal, je sovjetsko zračno orožje skupno a po orožjih pehota vojske uničenimi devetimi sovražnimi letali zgubilo ta za nje posebno pogubonoaen dan 186 atrojtv.
AuMiitBlkite КгЛ sttltkb
Težak obrambni boj v Tnneziii
Trajajoč: boji ob kubansitem mostišču - 155 sovjetsklb ietal sestreljenih
Oberkommando der Wehrmacht je dne 7. maja objavilo:
Na vzhodni fronti kubanskega mostišča to trajali težki obrambni boji. Sovjeti, ki so se s uporabo številnih oklopnjakov zaganjali v naše položaje, ao bili znova krvavo odbiti.
V številnih hudih zračnih bojih in po protiletalskem topništvu smo včeraj sestrelili 146, po orožjih pehote pa še devet nadaljnjih sovjetskih letal. Od teh je bilo uničenih 50 Ittmed 70 napadajočih letal agolj pri ponesrečenem poletu nad Orlom. Lastne zgube na vsej vzhodni fronti znašajo pet letal.
Pomorske obrežne baterije ao ▼ morskem Ipralivu pri Leningradu potopile dva eov-
jeteka stražna čolna in teiko poškodoval« dva druga.
V Tuneziji je sovri^ik napadel nemško« italijanske položaje na levernem in gred« njem odaeku fronte z mnogokrat močnejši« mi ekuplnami pehote in oklopnjakov, ki #o jih podpirale močne letalske aile. Kljub junaškemu odporu nemških in italijanskih čet in kljub temu, da so se ubranile Številnih napadov, pri katerih so odstrelile 12 oklopnjakov in pripeljale več sto ujetnikov, se je eovrainiku na enem mestu posrečil globok vdor. Bitka še traja in so boji srditi.
Pred zahodno francosko obalo je en posamezni nemški obrežni zaščitni čoln sestrelil is neke napadajoče skupine bomb« niko* dv#
Maljnjih 74.000 brl poiopl|enih
Sovletskl napadi ob kubanskem mostišču zavrnjeni - Poulični boji v Tunlsu
Zidje Ш hočejo sami iladali
Prizadevajo si za čisto židovski vojni kabinet s širokimi poobiatili
Mlttwftch. 12. Mai 1948,	KAEAWA NKEK BOTE	S«>H» 8. — »: 37.
đer SA wie dem jjanicn deutschfn Vclkf nun fiir dein treues Kampfertum meinen tiefsten Dank aus-»prechcn. Aus dem gcweltlgcn Rlngcn in dem wir uns befinden und an dem gcrade dcio l.ebeoswerk eincn so relchen Antcll hat, wird das hen'or'jchcn. was uns als Zlel cinst zueinandct fuhrt" und fur das wir jahriehntclanj In einem heilijen Glaubcn unter auSerster Hingabe eingetreten sind: das vor seinen Feindcn in seiner elgenen Kraft geslcherte, von einer wahren Volksjemelnjchafi jetragene GroB-
Abschied von Viktor Lutze
Feierlidier Parteitrauerakt in Anwesenheit des Piihrers
Berlin, 11. Mai. Im Mo.^aiksaai der Neuen Kcichskanzlei fand am Freitaj mittag in Gejien-wart des Fiihrers der feierliche Parteitrauerakt fur den bel einem Autoungluck aul tragische Weise urns Leben gekommenen Stabsdicf der SA Viktor Lutze statt. Reidisralnlster Doktor Gocbbcls wOrdigte in eIner von tiefera Mifempfinden getragenen Anspradic Wcrk and Person-licfakeit des Oabingesdiiedenep und verlieh zuglcich dem Gefiihl der Trauer des ganzen deut-edien Volkes ergreifenden AusdruA. Der Ffihrer widmetc seinem alien trcuen Mitkampfer ▼on- Herzen kommende Worte des Gedenkcns, verlieh ihm als vierten Dcutsdien nadi den Parteigenossen Tođt, Heydrid) und HOhnlein die hochste deutsche Auszeichnungr die oberste Stufe des Dcutsdien Ordens, und legte an seiner Bahre einen Kranz nteder
Nalieio alle fCiirenden Miinner der Nationalsozia-listischen Parlei, des Staates und dei Wehrmacht,
du gesamte Fiilirerliorps der SA eowie Vertreter der verbiindeten and. befreundeten Nationen waren er-schienen und erwiesen durdi ilfre Anwesenhcii dem Toten die ietzte Elire.
Jm AnsdiluB an die Trauerfeler erfolgte die Ober-fOhnmg .des Daliingesdiiedenen nadi Westfalen, wo «r in lieimatiidier Erde zur ietzten Ruitt gebettet wer-den soil.
Reidisminister Dr. Goebbels wiirdigte in seiner Anspradie die Personiidikeit und das Werk des Verstorbenen. Dann ehrte der Fuhrer den toten Stabschef und fiihrte aus:
In einer Zeit, da der Krieg so sdimerzlidie Opfer an Mannem und Frauen, |a, leider sogar an Kindern von unserem Voike fordert. tragt die Nationalsozia-liitlsdie Partei eine besondcrs holie Blutlast. in alien Formationen des Heeres der Marine, der Luftwaffe und der Waffen-f^ befinden sidi die Mitglicder und Anhanger unserer Bewegung und erfullen dort in vorbildlidicr Weise ihre Pflidit. Vom naiionalsoziali-stisdien Reidtstag angefangen bis zu den relfen Jahrgangen der Hitler-Jugend liegen die Zahlen der Toten unserer Bewegung prozentueil weit fiber dem Durdisdmitt des Antells des gesamtcn iibrigen Volkes.
Allein nidit nur der Krieg fordert Manner ond Frauen von uns, sondern audi oft walirhaft traurige Sdiidtsalssdililge. Es ist bcsonders ilir midi tragisdi,
erl,eben zu miisscn. wie fas: jedcs Jahr der eine oder der andere UDcrsetzlidis Kampfer, Mitarbeiter und Mitgestaiter unsercs neucn Reidies abberufen wird in die Sdiaren jener, die uni det Dichter des natio-nalsozialistisdien Revolutionsliedes im Geiste bcglei-ten lafit. Nadi dcm FlugzeugungluA das den unver-geBlidien und unersetzlidien Parteigenossen Doktor Todt von uns riB, ist es diesmal ein Autounfall. der die SA ihres Stabsdiefs. mid) personlidi eines mir in alien Zeiten trcu verbundtnen Mannes bcraubte.
Was liber das allgemeine L'-btn dieses alt^n nmio-nalsozialistisdien Kampfer; gcagt wcrden knnn,
wurde von meinem Vorredner. der eintr seiner alte-atfn Freunde war. berelts ausgefuh 't, 1925; 26 habe idi in Westfalen rum erstenmel den SA-Fahrer Viktor Lutze kennengelernt. Seitdem liat midi mit jiiin und seiner Familie nidit nur der gemeinsame Kampf. sondern dariiber hinaus nod) eine tiefe per-acniidie Freundsdiaft verhunden Dennodi will idi anf heutigen Tage in erster Linie des Mannes ge denken, der sein eigenes Leben.ssdiicksal bedingungs-los mit dcm meincn verbundcn hat. del mir die gan-zen langen Jahre hindurdi ein so treuer und uner-sAiitteriidier Karmpfgefahrte gewesen war. daB idi jhsi einst in einer sehr bitteien ond sdimerziidien Stunde als dem Berufensten die Fiibrung meiner SA Slaubte anvertrauen zu konnen.
Als einer meiner unbeirrbaren Gefolg.smanner hat er nun In Erfiillung seines Anftrjj"s die SA zu |e-nem Instrument ausgebaut. das sle befahigte. all die grofien Aufgaben zu erfiillen, die ich ihr im Laufe der Jahre zuweisen muBte. Mein Stabsdief der SA Viktor Lutze war zeit seines Lebens Soldat gewesen.
Seinen mIr aus dieser Gesinnung heraus oft vorge-tragencn heiBen Wunsdi, selb*' nodi an die Front gehen zu dlirfen, konnte Id; nidit erfiillen. Nun hat er trotzdcm den Tod gefundcn. der seinem soldati-edien Leben einen mannlidien AbsdiluB gibt.
Idi will dir. mein Hebe) Lutze vor der Bewegung,
deut^dif Reldil In spiileren Annalen der Gesdiidite wird /'ГП der Name des Stabschefs Viktor Lutze als eines i jtbcgrfinders des neuen Reidie« ewlj welter-leben.
Ihnen. Hebe Frau Lutze. gilt mein hrrzlidistes Beileid zum Todc des Mannes und Ihres Kindes den beiden Sohnen wiinsche id) die baldi^e Genesung.
Id) glaube. dcm hrchstcn Orden den die I'artei zu vergebcn hat keine wiirdigere Bedeutung Ilir die Zukunft sichern zu konnen ala daB idi ihn den ersten Wegbereitern des neuen Reidiet und damit audi diesem Toten verleihe Er wird dadurd) besondcrs geadelt fur allc lene, die die Eh re haben wcrden, ihn dereinsi als Lebendc tragen zu diirfcn.
Dann tritt der Fiihret an die Ordenskissen hetan und-hcftet die hSchste Auszeichnune. die das natio-nalsozialisflschc Deutsdiland zu vetleihen hat, iiber die anderen Ehrenrelchen. Das Lied vom guten Ka-meraden klingi aul di' F^hnei und Standarten sen-ken sich. Einen K ram legi Adolf Hitler nun an der Bahre niedcr. dann steht or noch einma' gruBend vor dem Katafalk oh'chiednehmend vo'n mem seiner getreueslen Gefotgsmilnner Wieder tritt er darauf zu seinem Platz luriiA und <n dcm Deutsdiland-und Horst-Wcssel-Lied vereinen sidi die Gedanken aller Trauernden um das hohe Symbol, das audi fiber diesem Leben stand.
Heldischer Kampi bis zur Ietzten Patione
Welterhin erbltterte AbwehrkSmpfe sUd6stlidi Tunis und im SUdabsdinitt Sowletisdie DurAbrudisversudie am Kuban-BriId(enl(opf zurild(gewiesen
Flakabwehr warden gesteni 41 towietiadit Flugituge abgeschoasen, 4 eigene FlagKuge werdea »ermiBt.
Im Raum aiidlicfa Bizerta aetzte der Feind neue weit ilberlegene Panzerkriifte, Bnterstiltxt durdi starke Luftwaffenverbande, gegen nns"r* dort bis lur letx-ten Patrone kampfenden Truppen ein. Nach VermdiuS der Ietzten Munition kam der iieldenhafte Wider-stand unserer tapferen Soldaten Mm Eriiegen.
Im Raum sSdSstlicb Tunis and im S&dabsdinitt der Front geben die erbitterten Abwehrkimpfe welter. Wiederholte sdiwere Angriffe des FelnJes wurden verlustreidi abgewiesen.
Ein Naditangriff sdiwerer deatsdier Kampfflug-zeuge auf das Hafengeblet топ Bone verarsachte groBe BrSnde in Lagerhallen ond auf Schiffen. Bel VorstSBen feindlidier Fllegerkrfift« nadi Sizilien тег-oiditeten deutadie and Itallenlsdic lager and Flak-artillerie 20 brltisdi-nordamerikanisdhe Flagzeage. In Lttftkimpfen gingen 3 eigent Jagdflnguuge тег-loreu.
Aus d«m Fiihrerhauptquirtler, 10, Mai. Das Ober-kofflmindo der Wehraiadit tlbt bekannt;
Am Kubin-Briidcenkopf sdielterten audi gestern mil starlcen Krafttn unter heftiger ArtlllerieTorbe-reitung sowie mlt starker Panzer- und Flicgerunter-stlitzung unteraommene Durdibrudisversuche der Sowjets unter sdiweren Verlusten.
An der Qbrigen Ostfront nur Tereinielte Kampf-handlungen von Srtlidier Bedrutup;^.
Kampfverbande der Luftwaffe griffen laufend in die Abwelirkampfe des Heeres am Kuban-BrOdten-kopf ein upd vemiditeten in den Gewiissern ton temrjuk cine groBe Anzahl von i.andungsbooten des Felndes. An anderen Frontabsdinitten riditeten sidi sdiwere Luftangriffe gegen Nadtsdiubstfitzpunkte, Trnppenziele und Eiscnbabntraptporte. in den Ge-wissern des hohen Norden, tersenkteo sdinelle dentsdie Kampfflugzeuge ein felndlidies Handels-sdiiff mittlerer GriSt. In Luftklmpfen and durdi
Lebensmittel fiir die Sowjets vordringlich
Erkiarung des DSA-SadiverstSndigen Stettiivius - Iraner leisten Zwangsarbeit
dr. V. 1. Rom, 11. Mai (Elgenbericht.) Dtewieder-helt geauBert« Vermutung. diC die iiber die Trtne-irtnbfthn gehende britisch emerikanieche Hilfe fiir die Sowjets zum groBten Teil aus Lebensmittein be-steht. wurde jetzt durch die Erkliirung des USA-Sach-ve;standi;en fiir die So«iethilfe. Stcttinlug. ausdcijck-r lidi bestatijjt. Diese ErklSrung bezeichnet die Leben:-roittelzufuhren als vordringlich. da ..im anderen Falle angesidits det durdi den VerluM der landwirtsdiaft-lidien Gebiete der Ukraine bervorgcrufenen Ernah-ruDg<krise in der Sovjetunion nodi nidit einmal die Retionen fiir die bolsdiewistisdie Wehrmadit hiitten aufrediterhalten werden konnen".
Hinsiditlidi dee AusmaBee der Lebensmittel-iicfertingen bwdiriinkte »Idi Stettlnius anf die An-gabe. daB nadi dem Volumen diese Lebensmittel-transporte iiberhaupt an erster Stelle stiinden. Ein starker Teil der Uber den Iran nadi der Sowjet-unlon entsandten Lebensmittel wurde jedodi nadi Tcllgcstandnisseu der britisdi-amerikenisdien Liefer-organisation in Gestalt der ..United kingdom com-rocrcial corporation" die von dem britlsA-amerika-nlschen Versorgungsrat in Kairo abhanglg let, nldit
etwa von den Vereinigten Suattn, gesdiweige dena England geilefert, eondem dem Gebiat dee Nohen Ostens und zumal Indiens entnommen. we atif Grand der rlgoros fiir die bolediewlstijchi Hilfe durdi-gefiiiirten Beschlagnahjn* von Getreide sdiwere Ver-sorguDg^krisen eqtstanden.
trotzdem geniigen diese Sendungen dem Sowjet-bcJarf bel weitem nidit. Beweis dafUr 1st die An-ordnung, die Moskau der sogenannteo iraniechen Re-gierung unter All Suheili erteilte. alle Im Iran vor-handenen Arbeitekraftt fiir den Ausbau des StraBennetzea und die Intensivierung dea Kraft-wagenvcrkehrs fiir die Lleferung vom Pereisdien Golf nadi der Sowjetunion einzusetztii.
„Die Juden sind uns fremd!"
rd. Bern, 11. Mti. (Eigenberlcht.) Eine iiber-raschende Stimme zur Jndenfrage bradite dae Scliweizer Blatt „Die Nation" mit dem Bericiit des Nationalrates Emil Sonderegger, ehemaligen Generalstabschefs und Oberstdivisionars Im Bun-desheer, iiber die fiesichtigung einiger Fludit-
Der hxQiriU
f)ie Machlhabtr im Kremi haben zu HP.uen ScMag деуеп din pulnisrhen Emigrnn-tfn in London nusgeholt. Eine. offitiellc'^ Er-klSrunf/ der nmtUchen .towjetischen Snqh-rirhtena;/vnt»i oerlangt die UmbUdnnu der 'le^/enwHi tir/en nnnevaniitcn polnischen Hec/ie^ mng und besvinildigt den Kreit um Sikorski, sicli den „reaktionfirpn Elementen" der potni-srhen Eniif/rntinn, hfxonderx in den USA, м-gepaPt zu haljen, indrtn er „ZuffestSndniste nusgesprochen xotrjHfeindlichen Chirakter»" (jemarht. hnhe. Narhdein die Bolucheiristen den potnixchen Wldcrsprwh gegen die Mordtnt in Knti/n гит Scliweigen gebracht haben, wobei nie in ihrcH ciiglischen und amerikanischen Freunden ir.illfdhrige Heifer fanden, soUen nun die Urheber dlcsrr fUr die Sowjetunion so peinlichen Besrhujerden nnrh dem Wilien Staling gam von der poliiisrhrn Bilhne rerschwinden, wie man dus iibrigcnx srhon nUgemein ver-mutete, als Moskau die diplomatischen Bezie-hungen zu den Sikorski-Leuten abbrach. Mit dem neuen Schrift wird offensichtlich ein d6p-pelter Zweck verfolgt. Einmal soli die Disk^s-sion iiber Katyn endgiiltig zum Schweigen gebracht, dnneben aJ>er sollen alle polnischen An-sprilche auf etwaige Wiederherstellung dea frilheren polnischen Gebietes radikal unt^-drilckt werden. Das geht besonders deutUch aus dem. zweiten Teil der Moskauer ErkWruii^ hervor, in dem es heiPt, Vorbedingungen fiir die neue polnische „Regierung" seien die Ab-sage an eine Politik, die auf Wiederherstelhmg der ehemaligen polnischen Ostgrenzen ahziele und vor nllem die Berilcksichfigung der „Rechte des jildischen Volkes". liier zeiten sich die Ziele Uoskaus. Die Sowjets wollen nichts an-deres als eine jildische Moskauer Filiale in London, derart, wie sie schon frilher in anderen europSischen Staaten bestanden hat. Der erste Vorsto/} in dieser Hiusicht wurde schon vor. -einiger Zeit mit der betonten Heraussttl-lung der Wassilewska, der Tochter des Ietzten polnischen Aufienministers vor dem Kriege ge-macht, die im Geg^nsatz zu ihrem Vater вШ Inngcm in Wort иш1 Sr.hrift fiir den polnischen An'schluP an die Bolschewisten eintritt. Aiis alledem geht klar hervor, worauf die Moskauer Politik abzielt, wobei .tie der vollen UnterstiUzung der anglo-amerikanischen Ver-bilhdeten gewifi sein kann. „Die Sowjetunion ist bestimmt, als grundlegender Faktor die Schaffung einer beruhigenden Einflu$sphđre in Osteuropa zu bilden. Die Polen tiHe auch jeder . antlere haben sich damit nbgefunden", das sin'd ErkUirungen von „News Chronicle", dils an Deutlichkeit nichts zu wHnschen iibrig lassen und neben dencn zahlreiche andere gleich-gprifhtetc sfhen. Je ireitere Kreise das Vtr-brcchen von Katj/n zieht, desto deutlicher tre-ten die sowjefisrhen Absichten xutage und mit ihnen die anglo-ameriknnische WiflfdhrigkM jeden gewUnsrhten Beisto-nd bei ihrer Ver-wirklichung zii leisten.	—
lltij^slager. Er jtellt darin fest: ..Man konnte sich dera Elndruck der Tatsache nlcht entziehen, daB wir durchaus anders gearteten Menschen g e g e n tt b e r s t e h en, d. h. Menschen. die uns nach ihrer k d r p er-iichen und geistigen Erscheinung f re m d sin d."
Offensichtlich fand der Schweizer Natlonalret Sonderegger diese Feststellung bei dem Bteuch einer jtidisdien Sdiule bestatigt, denn er schreibt, die hebraische Spradie unterstreiche noch da# Andersgearteti. Die Juden selbst betonten die«e Tatsache ganz besonders in ihren Zeftsdiriften, aus denen das Bewufiltsein der Juden spreche, anderer Art als die etlropiisdien Vdlker zu sein. Sonderegger erkl&rte. aus alien lildlschen BlSt-tem erhalte man denselben Elndruck. Er fiigte ober vorsichtshalber hinzu: „Wir verblnden damit kein Werturteil. Wir machen ledigiich eine Feststellung."
Schweden von iimen gesehen /
втвш
Faitelkampl und Poiteitnspaltung
Die sdiwedische Sammelregierung unter Per Alwin Hansson, dem Leiter der schwedischen So-zialdemokratte, zuweilen mit dem Danen Stau-ning verglichen, die das Land seit der Ausschif-fimg des interventionswilligen Aufienministers Sandler bishcr aus dem Kriege herauszuhalten verstanden hat, unterliegt gegenwartig- von innen her heftiger Bearbeitung. Eg gibt Krafte, die nicht nur die Neutralitatspolitik, sondern auch die Regierung Hansson zu Fall bringen mbchten. Bei der Rechten, dem einen Flugel der Regie-ruhgsgruppe, herrscht, wie eine Rede des Kultus-mfnlsters Bagge enthtiiite, ein gewisses Mili-vttgnilgen wegen einiger innenpolitischer Fra-gen, besonders wegen des Nichtverbots der kom-miinistischen Partei. Die Rechtsminister haben •seinerzeit, wie jetzt bekannt wurde, die Auf-losung gefordert, sich aber dem soziaidemokrati-schen „Nein" geFiigt, das zum Teil mit aufien-Politischen Erwagungen begriindet, zum grSfiten Teil aber besonders von Riicksichtnahme #uf die Ggwerkschaften getragen wurde, Die Haltung der Rechten ist aber im wesentlichen passiv zu nen-nen. Um^o aktiver sind zur Linken — auBer-halb der Regierung — die Kommunisten. Sie haben einen an sich fiir ein Land wie Schweden erstaunlichen, infolge der starkcn angelsachsl-dchen Umtriebe jedoch unvermeidlichen Vor-marsch erzielen konnen Ihr Erstarken ist. ganz ahnlich wie in anderen Gebieten, eine direkte Folge englische'r und amerikanisdier Filme und „Aufklarungs"-Schriften und ahnlicher gegen die schwedische Neutralitatspolitik, aber auch gegen Schwcdens innere Stabilitat gerichteter Machen-scbaften. DaB die Sowjets selbst ebenfalls nlcht muBig sind, hier und da vorhandene, MiBstim-migkeiten iiber RatlonierungsmaBnahmen, Teue-rung oder auBenpolitische Abmachungen fiir ihre ZweAe auszunutzen, versteht sich. und das trei-bende Element in der Opposition bilden Frei-maurer, Juden und sonstige vom Westen her SenShrte Querverbiodiineen,
Die urspriingliche Absicht mancher dieser Kreise zielte vielleicht nicht darauf ab, Sdiweden dem Kommunismus auszuliefern, sondern Schweden In den Krieg zu bringen; aber der Effekt geht, genau wie anderswo, zugunsten der Kommunisten, und schade um die schSnen Dollars werden die Auftraggeber vielleicht eines Tages feststellen. Auch Stromungen der schwedischen Innenpolitik spielen hinein, bel-spielsweise innere Spannungcn bei den schwedischen Gewerkschaften. die sich einer wachsenden Opposition zu erwehren haben. Sie verbieten bei Funktionamahlen kommunistisđie Listen, trei-ben aber in ihrer Pre.sse eine Politik, die welt-gehend auf eine Verteidigung des bolschewisti-schen Kampfes gegen Europa und auf Unterstiit-zung der Plutokraten ausgeht.
Einer zahlenmalMg nicht sehr grofien, aber an-schelnend recht zahlungskraftigen Gruppe ist
Eine gewaltige Auigabe /
Gcnfi 11. Mai. Mit der „Festung Europa", wor-unter der bekannte englische Militarkritiker Cyrill F*"* die starke Kiistenbefestigung, na-mentlich den Atlantikwall, versteht. beschiiftigt er sich in einem von der Londoner Wochenzcit-schrift „llustrated London News" veroffentlich-ten Artikel.
Viel unsinniges Zeug — so fUhrt er u. a. aus — sei im Laufe dieses Krieges Uber die Wert-losigkeit yon Befestigungsanlagen gesprochen und gesArieben worden; Er wolle hier nur vor. Unterschatzungen warnen. Die anglo-amerikanischen Truppen wUrden sich noch blutlge Kopfe holen, wenn sie versuchen sollten, gegen die Befestigungsanlagen der AchsenmSdite anzu-laufen. Man diirfe namllch nicht tibersehen, daB es sich hier nicht um gewohnliche befestigte Stel-lungen handle, sondern um Kiistenverteidigungs-anligcD, di* nichti soderei alt dtt offene Heer
neuerdings die Absicht zur Bildung einer eigenen Partei nachgesagt worden. Sie nennt sich „kamp-fende Demokratie". wird von einigen Radikal-sozialen geleitet und gibt ein Organ namen: „Trots Allt" heraus. das eine besonders auf-geregte Sprache fuhrt und stark projiidisch agi-tiert. Enge Bezlehungen bestehen zu interventio-nistischen Pcrsonlichkeiten und Blattern von der „Gdteborgs Handels- und Schlffahrtszeltung" big zu dem „Dagens Nyheter" des jiidisdien Verlagg-hauses Bonnier.
Eingeleitet wurde der letzige Feldzug gegen die Sammelregierung mit Angriffen der „kampfenden Demokratie" und Ihrer Freunde. Eine be-sondere Rolle spielte In dem Feldzug ein Artikel des „Dagens Nyheter" gegen FInnland. Die Agitation gegen FInnland war an sich beherrschend in diesem ganzen Treiben, aber dieser Artikel war libers Zlel geschossen. Er loste besonders auf der Rechten und in Ihren Zeitungen, bel-spielsweise „Svenska Dagbladet" und „Nya Dagllgt Allehanda", eine unverkennbare Re-
Der englische Milltfirkrltlkei Fdls wont vor Untei-schStzung des Atlontik-Walis
zum Vorfeld hatten. Ober dieses Votfeld miifite der Angriff erfolgen. wenn man eine Invasion plane. Wag das heiCe, konne sich ein jeder denken. So schnell lasse sich Europa nicht er obern. AuBerdem gebe es in der „Festung Ruropa" nicht nur befestigte Steliungen langs der K (iste, sondern auch noch Innerhalb der Festung Starke natlirliche und kiinstllche Festungsringe. Fiir ihn, Cyrill Falls, stehe die Tatsache fest. daB tine Invasion Immer eine fiir die Anglo-Amerikaner ungeheuer gewaltige Aufgabe sei.
Schliefilich kampfen die Deutschen auch nldit nur hinter ihren Festungemauem, sondern nodi mlt sehr vlel Erfolg auf hoher See. Hier be-drohten nach wie vor die U-Boote die allHerte Handelsschlffahrt und — Im Falle einer Invasion — bestimmt auch den gesamten Nachsdiub ihrer FeWm.
aktion aus, well man hier ohnehin geheime Be-fiirchtungen vor einem kommenden Sowjeteuropa hegt, und n6tigte das Haus Bonnier zur Defensive.	;
„Aftonbladet" schrieb, Schweden In den Krieg hinelnzubringen, sei das Zlel der Hetzagltation gegen die Regierung, die von Ture Nerman« „kampfenden Demokraten", den Bonnier-Orga-neh und Ihren Gefahrten In der Presse end anderswo betrleben werde. Sdiweden solle In be-schwerllche Verwlcklungen verstrlckt werden. Landwirtschaftsminister Branstorp drohte In einer dffentlichen Rede mlt Gegenkundgebungen gegen die „kampfenden Demokraten". Auch d»s opposltionelle „Folkets Dagbladet" In Stockholm, Sprachrohr der volkisdien „schwedischen sozla-llstlschen Partei" zog, obwohl, nicht zur Regie-rung gehorig, gegen jene Elemente vom Leder, die hier als „Kriegspartel" charakterisiert wurden. Besonders bemerkenswert war das Auf-begehren einer Reihe sozialdemokratlscher Organe und Politlker. „Nytid", das sozlaldemokra-tische Blatt In Gdteburg, polemlslerte gegen gewiese volkspartelllche Organe, die IMngere Zeit mlt den Kommunisten in Verdachtigungen gegen die Regierung und ihre Politik gewetteifert hatten.
Aber seither hat die radikale Gruppe auf der Linken den Splefi umgedreht. Die ..kimpfende Demokratie" hat sozialdemokratlsche Politlker wie den Partelsekretar Nllsson und Allan Vou^t gezwungen, sich gegen den Vorwurf zu wehren, sie seien zum ..Nazlsmus" iibergegangen, treibt eine Riesenreklame fiir Ihre Interrentloitg-zeitschrlft „Trots Allt" und setat gemeinsatn mit den verbiindeten Tageszeitungen von Segersteidt. Gdteborg bis zu den Bonnier-Organen ihre Be-strebungen zur Unterhahlung der Regierungs-poiitlk fort. Einen Bestandteil dieser Bćstrebun-gen blldet nun, Angaben opposition'eller OrgiĆD« zufolge, auch die Drohung mlt der Bildung eltier neuen Partei mlt Sprengung der Soxiaidemokra-ten und moglichcrwelse der Volkspartel, In An-Ichnung an die Gewerkschaften, deren MItglieder an sich der sozialdemokratisdien Partei kollek-ttf aagiiBdiloNtn lini.
Selte 4. — Nr. 87,
KARAWANKEN BOTE
MIttwoch, 12. Nsi Ш8.
Das neue Tirana /
i Aus dem aktuellen Buch „Albanlens Wie-1 đergeburt" von Willibald Kollegger, Wiener Verlajjsgesellsdiaft.
Es geht gegen Mittag. Die Arbeiter der neuen Praditbauten des Vlale dell' Impero stellen lang-sam ihre Arbeit ein und sucben Im Sdiatten der Bauhiitten Schutz vor der sengenden Sonne, Cber den S&anderbemlatz traben ein paar Pferde-kutschen, mlt denen slch ћбћеге Beamte der in der Nahe beSndlichen Verwaltungsgebilude zum Mittogessen nach Hause bringen lassen. Ab and xu fahrt ein Auto vor dem Haus der albanischen Regierung vor. Ein LimonadeverkSufer, der 'el-nen ganzen Laden auf dem RUcken trSgt, ellt rufend dem nahen Markt zu. Italienische Solda-ten, sie sind nidit zu beneiden in ihrer dicken graugriinen Uniform, sitzen Zigaretten rauchend auf den Stufen eines Hauses. Vom Minarett her-ab tont die monotone beulende Stimme Jee Muezzins, der seine GlSubigen zum Gebete ruft. Sie wird aber bald von den metallenen GerSa-sciien eines Lautsprechers iibertont, der einen larmenden Tango tiber den Platz schleudert. in einem Gartencafć sitzt eine Gesellschaft Ein-heimischer, die erregt die letzten politischen Er-eignisse kommentieren.
Eine Stadt im Urabrudi
WeiGe Fesse, Sportmtitzen, Eselkarren und moderne Lancia, Muezzin und Tango, armselige Hiitten und MarmorpalSste: das ist Tirana von heute, eine Stadt im Umbruch, in der Morgen-und Abendland krasser aneinanderprallen als iigendwo anders auf dem Balkan oder im Nahen Osten. Diese Stadt, die Zogu zur Hauptstadt Albaniens machte, war keineswegs die grGBte Siedlung des Landes. Audi nlđit die sdiSnste, Sclion gar nicht, als der Verschwenderkdnig 'deranging, sie zu modernisleren. Es wurde damals piWos, nur in dem Bestreben gearbeitet, mog-iichst viel niederzureifien, wobei schSne Bauttn verniditet wurden, an deren Stelle man nildi-terne Tel-Aviv-Hauser setzte. Und debet bletet die von Bergen umgebende Mulde, in der Tirana gelegen ist, eine herrliche MSglichkeit ftir stSdte-baulidie Neuplanungen, denen kein bestehendes SchSnes zum Opfer fallen milfite.
Das neue Albanien, das die Stinden Zogus lei-der nidit gutmachen konnte, ging vSllig andere Vege. Es stellte mit Hilfe der Itallener einen Plan zum. Aus- und Umbau Tiranas auf, der die Sdiaffung einer sdionen, sauberen Gartenstadt zum Zlelc hat. Ohne daB man ein neues St#dt-Centrum gesdiaffen hKtte, das eine Wertvermin-derung gewisser Stadtteile herbeigefiihrt hnben wiirde, wurde der sdion bestehende Mittelpunkt ausgebaut und nadi einer verbaltnismS&ig freicn Seite hin vtrliingert. An dleser Stelle werden die reprksentativen Geb&ude der albanisdien Hauptstadt stehen, die zum GroBteil schon ISngst fer-tig sein wiirden, hatte nidit der Krieg eine nldit zu vermeidende Verzogerung mit sidi gebradit
Baowerke des Fasdiismnt
Das sogenannte Haus des Fascio nimmt in dieser Neuplanling den Ehrenplatz ein. Wie eina toskanisdie Festung blidtt es mlt seiner Front zur Stadt. Seine mkhtigen Marmorquidern drilcjten gleidisam den Willen des Faschismus aus, aus Albanien ein Bollwerk des Imperiums zu m^dien. Unmlttelbar an seiner Seite geht das neu* Stadion der Vollendung entgegen, 15.000 Mensdieo fassend, wird ct tines von den Bau-werken scin, mit weidien sdion das alte Rom den onter seinem Sdiutz etebenden Landsdiaften seinen Stempel aufdriickte. Ltngs der Vialc dell' Impero aber, dem Skanderbegplatz zu wadisen Bauten aus dem Boden, die klar und zwed(> mafiig, aber dodi von einer gewissen Patbetik erfUilt, so redit das Wesen des neuen Adria-re idles ausdrWcken. Sie sind in einem Stil ge-bant, der dem des „noveccento"' giei^t, aber dodi in mandier Hinsidit von Ihm abweidjt. Das neue Kino Tiranas zum Beispiel ist eine tedit
Die new Hauptstadt Albanlens
gliidclidie Verbindung der bodenstilndigen Bau-art mlt dem neuen Baustil, iihnlich der Mischung, wie lie die Italiener In Lybien und in Ostafnka zu einer beaditliđten H6he entwickelt haben. Die Kosten fttr diese Gebaude, unter denen das albanisdie Dopolavorohaus mit seinem Theater, das Haus der albanischen Jugend, das GebSude fiir das Mutter-und-Kind-Werk und verschiedene Verwaltungs- und Wohngebaude den hervor-ragendsten Platz einnehmen, wurden mit 150 Nillionen Lire veranschlagt, ein Zeidien fiir die Grofiziigigkeit der Flanung. Zu Ihr gehdrt audi ein neues Hotel Es wird eine empflnalldie Liicke всћИевеп, denn was dem Reisenden bisher auf diesem Gebiet in Tirana geboten wurde, war nicht gerade geeignet, fiir Albanien werbend zu wirken. Zudem waren in den letzten Jahren stan-dig alle Beherbergiuigsstiitten besetzt, so dafi man, wenn man nidit gerade von Rom eine be-sondere Empfehlung hatte, privet tibernachten mufite.
Die KSnigsvIIla von Tirana
Auf einem Htigel an der StraBe, die nach EI-bassan fiihrt, liegt die sogenannte Konigsvilla,
in der bereits Viktor Emanuel III. anlafilidr seines Besuclies im Friiiijahr des Jahres IMl ge-woiint hat. Sie beherrscht das ganze Stadtbild und'kront den von Oliven- und Zypressenbau-men bewachsenen Berg, aus dem sidi auch da# Mausoleum der Mutter Achmed Zogus beflndet. Aufierlich einfadi und doch wirkungsvoll, atellt dieses Haus eine Meisterleistung der italieni-schen Innenarcbitektur dar, die slch bier wahr-haft (iberboten hat. Der prSchtige Park, der slch unterhalb des Hauses ausbreitet, kSnnte ohne weiteres zu einem toskanisdien Schlosse gehOren, so herrlidi und gepflegt sind seine BSume, Strtiu-cher und Beete. Wenn man von dort oben In einer da laaen Sommemadite, in denen die Steme fllmmem und die Zikaden schnarren, auf die weiBe Stadt herabsieht, eriebt man S tun-den, die einem ewlg im GedSditnis bleiben.
Das ist das neue Tirana, das seit drei Jahren aufblilht und sidi wiirdig den alten, pra&tigea Bauten der tQrkischen Zeit an die Seite stellt. Die bemerkenswertesten unter diesen Bauten sind die alte Moschee und das Mausoleum des Griinders der Stadt, der diese auf Grund eines in seiner Eigenschaft als tOrkischer General er-fochtenen Sieges in Perslen Teheran nannte, woraus spSter Tirana entstanden ist.
Das Weiberregiment im WeiAen Haus /
Dafi Franklin Delano Roosevelt, der Prasident, der den USA den Frieden verspradi, heute der Diktator der Vercinigten Staaten ist, der nach eigenem, bzw. nach dem Gutdunken seiner jiidi-schen HintermKnner regiert, ist jedem einsichti-gen Amerikaner inzwischen kiar geworden. Aber das WeiBe Haus in Washington, der Amtssitx des grdGenwahnsinnigen Kriegshetzers, wird nicht von ihm, sondern — von vier Frauen regiert, ilber deren „segensreidies Wirken" in der portu-giesischen Presse nidit ohne Ironie berichtet wird.
Die erst« dieses weiblidien Quartette, das auf den PrSsidenten einen aufierordentlidien EinfluQ ausiibt, 1st natiirlich Frau Eleonore Roosevelt selbst, die von den Amerikanern nicht mit Un-recht „Eleanor Everywhere" — „Eleanor Ober-all" — genannt wird. Sie spridit im Rundfunk, pilegt den kranken Prasidenten, empfiingt Diplo-maten und ist s tan dig um das Hervortreten in der Offentiidikeit bemiiht So gibt sie eine tag-liche Chronik mit dem Titel „Mein Tag" heraua, in der sie im Stile einer Tagebuch fiihrenden Lyzeumschiilerin all die zwecklosen Kleinigkeiten und kleinen Zwecklosigkeiten, mlt denen sie sich den Tag tiber beschaftigt, berichtet. Sie Ilebt es, dabei alierlel familiSre IntimitSten auszuplau-defn und „enthttllte" in einer gut bezahlten Artikelserie, wie sich der Prasident in sie vđr-liebte und bei einer Weihnachtsfeier 1903 drei-mal hintereinander mit ihr tanzte, obwohl sie eine sdilechte Tanzerin war und in der Famiiie „Hafilicfaes Entlein" genaant wurde. Da man in
Roosevelts Famiiie zunHdist nichta von einer Verbindung wissen wolite, wurde Franklin Delano auf eine Seereise geschickt, aber — es half nichts. Die Liebe triumphierte und im Jthre 1905 wurden die Beiden ein Paar.
Dame Nummer 2 ist die Privatsekretarin Margaret Lehand, im Familienkreis „Mizzi" ge-nannt. Sie ist die rechte Hand des Prasidenten, hat stets zu ihm Zutritt und vertritt ihn sogar bei Versammlungen oder kleinen Konferenzen, wenn Roosevelt „mflde ist". Man sagt, dafi des Prasidenten Reden durdi „Nizzls" gesdiiđ?te Fe-der erst den richtigen „Schmifi" erhalten. Die dritte Dame 1st Mrs. James M. Helm, die Witwe eines Admirals, die unter dem offiziellen Titel ..Social Secretary" sozusagen als Oberzeremo-nienmeisterin des Weifien Hauses wirkt. Sie fuhrt die Regie bei Einiadungen, regelt die Tisch-ordnung, berat den Prasidenten bei der Auswahl seiner Garderobe und weifi genau, was zum guten und sdilechten Ton gehOrt. So soil sie eei-nerzeit veranla&t haben, daS Exkonig Carol und Madame Lupeecu nicht im Weifien Haas emp-fangen wurden.
Dame Nummer 4 ist die sogenannte ,Jlaus-frau" dee Weifien Hauses, Frau Henry Nasbit, die den Titel einer „Intendantin" fiihrt So berichtet die Presse raitunter, wie sie es anstellt, um sozusagen im Handumdrehen ein Essen fiir 1000 Personen aus dem Boden zu stampfen. Ihr obiiegt feraer die Oberwachung des taglichen Speisezetteis des Prasidenten, der slch mitunter — iiberifit, was seinem Magen nicht gut bekommt
Ohne Jagdschein
Die lite Exz«1l«nz Ton Rohrgawt, (dion Itnge im Ruheit«n<l, wir nodj immer dem Weidwerk leidensditftUdi ergeben, und es gtb fiir ihn keine grSSere Freude, alt wenn ihn der Grtf Rurt-Bohnen auf Bohntadc zur Jagd einlud.
Ein'mat fiel ihm im letzten Auftenblidc ein, dafi sein Jagdsdiein abgelaufen war, Er ging auf: Amt. „ExzelUnz konnen beruhigt sein", hie G es dort, der Jagdschein ist redltzeitig in Ihren Han-den.' Es kam aber der Morgen der Jagd, und der Sdiein war nodi nidit <la. „Adi wae", dadite die Exzellenz, „einmal wird es audi ohne gehen." Es War ihm aber dodi unbehaglidi zumute, aU das ТгеЉеп began«, U4id er lie6 lidi mogUdist abseits anstellen.
Er stand nidit lange, da sah er einen Gendar-men den Feldweg danerkommen. — „Verfludjt!" dadite er, „der wird dodi nidit —1" Und wdite Dedtung hinter einem starken Baum. Der Gen-darm bog vom Feldweg ab und kam geradewegs auf den Baum — „Ei, eil" sagt« sidi die Exzellenz, „wenn id) in meinen Jahren — da# wiire denn dodi " und zo* aidi defer in den Wald hinein.
Nadi einer Weile hdrte er den Gendarmen, sdinaufend durdi das Unterholz bredien. Da fing er an zu laufen. Plotzlidi aber rief der Gendarm: „Laufen Sie dodi nidit so, Exzellenz I Idi bringe Ihnen ja Ihren Jagdsdiein."
ТПШ schatzkAstleim
GEORG SCHOTT ddot^ НН£сЏ
Ев gibt eta Wort einee OmBen dter Ver-gangenhelt, dae Iftutet ungef&hr so: Wenn dM Genie vorbelgeechrltten let, atrahlt aHeti In nenetn Olanze aaf. Doe let ee, was wlr heute erieben. Dnrch Hitler, durch die In Ihm ver-kttrperte Idee hat. slch dk Wandlung vollzogen. Nloht* ware mlr wlderllcher, ale wenn meine Worte aut^faBt wUrden ale ein Koltua eeiner Penon. Ich melne im Orunde nle dem Men* soben ale solchen, Er eteht mlr vor der Seele
elnzig and allein ale Tr&ger einer Idee.
*
IMe neae Knlturetlmmung, die м in Bildnnc begrlffen l#t, ateilt zweifelloe ein revohitio-n&ree Frinzip dar. Ea braucht. nach aUem Vorhergrehendca kaftm ent betont zn werden, in welchem Sinne dae zu verateiien let. Dto neue Bewegung bedeutet in jeder Hinalcht, in elnzelnen StUcken wie In der Grundrichtung, den diametralen Qegeneatz zum JUdiachen Scheinideal. Hier die Revolution ale ein Mlttel zur Zerechlagung der Kulturen dleaer Erde, »Ше BevolutkMi der Stem Jn^M.« In der na> tionalsozlaliatieehen Bewegrung ebeofalle die Revolution: ale die ErlOenng vom Vbei, im Sinn und Oeiete Moltkee: »Die Regierung muB ee eein, welche die Revolution auf einem ge> eetzlichen Wege durchfUhrt, nicht die Menge, dleeer Splelball der Fartelen, dae Minde, aber echneidende Wericzeug in der Hand der Lei-denscliaft.« Die Revolution verstanden ala Entwicldung4)rinzip, bei dem an Nnem Al>-echluB gw nicht zu denken 1st. Dae etazig Oielchbielbende In der Auewirloing dieees Prinzips ist dae Strel>en nach Wahrheit and nach Eriialtung einer Onmdetlnunung, die ein fUr allemal ale bedingend fUr dae eeelleche Wachstum dee Volkee anerkannt let. Welter-entwicklung nur mlt der einen Beschr&nkung, daQ ein Letztee, Innigee dabei nicht verloren-gehe: der Sinn fUr die Werte auf alien Oe-bieten, deren nnser Volk bedarf ale Tr&ger einer I>e8timmten Idee: de# Deutechtiune in eeiner ganzen SchOnheit und Mannigfalttgkelt der Veranlagung.
*
Xloht wahr, allee Binsenwahrhetten, warn Adolf Hitler ausepricht 7 — OewlB, ele mileeen einem nur kommen, dleee Wahrhelten. Ee muS einem mlt anderen Worten nur zur recbten Zeit dae Rechte elnfallen, Und daB ihm immer zur rechten Zeit dae Rechte einf&ilt. dae let dae EigentUmiiche an dieeem Mann. Er beeitzt allerdlngs auch eonet noch Quallt&ten.
dieee Oabe: dae Selbatvenrt&ndliche zu pa^en und zu formen, daa ereohWnt als eine beiaon-dere Begabung dienee Menachen. Ein Ctoethe wUrde dae vermutlich »Oenle« genannt liaben. Aber wie man ee anedrUckt, let nksht von Wlchtlgkeit; HaupteaclM let, daB ee da let, Wlr hoffen, daB an dleeer kleinen ZnfiUUg-keit dae ganze gedanfcenechwere und Ideenloee System de* MerxUmue mlnmml Bucninde geht. So nalv aind wlrt
*
Heute echon let one Adolf ffitler welt fiber dae hbiauegiewaoheen, wae man gemeinhin unter einem Ftthrer und Letter, ontor einem po-Utlechen Neuerer und Wegeweieer veretebt. Er hat una in den leteten Fra^pen, die ee fttr dea einzeinen wie fUr dae Volk glbt, die Weg^ gewleeen, die Steige gelehrt. Er hat una zu-rtickgefilhrt auf den Pfad, von dem wir ab-gewichen warm und auf dem wlr unmlttelbar vor dem tgdilchen Abeturz in die Xlefe etan-den. Er hat una den Materiallemue uneerer geUtigen Einstellung zu BewuBteeln gebracht und una aus dem Berelch dee Deidiene wleder ine Reich der Ideen, in die Heimat uneerer Seele zurllckgeftUirt: zum Schauen der Wahrheit.
Doslnwendige/,.,^,
Eine Unt-Anekđote
Ale Frani Uszt nadi Breslau kam, um dort Kon-zerte lu geben, machte sldi der Kantor einer kleinen Stadt, die unjefiihr eine Tagesrelse entfernt lag, auf, um #elnen aehnlldieten Wmuch zu erfilllen, einmal den Neiatei in bdren. Ep wanderte zu Fufi, da sein miibiam gespartea Geld wohl fiir die EintHtta-karte, ab«r nicht audi nodi fiir die Fahrt rddite. Zu aeinem Sdireden muBtc ei aber an der Ver« kaufutell« hSreo, dafi das Koniert destelben Abend* vellif uUTtrkauft war. In Breelan liingtr ni bleiben. nidit« leia« Bartdiaft wieder nidit ana.
Velllg vemreifelt stand der Kantor da und griibelte. wie er dodi nodi In daa Konzert gelangen kSnnte. Da kam Ihm der Gedanke, den Metater selbat aufzusudien und ihn um eine Eintrittakarte anzu-Лећеп. So tollkflhn ihm der Versudi adilen, er wagte ihn dennodi. Er drang audi bis zu Liszt vor, aber w adilen, als solite er audi damit nidit zum Zlele kommen, denn der groSe Kflnetler sagte Ihm, er kdnnte fiber die Eintrlttskarten nldit verfilgen. Auf dem Gesidit des Kantors malte sidi nun eine Ver« zweiflung, die Liszt riihrte, und in einem plotzlidien Impols eAlarte er seinem Verthrer, er wolite ihn entsdiildlgea und ihm ganx allein ein klelnes Kon-zert geben. Zun&dist aber Ilefi er aeinem Cast ein FrlihstUdc mlt einem guten Glas Wein vorsetzen. Als der Kantor das Glas mlt feurigem Tokayer ansetate, ert6nten dis ersten Akkorde топ der Hand des Meistersi der Ksntor, blieb, das voile Glas an dea Llppen haltend, wis vensubert titsen und rfihrts si* nidit, bie die letzten T8ne des ergreifenden StOckes verklungen waren . . .
Jetzt trat Liszt lu seinem Cast und unterhielt sidi mi* Ihm. nad шш sduneditsa diesem audi Spciss and Trsak vertreffUdi. Als dsr Msistsr srfuhr dtl der Kantor wieder so FuS Bsdi Rsns« pUgera wollts, gab «r Ihm ein Gesdienk. das dem besellgten Mann crmSglldite, zum erstenmal Im Postwagen za fahren und so, nodi Immer trBumend voa d*m mvergefilidiea ХгМаЦј adn fto*
Es kommt beim Mensdien auf dss lnw?ndige an. Genau so 1st es beim Budi. Was ntltzt der schSnste EInband, der praditigste Goldschnitt, wenn das Wcrk selbst leer und niditssagend ist I Es kommt beim Buch auf das Inwendige an.
Wir Deutsche haben ein feines Gefiihl fiir die Kultur des Buches. "Wir lieben unsere Bibliothe-ken mit den farbenschillernden Einb&nden, die von dieser engsten Beziehung zum Buđi »ahr-llch ein leldenschaftliches Zeugnis ablegen. Dabei untersdieiden wir uns sehr wesentlldi von anderen Vdlkern, die wenlger auf die Aufmachung eines Buches sehen, wenn nur das Buch als soi-dies zu haben ist. Wir Deutsche aber sind mit Recht stola auf die vlelen bibliophilen Kunit-werke, die unsere groBen Dichter urns "ij en — gewissermafien als ewige Schutzhiille vor der Verganglichkeit. Wir konnten uns diesen Luxus des Buches leisten, well wir mit einem Buch vol-lig verwachsen konnen.
. Es hat einmal einen grofien Dichter gegeben, der sah einzlg und allein auf das Inwendige eines Buches. Er stellte nur das in seine Bibiiothek, was wirklich sdidpferischen Wert fiir ihn besafi. So fand man nach seinem Tode fast alle Biicher zerrissen in seiner Bibiiothek. Ge-blieben waren In den kostbaren EinbSnden nur die Seiten, die fiir den Diditer widitig und wert-voll waren. Diesem Diditer mufite auch der EInband unwichtig gewesen sein, denn er forsdite Im Buch nur nadi wahren Werten — und er anerkante nur Weniges.
Diese Konsequenz des Lesens mag flbertrieben sein — aber sle fiihrt nns zur Erkenntnis, dafi man getrost auch einmal auf den kostbaren Ein-band des Budies verzlditen kann, wenn man sum Dichter vordringen wilL Ein Dldittr ist auch dann nodi tin Diditar, wenn #r un# Bur Im sdiUditen Pappband vorliagt Im Krieg -nOs-sen wir erst redit begreifen, dafi das kostbare .Leinen" fiir unsere BUdier zu kriegswichtlgen Zwecken gebraucht wird. Das bedeutet nicht, dafi das Budi im Кг1ем wenlger wlditig 1st. Im Ge-gimWh dM ХИ4 k ttat ЖжД# iM *i Митк
von Uennann Wandenohtok
Was aber beim Sdiwert die blltzcnde Klinge lit, ist beim Budi der Stahl des Geistes.
Wir verstehen uns: wenn es in der Zukunft heifit voriibergehend Abschied zu nelunen von priiditigen LeinenbSnden und berrlichen bibliophilen Bucbausstattungen, so miissen wir uns damit trSsten, dafi das Werk des Dichters audb kartoniert oder Im Pappeinband von gleidier Wirkung ist, w^irend das Leinen, das wlr bisher zum TBudieinband benutzten, nun vielleidit dazu verwendet wird, die Sdimerzen unserer ver-wundeten Heiden zu lindern.
Im Krieg haben wir alle gelemt, einfadi zu sein, einfach zu leben, aber heroisch zu denken. Das Buch fiihrt uns zu den Wahren Quellen dei Geistes. Es madit uns tapfer und entschlossen, es stSrkt Gemilt und Seele, es fiihrt uns ein in Leidenschaften von Generationen und PersOn-lichkeiten, es belehrt und erzieht, ei wirmt und entflanunt, Aber es 1st nlemali das Aufiere des Buches, das diese Vemandlung bedingt, sondern einzig und allein sein Inwendiges, sein dichteri-scher Quell, sein kulturhistorisAes Wissen, seine politisdie Faszination, seine k&nstlerisdie Mani«, Unsere Soldaten in der vordersten Linie. die in einer Ruhepause nadi dem Budi greifen, lesen sich (leberhaft In gedrudcten Zeilen fest — sie fragen nidit nadi dem AuBeren des Budies. Es muB die Besinnung, die Erhebung, die Begeiste-rung entzilnden und ein gutes Budi hilft, erhebt und begeistert.
Unsere DiAter wissen ganz genau, dafi Mil-lionen Leser ihnen die Treue halten, audi wenn ihr vielgeliebtes Buch |etzt nicht mehr im lodten-den, gebundenen Gewand, im sdimiegsamen L«!-nenkleid ersdieint, sondern vielleidit nur In einer geschmadcvollen, ichllditen Kartonausgabe, 01« Diditung bleibt unversehrt. Die Dldituni aadcrt sidi nidit durdi den Einband. Wlr aber helfea In diesem Glauben der Nation In Шгет grSfiten Kampf. Darum: es kommt beim Budi i%f das Inwendige an! Seht auf den Diditer, der uns alles begrelfcn madim lunn, was wlr #ntb«hr#m .woHtnl
5 neue ВШшвп in diei Jahien
Die Theaterfreudigkeit der Wiener war von ieher spridiwSrtlidi, sle 1st in letzter Zeit nodi intensiver als frilher geworden, sodaS die Zihl der Biihnen den Anforderungen nldit mehr ge-wadisen war. Die verantwortlidien S-«llea, so vor allem das General-Kulturreferat der Reichs-statthalterei, setzten nun alles daran, den Kreia der bestehenden Theater zu vereroBern, ein Un-ternehmen, das angesichts des Krieges eine kul-turelle Leistung ersten Ranges darstellt.
Zuerst wurde der Redoutensaal in der Hof« burg fiir Auffiihrungen gewonnen. Hier handelt# es sich sogar um mehr als um einen neuen Raum: die Staatsoper erhielt fiir Werke tnti-meren Formats еШ sogenanntes .Jdeines Haus % in dem sidi (vor allem durch 0. F. SchuB Rsgie) ein neuer Stil zu entwi&eln vermochte. Er mani-festlerte sidi nicht nur in der berOhmt _eworde • nen „Figaro"-Vorstellung, sondern wurde auch Handel, Wolf-Ferrari, )a sogar Johann StrauS gerecht.
Einige Zeit spiter erfolgte die Wieder-erdftnung des lange als Nagazin verwendeten Biirgertbeaters und dann des Theaters In der PraterstraBe, in dem das Ensemble der Etl-Leute ein eigenes Helm in Wien fandeo. Ermte-res bracbte neben einer heiteren Revue auch emste Spredtstiicke, w&hrend im letzteren das wertvolle VolksstUck nicht nur bluerlidien Cha-rakters (Sdionherr, Anzengruber u. a.) gipflegt wurde. Auch das durdi fruher ungUnstige Ver-holtnisse seiner eigentlidien BesUmmung ent« zogene Renaissancetheater konnte vor einigen Monaten seine Auferstehung feiem. Es widmet sich dem unbeschwerten Unterhaltungsjtiick. Vor wenigen Tagen kam nun noch ein weiteres Institut dazu; das Wiener Sdiauspielbaui, dt( aus dam grIWUdien Umbau eines einitkeu Kino# und Varleteraunes entitandeo liL Dn Splelplan soil vom klassisdien Stflck bla lut Operette reichen.
Die Zahl der Wiener Biihnen 1st also um ffinf neue grdfier geworden, eta Zeldien fOr die ge* Vteigerte Aniiehungskrtft tk
Zverinski
umor-
mačeloMKg^ma!
w
Odkritje grozotnega zločina « ZidoTsko-boijšeTiške sanje
Katlin! 20 km od Smolenska, na ceeti Saxdenek — Witebsk leži gozd Katin. Na Koiji gori je bil v letu 1940. od meeeca marca do maja izvršen grozoten zločin. Približno 12.000 poljskih častnikov veeh činov, med temi številni generali bivše polj-ek« armade, je bilo po nalogu Stalina od morilcev GPU. po živinskem mučenju spravljeno iz življenja v smrt z židovsko-boljSeviškim zatilčnim strelom. Kakor smo ie v predzadnjih številkah našega lista »Ka rawanken Bote* poročali, gre pri teh, za približno 12.000 poljskih častnikov, ki so padli У roke boljševikom pri njihovem pohodu v Pojsko leta 1939. za tretjino celokupnega poljskega ofidr^ega zbora.
Leta se je poljska emigrantska vlada v Londonu trudila, zvedeti od Kremlja, kje 80 ostali tisoči Častnikov. Moskva je molčala. ko so se vprašanja vedno in vedno ponavljala. Je segel Kremelj po laži in je pripovedoval, da so bili ti ujetniki ob svojem času iz ujetništva odpuščeni in da jim je bila dana prosta pot. Na vprašanje, kje naj bi bili potem ti tisoči ujetnikov, je Stalin končno odklonil vprašanje.
Sedaj pa pride
Svetloba т črno temo
NemikS vojaške oblasti so odkrile pred kratkim v katinskem gozdu grozno najdbo. Pri vasici Sofijevki, v bližini Smolenska so našli množinsko morišče boljševikov. V prisotnosti visokih častnikov nemške vojne sile, številnih strokovnjakov, pod vodstvom direktorja instituta za sodno medicino in kriminalistiko na univerzi Breslau, profesorja Dr. Buhtza in znanih zastopnikov tu-Т inozemskega tiska, se je našlo in izko-
Naraščajoče
Vseh kulturnih držav se je polastilo ob tem groznem odkritju naraščajoče razburjanje. Intemacijonalni Rdeči križ, veliko poljsko odposlanstvo, tu- in inozemski časnikarji, znanstveniki iz skoraj vseh evropskih držav, vodilni člani poljskega pomožnega komiteja, znani zdravniki iz Varšave in številni poljski časnikarji so se pojavili na mestu te najgrozovitejše židovske krvne krivde, da skupaj vršijo identificiranje mr-ličev bivših poljskih častnikov in da naznanijo Evropi in svetu resnico o tem strašnem umoru, V svojih izjavah pišejo, da 80 bili morilci poljskih častnikov v splošnem židje in da so ustrelnim vodom GPU poveljevali židovski funkcionarji
Judovsko sovraštvo se je v gozdu Katin neskončno izdivjalo. »Umori se niso vršiH leta 1918. ali kmalu po tem, temveč v letu 1940, torej v času, ko je bilo boljševiško gospostvo v Sovjetski zvezi popolnoma kon-solidirano in ko se Kl-emlju ni bilo treba ba-
po nemških četah razbite poljske armade. Zverinska krvoželjnost je bi-1 a edini vzrok, ki je vodil k dogodkom v gozdu Katin.«
12 evropskih narodov je poslalo znane sodno-zdravničke znanstvenike na morišče G. P. U. Katin. Komisija je sestajala iz sledečih g6spodov: Za Belgijo: dr. Spellers, red. profesor okulistike na vseučilišču v Gentu; — za Bolgarijo: dr. Maitov, red. docent za sodno medicino in kriminalietiko na univerzi v Sofiji; — za Dansko^ dr. Tramsen, pro sektor na zavodu za sodno medicino v Ko^enhagnu; — za Finsko: dr. S axon, red. prof. patološke anatomij* na v HelelnUju; — жа Italijo: dr. Pal« fiiieri, red. profesor sodne medicine in kri-"linalistike na univerzi v Neaplu; — za Hrvatsko.: dr. Miloslavić, red. profesor ■oda« medieme ia kiiminalisUk« na uiiivtr*
palo v več jamah od 28 X 16 m, v 12 in 9 legah po večini zvezanih trupel bivših ujetih poljskih častnikov. Umorjeni poljski častniki so v posesti vseh svojih izkaznic, listin in odlikovanj, tako, da je inden-tificiranje zelo olajšano. Na podlagi izjav neoporečenih prič-domačinov se je ugotovilo, da so pripeljali teh 10 do 12.000 na zverinski način umorjenih bivših poljskih častnikov v 200 zagonih preko nakladne železniške postaje Gnjezdovo na GPU.-mo-riSče v gozdu Katin. V pohodu boljSeviSke politike uničevanja in iztrebljenja so bili potem vsi ti tisoči častnikov zaklani in umorjeni. Značilno za način mišljenja bolj-ševiških morilcev je, da se je ob robu tega morišča, komaj 500 m oddaljeno od teh množinskih grobov, nahajalo okrevališče za višje GPU.-funkcijo-narje moškega in ženskega spola, v katerem so ti, po izvajanjih domačinskega prebivalstva, slavili svoje orgije. Morišče, ki je bilo ograjeno z bodečo žico, so stalno stražili GPU.-vojaki. Množinski grobovi umorjenih so bili zasajeni z bori, ki so sedaj tri leta stari. Stanje razpada odkritih mrličev se ravno tako .krije s to časovno ugotovitvijo kakor tudi z najnatančneje preizkušenimi izjavami tamošnjega civilnega prebivalstva.
Zdaj pa je gozd Katin izdal svojo grozno skrivnost
Nedvoumno dokazane in s prilogami krite ugotovitve pojasnijo sedaj dokončno že zdavnaj v vsem svetu stavljeno vprašanje po usodi in bivanju te, od boljševikov internirane in odpeljane, kasneje kruto po-klane tretjine častniškega zbora bivše poljske armade.
razburjanie
zi v Zagrabu; — za Nizozemsko: dr. de Burlett, red. profesor anatomije na univerzi v Groningem; — za češki in moravski proteiktorat: dr. Hajek, red. profesor sodne medicine in kriminalistike v Pragi; — za Romunijo: dr. Birkle, sodni zdravnik romunskega ministrstva za pravosodje in prvi aeistent na zavodu za sodno medicino in kriminalistiko v Bukarešti; — za Švico: dr. Neville, red. profesor sodne medicine na univerzi v Ženevi; — za Slovaško: dr. Su-bik, red. profesor patološke anatomije na univerzi v Bratislavi, načelnik državnega zdravstva na Slovaškem; — za Ogrsko: dr. Oreos, red. profesor sodne medicine in kriminalistike na univerzi v Budimpešti
Uradni zapisnik, ki so ga sestavile te osebnosti, pravi med drugim:
Pri delih in posvetovanjih delegacije so bili dalje navzoči:
red. profesor sodne medicine in kriminalistike v Breslauu dr. Buhtz, ki mu je Ober-kommando der deutschen Wehrmacht poverilo izkopanja v Katinu;
zdravstveni inšpektor dr. Costedost, ki mu je načelnik francoske vlade naročil, da prisostvuje delom komisije.
Komisija je osebno zaslišala kot priče nekaj raskih domačinov, ki so med drugim potrdili, da so bili marca in aprila meseca 1940 1. skoraj dnevno izkladani večji železniški transporti s poljskimi častniki na blizu Katina ležečem kolodvoru Gniezdovo, da so bili prevoženi v ujetniških avtomobilih V katinski gozd in da jih pozneje nikdar niso več videlL
Do prihoda IcornJalj« Izkopana trupla to bOa VB* pregledana, v večjem številu tudi raztelešena, in sicer po profesorju Buhtzu in njegovih sotrudnikih. Do današnjega dne j# bilo odprtih Mdem akupnih grobov, la-
med katerih vsebuje največji po vsi priliki 2500 častniških trupel.
Pri številnih truplih smo mogli ugotoviti istovrstne vklenitve rok in v nekaterih primerih tudi štirirobne ubode z bajoneti na obleki in koži. Dalje smo ugotovili, da so bili tudi streli v tilnik pri truplih oddani po civilnih Rusih z zanesljivim merjenjem.
Skupni grobovi se nahajajo v jasah. Dokopani so stopničasto do hribovitega sveta, ki obstoji iz čistega peska. Deloma segajo do talne vode. Trupla leže skoraj izključno na trebuhu drugo tik drugega, ob straneh razločno zložena, v sredi bolj nepravilno. Noge so skoraj povsod stegnjene. Očitno gre za sistematično zlaganje. Uniforme izkopanih trupel imajo po soglasnem zaznavanju komisije vse v celoti in v posameznostih, zlasti glede gumbov, znakov službenega čina, odlikovanj, oblik škornjev, žigov na perilu itd. nedvounme znake poljske uniforme. Gre za zimsko obleko; često se najdejo tudi kožuhi, usnjeni jopiči, pleteni telovniki, častniški škomji, značilne poljske častniške čepice.
Pri truplih se ne nahajajo ne ure ne prstani, čeprav se mora po natačne navedbe časa vsebujočih zapiskih raznih dnevnikov tja do zadnjih dni in ur sklepati, da so imeli ure. Predmeti iz drage kovine so bili odkriti le pri prav malem številu trupel v skritih krajih, nasprotno so se pri mnogih truplih našli v zobovju Se zlati zobovi
Tako ee bori Moskva, Stalin in boljševizem za »pravice malih narodov«. Kakor znano, Je bila vendar Poljska ta, ki Je šla na роТар angleških in amerikanskih obljub v vojno zoper Nemčijo. Ravno poljska emigrantska vlada v Londonu Je bila do nedavnega, ki je skušala razjasniti vsem Poljakom in preko tega malim narodom, da leži njihovo zveličanje v Moskvi in Rusiji. Sedaj, ko pridejo naenkrat na dan 10. — 12.000 zverinsko umorjenih častnikov bivše poljske armade iz svojih množinskih grobov in obtožujejo boljševizem, morajo cel6 poljski emigrantje v Londonu, neki gospod Sikorski, veliko priznati. Stališče poljske emigrantske organizacije v Londonu, ki se je obrnilo na intemacijonalni Rdeči križ в prošnjo, odposlatl v Katin delegacijo, da bi
Sedaj, ko so nemška vojaška mesta odkrila najgnusnejšl zločin, se boje v Londonu najskrbnejših nadaljevanj tembolj, ko so se cel6 vplivne politične poljske narodne skupine vključile v Zedinjenlh državah, kakor nam to dokazuje protestna izjava pred nekaj dnevi v Washingtonu. Vtis, katerega je povzročila objava imen pri prebivalstvu Generalnega gouvernementa je jasen. Poljaki sedaj nenadoma dvignejo svoj glas in pišejo:
»Sedaj začnemo razumevati mnogo stvari, katere so bile do sedaj zagonetne. Razumemo sedaj, zakaj se Je delalo poljskim delegatom težkoče v Kuj-biševu, tako, da so Jih cel6 prijeli, ko so aikušali, obiskovati one predele UdSSR, kjer so se nahajali poljski begunci in ujetniki. Razumemo sedaj, zakaj BO bolJieviSke oblasti omaiile vaa povpraševanja po bivališču Poljakov, posebno častnikov, kot Spijonaio. Razumemo danes, zakaj možje GPU poljskih delegatov nimo vodili do amoUii'
Poljski bankovci so se našli v večjih količinah, v neredkih primerih tudi drobiž. Nadalje 80 se našle pri mrtvih poljske cigaretne doze in škatlice vžigalic, v nekaterih primerih tudi doze za tobak in cevke za cigarete z gravirano besedo »Kocielsk« (ime zadnjega sovjetskega taborišča ujetnikov pri večini umorjenih). Listine, ki so se našle pri truplih (dnevniki, pisma, časopisi) 80 iz časa od jeseni 1939. do marca in aprila 1940. Zadnji doslej ugotovljeni datum Je oni nekega ruskega časopisa z dne 22. aprila 1940.
Trupla so popolnoma brez žuželk in mr-česnih oetankov, ki bi mogli biti iz dobe, ko so Jih zagrebli. Iz tega izhaja, da so morali biti ustreljeni in zakopani v hladnem letnem času, ki je brez žuželk.
Kot vzroki smrti so pri truplih ugotovljeni izključno streli v tilnik. Po izpovedbah prič, po pismih, ki 80 se našla pri truplih, dnevnikih, časopisih itd. izhaja, da bo f« ustrelitve vršile v mesecih marcu in aprilu 1940. 1. S tem se skladajo v zapisnikih opisane ugotovitve pri Bkupnih grobovih in po-same^ih truplih poljsluh častnikov.
V Smolensku dne 30. aprila 1943.
Lastnoročni podpisi: Dr. Speleers, Dr. Markov, Dr. Tramsen, Dr. Saxen, Dr. Palmierl, Dr. Mlloslavič, Dr. de Burlett, Dr. HaJek, Dr. Birkle, Dr. Neville, Dr. Subik, Dr. Orsos.
dala tam indentificiratl izkopane poljske častnike, se glasi:
»Tudi vsa prizadevanja, katera je 81-l^orski, šef poljskih emigrantov, sam poizkusil pri Stalinu med svojim bivanjem v Moskvi leta 1941., so ostala brezuspešna. Stalin je izročil Sikor-skiju samo nepopolno listo, ki je navedla 3843 častnikov. O usodi ostalih častnikov je Stalin dejal Sikorsklju, da Je od boljševikov izrečena amnestija veljala tako za vojaške kakor tu^ za civilne osebe. Stalin Je izjavil. Sovjetska Unija je izpustila vse poljske častnike.«
Stalin je teh 12.000 poljskih častnikov sicer izpustil; iqpustil v zadovoljitev krvoželjnosti in zadoščenje krvoločnosti svojih Judovskih komisarjev.
skib grobov, saj bi nam morali vendar povedati, tukaj ležijo ti, katere iščete!« ' Poljakom, ki danee v tem emialu dvigne« jo svoj glas, ae more zaklicati samo eno: »Blodnja je kratka, dolgo pa kesanje!« Sedaj začnejo vsi Poljaki in svet spoznavati pravi obraz Moskve. Sedaj, ko se obrne poljska emigrantska vlada v Londonu po nasvet do svojih angleških »pomagačev«, dobi odgovor: »Kolikor nam je Poljska tudi draga, vendar se mora sama pogajati za svoj najbolj možni mir z Moskvo.« To j# drugo izdajstvo Anglije nad Poljsko. Roosevelt, največji vojni hujskač, in Churchill sta bila tista, ki sta naščuvala Poljsko, da je začela vojno zoper Nemčijo. Ko se j# borba začela In ko je nemški meč uničujoče udaril Poljsko, sta Anglija in Amerika prepustili Poljsko svoji usodi. Danes, ko morajo Poljaki začeti doumevati, kako izgleda od Mockve obljubljeni mir z malimi narodi, fM pmovoo umakneta Anglija b Amerika bi iijavlta: Poljska и mora i Moskvo sama pogajati za čimbolj možni mir.« Katin je neovržen dokaz, kako i z-fl«da trn mir im #*d#l*yamj# ■
»Pravice malih narodov«
Protest poljskih narodnih skupin ^
Katinski gozd groze!
Tukaj Je umorila na najgrozovitejši način GPU 12.000 bivših poljskih čaetnlkov. Slika kaže na kak živinski način so bila evojevoljno nametana, deloma samo nekaj centimetrov globoko za^rebena trupla poljskih častnikov drugo vrh drugega.
Poljski st«lni dekan Jaslnski iz Krakova koraka z odposlanstvom poljskega Rdečega križa skozi mrliško polje grozno, pokvečenih katlnsklh žrtev.
To 80 pomorjenl poljski častniki
Njihove uniforme, na katerih — kot je vidno na sliki — se vidijo deloma celo že poljska vojna odlikovanja, so še dobro ohranjene.
Moskvo : zatilčni strel, množin--ski grob, zverinski pokol j. T o je mir, ki pride iz Moskve.
Mislite na stojo domovino!
Gorenjci! Ce berete o tem grozovitem zločinu v gozdu Katin, mislite vendar enkrat na Vašo domovino. V njej se klatijo elementi, ki so zapisali moskovsko parolo џа svoje zastave. Za svoj znak imajo krvoločno sovjetsko zvezdo ter dvignejo v pozdrav kot »odrešilno obljubo«, pest in kličejo; »Svobodo po Moskvi!« Da Vam za svoj pravi cilj zasenčijo oči, Vam govorijo banditi o Osvobodilni fronti, ki »hoče doseči Vašo osvoboditev«. Na zunaj se ogrnejo s plaščem takozvanega nacijonalnega mišljenja, medtem ko so v resnici popolnoma enaki ^ onimi, ki imajo na vesti umor v gozdu Katin: Banditi so ustreli 1 n i vodi GPU Moskve in Stalina za Gorenjsko. Če so sami, kadar jih šolajo njihovi komisarji, potem to tudi prav odkrito priznavajo. Delujejo izključno po navodilih Moskve ter nočejo biti ničesar drugega, kakor izdajalci nad Vašo domovino, Gorenjsko, ter jo dokončno izročiti boljševizmu.
Policija je razkrila pred enim tednom na Gorenjskem važno zatočišče banditov. Našlo se je pri tem zelo veliko materiala. Dobili boste v kratkem iz tega materiala mar-. Bikaj za čitanje. Eno je za Vas že sedaj važno: zaslepiti Vas hočejo. Letaki, katere Vam banditi stisnejo v roke, težijo samo za tem. Vas prevarati in Vas pridobiti za slabe, temne načrte. V nekem, izključno za bandite določenem pisanju,katero se je našlo v razkriti postojanki in ki je služilo komisarju tolpe za podlago njegovih razdiralnih predavanj, se n. pr. glasi: »Vsem Slovencem moramo vedno obljubiti bodočo samoodločbo in lepše življenje, da jih pridobimo in jih zaslepimo. Šele če smo enkrat gospodarji, bomo delali po povelju Stalina in vsi naj gledajo, kako si bodo potem pomagali. Vzeli si bomo, kar bomo rabili, brez ozira na osebo. Kdor nam ne da, kar hočemo, kdor ne posluša in kogar ne moremo uporabiti, bo likvidiran.«
Tam, kjer so banditi imeli priliko za kratek čas izven Gorenjske vpostaviti svojo oblast, so svoje načelo na najgrozovitejši način uij-esničili. Posežite vedno znova po nedavno Vam dani brošuri: »Banditski zakon« in berite, / kako strašni meri so postopali banditi. Njihovi umori in načini, kako tudi v Vaši domovini pokoljejo ljudi, se prav v ničemur ne razlikujejo od groznih najdb v gozdu Katin. Tam je bil zverinsko zaklan večji del inteligence poljskega naroda, tam so bili skoraj 12.000 poljskih častnikov zvezani, mučeni in nato po dolgih mukah umorjeni z zatilčnim strelom. Iz brošure »Banditski zakon« Vam kličemo I v spomin primer — umor banditov, da Vam pokažemo, da se umori banditov v ničemer, ampak tudi prav v ničemer ne razlikujejo od onih ustrelilnih vodov GPU v gozdu Katin:
»71 letna starkain siromašen delavec živa pokopana, 67 letna slaboumna starka in 45 letna j etična žena zverinsko zaklani.
Frančiška Žnidaršič je ime 71 • letni starki, Julijana Žnidaršič njeni 67 letni sestri, Anton Hribar, delavcu . in Alojzija Hribar, njegovi ženi.
v Jakobftkovi dolini, ki leži približno 300 m zapadno od cerkve Sv. Duha, so našli njihove grobove. Deloma roke zvezane na hrbtu, deloma usta zama-šena z zemljo, so jih našli z mnogimi poškodbami od udarcev in zbodljajev. Uradni zapiski zdravnika dra. Gre gorja Fedrana pišejo o tem: »Boljševi-
ški rablji so slaboumno starko Julko Žnidaršič vrgli na tla, da je bila z obrazom obrnjena proti zemlji in jo začeli klati z nožem. Sestra Francka, ki je morala vse to gledati, se je hotela iztrgati iz rok banditov. Zverinski rablji pa so jo sunili v jamo ter jo živo zakopali.«
Boljševizem ne dela nobenih iz|em
Boljševizem vzpostavlja vsepovsod kamor pride in se lahko vgnezdi, svojo krvavo in nasilno vlaido. Ne dela izjeme z nobenim narodom, naj bodo to Poljka, Estonci, Le-tonci, Litvanci itd.; tudi z Vami Gorenjci ne bi delal nobene izje-m e. Boljševiški žid IIja EJhrenburg, Stali-
To Je truplo po GPU umorjenega poljskega brlgiadnega generala Smoravinskyja Iz Lublina
Ker eo pri umorjenem pustili listine, so lahko truplo nepobitno indentificlrall
nov dvomi časnikar je pred prav kratkim časom — potem ko sta Anglija in Združene države pripravljeni, popustiti boljševizmu v Eropi prosto roko — na kratko posnel namene Moskve in boljševizma v tem: »da bi zadostovalo eno leto, uničiti kako zemeljsko celino od 350 hiilijonov ljudi«. Ilja Ehrenburg piše: »Boljševizem se tako dolgo ne prikaže kot neizprosen uničevalec vsake človeške kulture in vsakega prostega življenjskega poklica, kot je njegovo »evropsko zadržanje« potrebno, da zaslepi gotove države.« Tam pa, kjer se je šele enkrat polastil boljševizem oblasti, kjer misli in ve, da mu ni treba več ohraniti »evropskega zadržanja«, temveč lahko pokaže svoj pravi obraz, bo kultura uničena, izgleda, kakor v gozdu Katin, vseeno, za kateri narod gre, naj bo za Poljsko ali Letonskb, za prijatelje ali sovražnike, tudi če gre za Gorenjce. Kajti boljševizem je, kakor je pisal
»Kurjer Warszawski« dne 18. aprila 1943 na temelju krvavega umora v Kalinu: »Največje sramotno dejanje človeške zgodovine.«
»Viatza« iz Bukarešte nas spominja na to, da so bili za Časa sovjetske zasedbe tudi v Besarabiji in Bukovini, v Rumuniji tisoči zaklani in desettisoči odpeljani.	A. M.
Na vsak način pa je gotovo, da se je vsled krvnega umora v Katinu razširjal čut groze tudi med onimi narodi, ki so sicer z naklonjenostjo verjeli sovražni agitaciji. Ti narodi dvigajo danes v svojem tisku glas, pišejo;
»Ne more biti dvoma o tem, da se bodo tam, kamor koli bo prodiral boljševizem, množinski umori iz Katina ponavljali.«
Stalinov dvomi žurnalist, žid Ehrenburg vendar sam piše: »Če odpadejo za nas šele enkrat vsi oziri (torej za boljševizem), potem naj Evropa gleda, kako bo opravila s polka GPU. in našimi komisarji«.
Katin je vzdramil evropske narode, v prvi vrsti pa male naro.de. Ti se danos ne obrnejo zastonj na Moskvo in Stalina z vprašanji :
»Kje je 33.000 Letoncev, ki so bili odpeljani iz Letonije v Sovjetsko Unijo ?
Kje nad 60.000 Estoncev, katerih usoda je ravnotako negotova?
Kje nad 50.000 Litvancev, ki so bili istotako od Sovjetov transportirani v Sibirijo ?
Kje je 30.000 Poljakov, ki so bili prisiljeni, seliti se' iz Vzhodne Poljske v notranjost Sovjetske Unije?
Kje je 60.000 poljskih vojakov, ki so bili internirani v tobarišču Kozelsk in
od katerih je bilo odgnanih 12.000 častnikov in umorjenih v gozdu Katin?«
Vse to je ena edina velika obtožba zoper boljševizem. Nemški Reich ne svari zastonj pred Moskvo! In mladi narodi ter poštene, sile Evrope ne stoje zastonj ob strani Ve* likonemškega Reicha za pobijanje boljšem vizma.
Žaloigra poljskih oficirjev v gozdu Katin ni samo svaritev za Vas Gorenjce, zai one, ki tudi še danes mislijo, da morajo z banditi simpatizirati ali paktirati; Katin: in usoda poljskih častnikov v rokah boljševiških rabljev je še en povod več za Vas, združiti vse sile za totalno vojno, dan In noč biti Bogu hvaležni, da Vaa je meč Reicha obvaroval prađ tako boljševiško tragedijo, d* niste prisiljeni, medleti pod šibo in jarmom boljševizma, da bi Vas na koncu poklali kakor živino.
Vsak bandit prinese Vaši domovini samo nesrečo! Če ljubite svoje življenje in evojo domovino, morate sopomagati iztrebiti boljdeviške zločince. Za to ni potrebno жа« mo orćfje. Ze sahio Vaše zadriSanjls na^ pram Reichu je odločilno. Odločilno je Vaše zaupanje v zmago Reicha in njegovih zaveznikov. In odločilno je, boriti se in delati z lopato in kladivom za bodočnost nove Evrope in s tem za bodočnost Vaših otroki
Mislite vedno na Katin
GPU., telesna garda Stalina, nikoli ne dela podnevi, ravno tako kakor banditL Noč je njihov svet! Banditi in GPU. bi, če bi dobili sovjetsko moč nad Evropo, pahnili vso to celino v noči groze, kakor se je to vršilo pri Smolensku v gozdu Katin. Tudi na Gorenjskem se ne bi ustavili. Mislite vedno na to in ravnajte po tem.
Ysl na noge proti banditom!



Slika za mhoge
Morilske tolpe »osvobodilne fronte« na Gorenjskem so opravile svoje delo.
Hprausgeber und fUr Inh*lt verantwortUch: Reichspropagandaamt Karnten, Klagenfurt, MleBtaler StraSe 1 ~ Dmolci NS.-Gauvertog und Druckerel Kamten, Kla^eafmt
Sreda, 12. maja 1943.
K?, BAWANKEN BOTE
stran 5. — Štev. 37.
Stranka cnje na jnžni meji Reidia
K drugI obletnici zopetne priključitve Miefitala In Gorenjske v Reldi
Po razpadu jugoslovaneke države, kateri sta pripravila neslaven konec ostri meč nemške oborožene sile In Izdajalskq. verolomnost njenih lastnih voditeljev, sta se povrnila k&mtnerskl Miefital v svojo domovino in stara gorenjska mejna pokrajina pred dvema letoma v nemški Relch. K&rnten je dobilo od PUhrerja nalog, da poveže oba ta dva deželna dela tako trdno z Reichom, da tvorita z Relchsgauom Kftm-ten en sam močan branik na južni meji Reicha in da se mu ne moreta nikdar več Iztrgati. K8,mten črpa moč za Izpolnitev tega FUhrerje-vega naloga Iz svoje nacionalne In na državno misel usmerjene volje In je Slo na delo z žilavostjo, ki je lastna njegovim ljudem. Najprej je bilo treba odstraniti zunanjo podrtino, ki sta jo napravila deseletno gospostvo Slovanov In razpad jugoslovanske države v deželi. Nato se je morala ustvariti zbiralna organizacija za domovini in državi zvesto prebivalstvo, ki je prineslo s seboj voljo, da ne živi samo v okviru Reicha In sodeluje pri obnovi dežele, temveč ki je tudi pokazalo pripravljenost, da se povrne v nemški kulturni krog svojih prednikov. V ta namen je služil K&rntner Volksbund. Za sprejem v to zbiralno organizacijo državi zvestih je zaprosilo okoli 90 odstotkov prebivalstva Gorenjske In MleBtala.
1. JbnuaiT 1942. — Začetek obnovnega dela stranke
Kmalu pa se je pokazalo, da sta nemogoča smotrno vodstvo in nacionalsocialistlčna vzgoja prebivalstva bre^ za ta namen po FUhrerju ustanovljenega sredstva NSDAP tudi v teh novih, pa vendar tako zelo starih ozemljih Reicha. Zato je zaukazal Gauleiter dr. Rai-ner dne 15. decembra 1941. ustanovitev stranke na Gorenjskem In v MieStalu. Dne 1. januarja 1942. BO začeli ustanavljati NSDAP. Ustanovljeni so bili Kreisl Radmannsdorf, Kralnburg In Steln, štiri občine MleBtala so bile priključene svojemu staremu Kreisu Veikermarktu, občina Unterdrauburg pa svojemu domačemu Kreisu Wolfsbergu. Obenem so ustanovili Krftislejterjl svoje Kreisfimter, v občinah so začele poslovati Ortsgruppe, stranki priključene zveze, predvsem Deutsche Ar-beltsfront In NS-VoIkswohlfahrt. Oddelki stranke so sledili, tako Frauenschaft In Hitler Jugend In IQ. oktobra 1942., ob obletnlct zmagovitega karntnerskega ljudskega glasovanja, je zapovedal Gauleiter na generalnem apelu NSDAP v Landhaushofu v Klagenfurtu, da se
na Gorenjskem ustanovi SA, ff, NSKK In NSFK, za katere so opravile sedaj razpuščene Wehrmannschaften Karntner Volksbunda važne priprave. 2e nekaj mesecev poprej so bila z ravnokar navedenim razvojem stranke na Gorenjskem zaključena organizatorična dela obnove v MieBtalu.
Naclonalsoolallstično veselje do dela
Aparat stranke lahko deluje samo, če Ima na razpolago potrebne naclonalsocialistično usmerjene ljudi, predvsem zadosti strankinih tovarišev. Vsi v osvobojenih in zopet vključenih ozemljih poslujoči strankini tovariši Iz starega ozemlja Gaua In ostalega Reicha so se stavili In se stavijo z veseljem na razpolago, da pomagajo Izpolniti FUhrerjev nalog. Orožniki, učitelji, uradniki državnih železnic, finance In ostalih oblasti, nemški delavci, naseljeni nemški kmetje, rokodelci in trgovci vrše kot Orts-gruppenleiterji, Amtstrftgerjl stranke, Fllhrer-jl in UnterfUhrerjl oddelkov svojo dolžnost. Njim se pridružijo v NSDAP na novo sprejeti nemški rojaki domov se povrnlvših ozemelj in številni sodelavci Iz vrst K&rntner Volksbunda.
Na«teli eo vzorni strankini domovi
Da se radi vojne in desetletnega tujega gospostva ostrašenl ljudje oskrbljo, vodijo In vzgajajo, je stranka na novo ustanovila službena mesta, obstoječe objekte s prezidavo povečala, olepšala, napravila dvorane In njih naprave In sezidala vposameznih občinah lastne strankine domove. Posebno vzgledne so v tem oziru okrožne hiše NSDAP v Steinu In Radmannsdorf u, katerim bo v kratkem sledila ravno tako vzgledna v Kralnbutgu. Storjeni so vsi pogoji za uspešno delo stranke In marsikatera Ortsgruppe osvobojenega ozemlja se lahko častno postavi poleg dobro delujoče Ortsgruppe NSDAP v Altgauu.
Stranka je začela z usmerjajočim In vzgojnim vplivom na prebivalstvo na velemanifesta-cijah, od katerih je treba posebno omeniti izjavo Gauleiterja v Kralnburgu dne 27. septembra 1942. in apel gorenjskih delovnih moči v Aflllngu dne 6. decembra 1942., na neStevilnlh zborovanjih, govorilnih večerih in šolanjih. Dopolnila je svoje tozadevno delovanje s časopisjem, za kateri namen je bil že svoj čas ustanovljen časopis »Karawankeubotec, z izdajo poučnih čtlv In 8 prireditvami Gaufilmstelle. Ta je Izvedla v pretekli dobi 1342 predvajanj e akoro 300.000 obiskovalci;
Gorenjska se zopel uči svojega slarega {ezika
stranka pa je postala tudi nosilka vseh ukrepov, ki imajo namen, da ljudem, ki Imajo večidel nemško kri, da zopet njihovo zgubljeno materlnMlno. V ta namen je služilo po . Deutmche« Volkeblldungswerk prirejenih 1569 tečajev za prlu«tev nemškega jezika, ki so Imeli okoli 48000 obiskovalcev. Posebno pažnjo se v tem oziru polaga na mladino. V 44 otroških vrtcih In zavetiščih NSV, na taborjenjih HJ in BDM se uče mladi ljudje zopet nemškega jezika. Te naprave pospešujejo In dopolnju-jejo vzgojno in učno delo nemške šole. Isti namen Ima akcija, ki je vedla kmečke sinove In
hčere iz Gorenjske k nemškim kmetom v Alt- _ gau ali druge dele Reicha. V zvezi s tem je naseljevanje nemških delovnllx ljudi, kot kmetov, obrtnikov in trgqwfv v starih, sedaj zopet dobljenih ozemliinRelcha. Stranka izvaja te ukrepe deloma pod svojo odgovornostjo ali pa jo pospešuje v toliki meri, kot mora zahtevati odstranitev zlonamernih In državi sovražnih elementov.
Stranka se je pa zavzela tudi za materialne stvari prebivalstva. Bistveno se .je vklopila pri vzpostavitvi normalnih razmer na raznih gospodarskih področjih In pri vključenju gospo-
dm (^reHHpunii đcA ^адсл
V žariičn dneva
iteauftragte fUr Heizungsfragen
J Poverjenik za. zadeve kurjave
Im laufenđen Kohlenwirtsdiaftsfahr tnflssen 'die Verbraucher, wie bekanntgegeben, mit weniger Kohle als im Vorjahr auskommen. Urn es ihnen zu ermoglijJien, die erforderlichen* Einsparungen vorzunehmen und mit den geringsten Kohlen-mengen den grSBten Heizeffekt zu erzielen, ist л1пе Vereinbarung zwisdien der Reidisverelni-gung Kohle, der Relđisstelle fiir Kohle und dem Lelter der wohnwirtsdiaftlichen VerbSnde ge-troffen worden. Danadi iibernimmt es die Organisation der wohnwirtsdiaftlichen Verbande, der im wesentlichen die Verbande und Verelne 'der Hausbesitz^, Siedler usw. angehoren, die Hau'sbesitzer, Vermieter, Mleter und Heizer im richtieen B^dienen und pfleglichen Instandhalten der Ofen sowie dem Vermeiden von Warmever-lusten zu schulen. Sle veranla&t Instandsetzun-gen leder Art an den Feuerstatten, plant den zwedtmafiigen Einsatz der hiezu benotlgten Arbeitskrafte und priift laufend, ob die Ver-braudier ihre warmewirtschaftlichen Ratschliige befolgen. Dies ist insofern wichtig, als die Wirt-schaftsamter sokhen Verbrauchern, die dlese Rat-schlage nicht befolgen, gegebenenfalls die zur Verteilung kommenden Kohlenmengen starker kiirzen kSnnen als anderen Verbrauchern. Zur DurchfUhrung dieser Vereinbarung werden aus den Kreisen der Hdusbesitzer, Eigenheimbesitzer, Siedler usw. besondere „Beauftragte ffir Heizungsfragen" ernannt, die im Laufe der Zeit jeden einzelnen Haushalt aufsuchen werden. Ferner sollen Heizgemeinschaften und Hand-werker - Instandsetzungskolonnen gebildft, die Lehrgemeinschaften „Heize richtig" weitergefChrt, die Beratungsstellen fiir Zentralheizungsbesitzer ausgebaut und Zentralheizungsgemeinsdiaf ча ■ufgebaut werden.
Verteilung von Wein und Spirituosen
Razdelitev vina in spirituoz
Nach Zusammenfassung der Wein- und Trink-branntweinwirtschaft in einer Hauptvereinigung auBert sich der Vorsitzende der Hauptvereinigung, Weinbauer Scherr, in der „NS-Landespost" liber ihre Aufgaben. Die wesentlichen Arbelten Iiegen heute auf dem Gebiete der Warenerfas-sung, der Rohstoffversorgung und einer sinn-vollen Lenkung nach den Kriegsbedtirfnissen. Hiezu wird mitgetellt, daS die Wehrmachtver-sorgung selbstverstandilch an erster Stelle »teht. Daneben ist der Verbraudi der schaffendin V^ks-genossen Im Rahmen des MBgliAen slmer-zustellen. Sowelt der Wein einer Bewirtsmaftung nicht unterliegt, 1st daftir zu sorgen, daB er in gerediter Weise liber die alten Absatzwege den Verbraucherkreisen zuflieBt. Auch bei der Spl-rituosenversorgung hat die Wehrmachtversorgung den ersten Anspruch. Daneben konnten durch eine yorbildliche Marktleistung der Betriebe in gewissen ZeltabstSnden alien deutsdien Volks-Senossen oder bestimmten groBeren Verbraudier-kreisen Sonderzuteilungen gewahrt werden.
Anfall von Altstoffen bekanntgebeni
Pripad staHh tvarin javiti
Unermiidlidi ist die Schuljugend be! der Samm-lung der so kriegswiditigen Altttoffe _ wie Kno-dien, Hadern, Alipapier uiw. Emsig wie die Bie-nen schleppen die Buben und Madel taglidb diese Altstoffe in die Lagerraume der Schulen. Viel ist sdion gesdiafft worden, viel mehr kann jedoch nodi erfafit werden. Venn audi in den meisten Haushaltungen der Anfall der Knodien, Lumpen, Altpapier nicht groB ist, kann _ durdi die Erfassung des geringsten Quantum* in em-
Heiu Joachim frobntrt	g
(emovike — ■° iT" mlada svca
Kakor v snu se vrača od pokopališča v svojo siromašno Izbo in, ne da bi si kaj prizadeval, čuti prve stihe kot odrekajoč ndrek. »Zvezdice se spustijo doli z neba, z oči pa meni spet solzice . . .<
Panteon za ljubljeno
»Cipresne vejice z Btelkinega groba« imenuje Aleksander Petdfi zbirko krasnih pesmi, ki nastanejo po Etelkini smrti. Njemu je podelil Bog milost, da je lahko povedal, kaj je trpel. Panteon zgradi ljubljeni s temi pesmimi, neminljiv spomenik v svetovni literaturi, kajti te pesmi spadajo k najbolj ganljivim elegijam, kar jih je kdaj bilo впј/ianih.
čas zaceli vse rane. Težka zguba pesnika ni zlomila. Petofi dere s silnimi koraki naprej na poti nesmrtnosti. Obilico poezij* izlije čez svojo domovino, čez svet. V njegovih stihih utripa bitje srca madžarskega naroda, živi čikoi, konjski pastir, betjar, konjski tat, honved pri ognju taborišča globoko v ogrski stepi z njenimi vodnjaki na vlfek in njeno čarobno fato morgano; v njegovih stihih ihti gddba ciganov z zvokom gosli, flavt in cimbal — v n^govih stihih pozivajo fanfare na boj za svobodo in veličino Ogrske.
Redkokdaj so slavili kakšnega pesnika tako^ kot Aleksandru Petdfija, redkokdaj
zelnen Haushalten bel den 16.000 Haushaltungen in der Gauhauptstadt Klagenfurt das Gesamt-ergebnli im Monat zu einem beaditlidien Erfolg fiihren. E» werden von einzelnen Hausfrauen Klagen laut, daB sie zwar die Altstoffe sammeln, daB diese aber nidit abgeholt werden. Nun soil diesem • Obel abgeholfen , werden. Die Kla-genfurter Hausfrauen, GemeinsdiaftskUdien,
je pa tudi bilo življenje in delo kakšnega pesnika tako neločljiva enota. Za svobodo Ogrske, za katero se je bojeval z vsem ognjem svoje strasti, je tudi pripravljen, žrtvovati svoje življenje.
V ogrskem boju za svobodo pade, 26 let star, kot honvedski. major v bitki pri Schftflburgu na SedmograŠkem dne 31. julija 1849. leta, pobit po sulici nekega ko-zaka. Z njegovimi tovariši vred polože truplo v skupen grob. Ogrski narod pa ne verjame tega, da Je ljubljeni pesnik umrl. Vedno znova w pojavlja vest po deželi, da so videli Aleksandra PetSfija, da živi in Se pesni in da se le skriva. In ogrski narod ima prav. Ognjeni duh Aleksandra Petd-fija nI in ne bo nikoli umrl, kar živi nesmrten v ogrskem narodu samem!
Ш.
Zgubil ljubo — pridobil pa prestol Kari X. Gustav in Kristina, švedska kraljica
Nobene glaane besede ne smejo spregovoriti na gradu Nykoping. Lakaji in dvorjani 80 prisiljeni k temu, da morajo vedno kazati resen obraz. Cel6 mogočni državni kancelar Oxenstierna, ki prihaja vsak dan, da podučuje mlado princeso Kristino, uduši svoj jezikovno mogočni glas.
Kraljica Maria Eleonore objokuje smrt Gustava Adolfa, velikega švedskega kralja. Okna njenih sob so gosto zaetrta, črne preproge pokrivajo pod In črni žalni trakl stene. Dan in noč, noč in dan plapolajo sveče na domačem oltarju, pred katerim kraljica etokaje kleči in x obujm :Wje rok#,
GMtstStten, Laztrette, Spitiiler, Amter und Mili-tarkUdien werden gebeten, wo d*$ Abholen dei Altmaterials noch nidit bewerkstelligt iit,* dea Anfall mittels einer Poitkarte dem Stadtidiul-amte, Klagenfurt, Pernhartgasse 4, 1. Stock, be-kanntzugeben, weldie: die Abholung der Altstoffe durch die Sdiulkinder ratchesteni veran-lassen wird.
že štiri leta se sedaj predaja Maria Eleonore svoji neizrečeni boli. Pa tudi štiri leta je mala, sedaj desetletna princesa prisiljena, živeti v mrki temi žalnih sob in klečati poleg matere pri domačem oltarju. Kako mora nesrečni otrok koprneti po svetlobi in soncu, po svobodi in veselju. Le ure pouka se vrše v svetli mali dvorani. Pa najsi jo mučijo učitelji tudi z latinsko in grško slovnico, s klasično filozofijo, z matematiko, dr-žavoznanstvom in pravoslovjem, so vendar te ure najvišjega duševnega napora za Kristino edina prilika, da uteče samomučnim muham matere in življenje uničujočemu, srditemu žalovanju. Zato pa tudi ljubi svoje knjige nad vse, posluša z vso pobož-nostjo preudarjena predavanja magistrov in kancelarja ter se s prezgodaj zrelo pojm-Ijivostjo nauči vsega, kar od nje zahtevajo.
Pri tem pa itak slabotno bitje daleč zaostane v telesnem razvoju; očitno" noben človek ne misli na to, da bo desetletna v tej atmosferi brez svetlobe ne le hirala, ampak trpela 4udi najtežjo škodo glede zdravja.
Muke žeje
Povrh mora pomilovanja vredno kraljevsko dete pretrpeti še prave muke žeje. Marie Eleonore je bila odredila, da dajo princesi kot pijačo le pivo in vino. Kristine pa teh pijač ne spravi čez ustnice, niti če je še tako žejna. Hrepeni po kapljici čiete, sveže vode. Toda nihče si ne upa ravnati nasproti zapovedi kraljice in ugasiti žejo otroka...
V svoji stiski pije Kristine skrivaj iz steklenice z rožno vodo, ki rabi kraljici za umivanje lic. Le malo požlrkoy al grlnowa
Slabe posetnice
Qbiakovalcu, ki gre odprtih oči po Krainburgu in pola zanimanja opazuje firmake napise rokodelcev in trgovcev, naj ne bodo ti napisi za podlago pri' učitve nemščine. Žalosten in oaupnjen obenem mora ugotoviti, da se ne sklada velik del teh napisov z nemškim pravo-pisom. Ker je to ozemlje sedaj Že preko dveh let pod nemško upravo in je uradni jezik nemški, lahko sklepamo o imeniku firme, ki Se dosedaj ni smatral za potrebno, di popravi te napačne iirm-ske napise svojega obrata! Ali je dobro premislil, da je ta napis na njegovi hiši D javna posetnica«?!
Prodajalna Tschesen, Krainburg, Val-vasorplatz, ima napis: *Holz Roshaar und Korbwarenhandlung«, Ker se piše »RossK z dvema »s«, se mora pravilno glasiti:*Hoh-Roasbaar' und Korbvfaren-handlung«. Temu je v največji meri kriv slikalec napisov, ki bi se bil moral, predi no je naslikal firmski napis, prepričati, če je pravopis tudi pravilen. Takoj zraven je Alois Smolej, ki obratuje »Spen-glerei und Wasserinstalation«. Njemu in njegovemu poklicnemu tovarišu Michael u Groschlu na SeelanderstraBe bodi povedano, da Installateur ne sme pozabiti v svojem Installationsgeschaitu na drugi *l«f uDamen und Herrn Schneider« Jakob Stuzin v Hinterhausgasse in uDa-men und Heren Friseur«. Pirz v Warta bi oba lepo napravila, če bi dala spremeniti svoji »posetnici<i v pravilno nemščino, kajti pravilno ni niti »Herrn* niti »Heren«, temveč »Herren«, draga gospoda! Otmar Zolnar naznanja »Gemischt-warea. Ker pa ima najbrže več predmetov naprodaj, bi se moralo pravilno glasiti »Gemischtwaren« ali še bolje *Ge-mischtwarenhandlung«. Okrajšave in predvsem veza j so bile slikalcu napisov gotovo zadeve, v katerih se ni prav spoznal. Napis na hiši Jakoba Gabritscha na SeelanderstraBe je naravnost klasičen primer. Glasi se: Gep Huf und Wa-genschmied«. -»Gepriiit«. se okrajšava samo »gepr.v in nič drugače. In potem ni Vg. Gabritsch gepriifter Hut (izprašana podkev), temveč gepriifter Hufschmied (izprašan podkovač). Ker je poleg tega tudi Se gepriifter Wagenschmied, je torej »Gepr. Huf- und Wagenschmied*, Vse to nam pove ta mali veza j med »Huf«. in »undti. — Gotovo, nemška slovnica je večkrat trd oreh, katerega je treba streti. Ce je trši kot »Zemend* Aloisa Draschlerja, je pač teSko razumljivo. Ali ne smatrate, da se trdemu cementu veliko bolje prilega trdi »t« kot mehki »cf«.' Potemtakem bi pa Vi morali tudi spremeniti svoj veliki izvesek, gospod Draschlet.
In kje se vsega tega učimo? V brezplačnih jezikovnih tečajih DAF!
ling.
vsak dan vzeti. Toda dozdevna tatvina vzbuja naposled le pozornost kraljice. Oprezuje, Ko otrok zopet enkrat dvigne steklenico k ustom, plane Maria Eleonora besna iz svojega skrivališča za žalnim trakom in udarja z obema pestmi na zasačeno.
V svesti si krivde Kristina vse grdo ravnanje voljno prenaša. Niti en krik od bolečine ne pride čez njene ustnice, toda ko jo ta dan obišče njen stričnik, štirinajstletni Kari Gustav, jo nenadoma obljjejo solze, pozabi na vso privzgojeno hladno eti-teko in ga objame.
Mar se še spominja pičlih srečnih let pred očetovo smrtjo, ko so jo vzgajali skupno s princem Karlom Gustavom, ko je bil stričnik njen mali kavalir in ji je bral vsako željo z očes? Gotovo, kajti njemu potoži siw cer v vseh rečeh vase zaprto dete svojo sti'* sko.
In Kari Gustav postane posredno tudi njen rešitelj, ker se ojunači, da stopi pred kancelarja in mu opiše Kristinme nadloge. Stari Oxenstiema pa se zdaj končno spom^ ni, da je bila izrecna želja Gustava Adolfa, naj po njegovi smrti ne vzgojujejo njegovega edinep otroka, prestolonaslednico Kristino, njegova vdova, amipak njegova sestra Katharina, mati Karla Gustava.
Princesa in njen paž
Zdaj spregovori končno državni svet odločno besedo in konča nečuvene razmere na gradu NykSping". Maria Eleonore preeell svoje bivališče na grad Gripsholm in Kristina pride pod varstvo dobre in razumne palatinske grofice Katharine, kateri otroci {>o8t«Dejo njeni studijski tovariši«
stran 6. — štev. 37.
KABAWANKEN BOTE
Sreda, 12. maja 1943.
WW
■' 4



Težki topničarski topi vojne mprnarice ЛО- prevzeli varstvo otoka proti sovražnim nipadom.
(PK.-Aufn.: Kriegeb. Doelfs, PBZ., M.)
darstva v vojno gospodarstvo Relcha. Ravno-tako je Imela največji intei'es za novo ureditev kmetijstva In je zasledovala pri tem z uspehom cilj povečanja kmečkih proizvodov.
Vzorno delovanje NSV In DAF
Za socialno zboljSanje položaja varstvu Relcha zaupanih ljudi na Gorenjskem in v MleU-tahi skrbita predvsem strankini ustanovi Deutsche Arbeltsfront In NS-Volkswol-fahrt. Takoj po jugoslovanski vojni se je zavzela NSV za stradajoče ljudi, sedaj še oskrbuje NSV stalno mesečno povprečno 3500 oseb. Nezaposlenost je bila na mah odpravljena. DAF je bistveno vplivala pri novem urejevanju mezd In plač In pri uresničenju po Gaulel-tevju novim ozemljem dane, vzorne In deželi <Jo3leJ popolnoma nepoznane socialne zakonodaje Relcha. Stranka pomaga ljudem odstraniti skrbi, zavzame se za' gospodinje, kot v gospodinjskih tečajih in učnih kuhinjah NSP, ali v pomožnih ustanovah »Mutter und Klnd« NSV. Hoče pa napraviti tudi njihovo življenje lepSe ter bolj veselo in je zato poverila NS-Genaelnschaft »Kraft durch Freude« z ustanavljanjem godb, pevskih zborov, , športnih skupnosti, narodopisnih Љир1п, s prirejanjem g tovarniških kontertbV; s potovalnimi gledall-'^^či In z izvedbo siceršnjih Veselih prireditev. *■ Kako zelo prizna prebivalstvo Gorenjske In MieBtala trud za svoj dobrobit in kako zelo se po .večini trudi, da je vredpo Relcha in da sodeluje, Izhaja iz sledečih dejstev:
Preko S milijone v enem letu za WHW in DRK
Уж( prireditve stranke so Izvrstno obiskane.. Pridno dela dplovtao ljudstvo Gorenjske In' MleBtWa v obratih in uradih, predvsem je treba omeniti njegovo Izvrstno delovanje v obo-roževaJnl" Industriji, katere proizvajalne številke stalno, rastejo. Ne nazadnje se mora priznati in poudariti, kakšne uspehe je pokazalo prebivalstvo Gorenjske In MieQtala leta 19^. Vanio v vojni zimski pomoči nemškega naroda in vojni pomoči Deutschen Roten Kreuza. Celokupno je bilo v imenovanem razdobju zbranih 3,110.740,83 RM v tem ozemJju. ' Poleg tega so GorenjiCl in MleBtalerji pomagali nemškim vojakom, kjer koli so mogli. Dokaz za to je uspeh zbirke volnenih predmetov lanskega leta In za bolnišnice darovanih okoli 12000 kg marmelade In sadnih sokov ter 26000 kosov ovratnlh rut, vzglavnikov in copat, ki ■o jih darovali našim vojakom.
Tako dela stranka s prebivalstvom za njegov dobrobit mirno in smotrno In bo izpolnila nalog FUhrerja s pomočjo delavoljnega, domovini In državi zvestega prebivalstva.
NSDAP se spoštljivo priklanja pred krvnimi žrtvami, ki sta jih doprinesla Gorenjska In MleBtal v boju proti DoljševiSkemu podzemlju. Ve pa tudi, da niso bile te žrtve zastonj. Pripomorejo, da ostane Hakenkreuzfahne zmagovita tam, kjer je bila razvita pred dvema letoma v starem k&mtnerskem Miefltalu in v stari državni krajini Gorenjski.
Krah ItBln
stein. (Slavnost NS- Frauenschaf-te.) Te dnl se Je vršila slavnoet NS- Frauen-echafte в počažCenjem mater. Otroška skupina Je pela nemške narodne pesmi In predvajala plese hi Igre. Nato Je prednaSala Orts-frauenschaftslelterln pesnitve. Za njo Je govorila Gauabtellungslelterln Pgn. Bader. Pri tej priliki se Je zahvalila materam za vso požrtvovalno ljubezen. Godba Je povečala slovesnost z Igranjem. Zelo ubrano slovesnost Je zaključilo poCaSčenJe Ftlhrerja In petje Deut-ech^and- In Horst-Wessel pesmi,
'St. Jfakob. (Z borov ah Je.) Na Javnem zborovanju Je govoril Krelslfilter Pg. P i 1 z v natrpano polni dvorani strankinega doma v St. Jakobu, katerega so zborovalcl burno pozdravili.
Hrais Kralnburg
Kralnburg. (SpreJemćian'ovvKilrnt-mer Volka bund.) Na svečanosti 7. maja v slavnostnem prostoru strankinega doma Je Izvršil Ortsgruppenlelter Pg. LUdwig K 1 6 s c h ■prejem preko 200 članov v KVB. Po glasbeni točki Je predočil Ortsgruppenlelter novim članom KVE. kakšne »eavlce imajo ledaj kot
Dekleta pomaqafo na Goreniskem
Obisk v taborišču Krlegshilhdiensta
Meeta Krainburga si te ne moremo več misliti brez veselih mladih Kriegshilfiullenet-malden, Icratko KHD-Maiden (deklet vojne pomožne službe). Kdo ne pozna, te vedno veeelo »e sme joče skupine mladih deklet. Id nosijo znak Kriogsliilfsmalden, klaeje pod Haken-kreuzem, % velildm ponoAom kot naprsnico na levi strani prsi 7 In kdor pazno posluša, bo kmalu ugotovil, da jlli je precej doma iz Schwabenlanda, od Bodenskega jezera, iz VViir-temberga In Iz štuttgarske okolice.
Dekleta obiščemo neko nedeljo dopoldne. Imajo ravno pevsko vajo, radi lepega vremena seveda kar na prostem. Voditeljica taborišča, vadi ravno z nJIml nekaj čudovito lepih kfirn-tnersklh pesmi.— Skupina veselih mladih nemških deklet, sveža k&rntnerska domača pesem, sončno pomladansko Jutro, v ozadju mogočne gore Kara wank — all more biti še lepša slovesnost v nedeljo zjutraj?
Po pevski vaji plešejo še kolo in nato imajo dekleta prosto nedeljo. Veselo kramljajoč se porazgubi pisana družba in kmalu smo z voditeljico taborišča sami. Da se zanimamo za ■dnevni red v taborišču, si oglejmo na črni deski nabiti »dnevni red«: ob 6. vstajanje, ob 7. zajutrek, od 8. do 12. delo, od 12. do 13. kosilo, od 13, do 18. delo, od 18. do 18.30. prosto, od 18.30. do 19. večerja, od 19. do 21.30. prosta zabava, ob 21.30. k počitku. Poleg tega Je še tedenski red, ki ureja večerne zabave na posamezne dni tedna. Glasi se: V ponedeljek: petje, v torek; krpanje, v sredo: prosto, v četrtek: branje časopisov, šolanje, politična dnevna vprašanja, v petek: branje, v soboto: prosto.
Ko vstopimo v. posamezne sobe barak, nas v resnici skrajno začudi srčkanost, kako so si dekleta uredila sVoje prostore v baraki. Očlvldno med seboj teikmujejo, katera ima najlepše urejeno sobo, kar nas privlačuje. Tukaj stenski okras z zelo dobrimi reprodukcijami umetniških del iz nemške umetniške izložbe v MUnchnu, tam zopet cvetlice (pripominjamo, da smo prišli na obisk nenapovedano), drug prostor se zopet odlikuje po zavesah in lepih pregrinjalih.,Ustvarile so res prave dekliške sobe Iz pustih, praznih prostorov barak! Prijetno za bivanje, ugodno, prijazno in skrajno čisto Izgleda notranjost, zelo se razlikujoča od prejšnjega kasarniškega sloga. Mlada 17 letna MUnchnerin, ki se nam Je priključila pri ogledu in katera bo kmalu morala v KHD, je zaklicala vsa navdušena; »Da bi le imela srečo, da prestanem svojo dobo KHD v
tem krainburškem taborišču! Kaj lepšega sploh nI. Naravnost krasno se jim godi. — Po štiri dekleta spijo v enem prostoru. Umivalnica, dnevna soba In seveda prostor, v katerem prebiva voditeljica taborišča, so tudi zelo posrečeno In dobro opremljeni. ?upan mesta Krainburga, ki mora skrbeti za dekleta KHD, je res na vse mislil, da jim ustvari spomin na bivanje v Kralnburgu In 6 mesečno dobo KHD kolikor mogoče prijetna.
Dekleta so vsa zaposlena v posameznih uradih službenih mest kot pisarniške moči ali tlp-karlce. Tu je n. pr. Else Iz Frledrlchshafena ob Bodenskem jezeru, ki je bila poprej zaposlena v neki pisarni okrajne prodajalnlce sadja In zelenjave v Frledrlchshafena. Sedaj Izvršuje skupaj z Anny iz Gradlltza v KrkonoSIh važna dela v neki strankini plsaral. Anny je poprej doma pomagala v pekarljl, posebno ker je njen oče kot vojak na fronti. Obe sta bill že skupaj v taborišču KHD v Flnkensteinu v K&rntnu In slučaj je hotel, da sta sedaj zopet tukaj skupno pri delu.	. ,
« Ob lepih nedeljah gredo na Izlete, da spoznajo naravne krasote gorenjske pokrajine. Na Veliko noč so Sle na Veldes. Imeli smo srečo, da smo se na tej vožnji vozili skupaj. 2e v vlaku so pele vse presrečne v prlčakova-nju lepih stvari vesele pesmi In popoldne so se razlegale Iz zlbajočlh se čolnov na Velde-ser Seeu lepe večglasne karntnerske pesmi, in če ne pojo, potem jih izda živahno kramljanje, da so dekleta KHD, ki se dobro počutijo. Kdor je enkrat prebil cel dan v tej živahni In veseli, zmerom dobro razpoloženi družbi (in ml smo Imeli strečo, kajti kratkomalo nas niso več spustile!), ta spozna šele prav življenje naše sedaj doraščajoče mladine: zdrava kot riba, odkrita In poštena, pridna pri delu^ politično izšolana in neomajno vera v . FUhrerja, kratkomalo, porok nemške zmagoslavne bodočnosti, to so nemška dekleta KHD!
Werner Lilllng.

Dekleta KAD v Krainbuzgu pred svojo vselitvijo. Pod vodstvom svojih voditeljic zapojejo narodne pesmi,
(Bild: Schmidt, Klischee NS.-Gauverlag.)
Reichsflnaniminlsler v Karnlno in na Gornniskeni
Vožnja Z Gauleiterjem - Razgovori in ogledovanja
V petek, 7. maja je prispel Reichsminl-•ter der Fiuanzen grof Scl^vverln von Krosigk v Reichsgau Kilmten. Na kolodvoru Spittal a, d. Drau ga je v zastopstvu službeno v Berlinu mudečega se Gaiileiterja Kiirntna prisrčno pozdravil Stellv, Gauleiter T h i m e 1. K pozdravu so še prišli Regierungs-prasident Wolsegger, OiJerfinan/.prilsldent dr. R i C h t e r, GauhauptamtHleiter dr. P o-gatsciinigg, Kreisleiter in Landrat Spit-taia kot tudi Ortsgruppenlelter In župan oicrož-nega mesta.
Iz Splttala se. je podal Relchsmlnlster, v če-gar spremstvu se je nahajal Oberregierungs-rat D o n a n t, z ostalimi gospodi v GmUnd, ki je bil ravnotako kot Spittal svečano okrašen z zastavami. Po prisrčni poslovltvi od prebivalstva GmUnda se je podal Relchsmlnlster v Eisental, kjer si je ogledal Grundalm, pri čemer sta pojasnila vseuč. prof dr. A1 c h 1 n g e r in Oberlandforstmeister Orth Reichsmlnistru najvažnejše probleme. Večer je prebil Relchsmlnlster v lovskem gradiču Eisental.
nemški. državljani s prekllcljlvlm državlj^-stvom In kakšne dolžnosti so prevzeli. Ortsgruppenlelter je nato zaobljubil nove člane za FUhrerja.
St. Velt a. d. Sawe. (Smrtni primer) Fllomena Bajetz, vdova po šolskem upravitelju, je dne 2. maja 1943. umrla v Welchsel-dorfu v 76. letu starosti. Pokojna je bila mati ravnatelja na. mestni gimnaziji v Ljubljani dra. Antona Bajtza.
St. Martin a. d. GroBgallenberg. (Zbirka starega papirja.) Zbirka starega papirja je v naii občini imela izredno lepe uspehe. Grad Rutzlng in tovarna Seta eta zbrala sama nekaj tieod kg «t&r»ga papirja.
Iz Eleentala preko GmUnda je prispel Keicbs-flnanuninlster grof Sichwerln von Krosigk v soboto zgodaj popoldne s Stellv. Gauleiterjem Thimelom v taborišče za brami>eno uspoeoblje-nje germanske mladine v Seeblicku ob Miiletad-ter Seeu. Tam ga je pričakoval Gauleiter z Hiiberen it- und PollzeifUhrerjem, Gruppen-fUhrerjem RSeenerjem, Oberfinanzpr&sidentom dr. Richterjem in Gaubauptamteleiterjem dr. Pogatuchniggom.
Grof Schwerin si Je nato ogledal pod vodstvom StabsfUhrerJa HJ-Gebletes K&mten, OberbannfUhrerJa Rauterja In vodje taborišča taborišče s svojimi napravami In so ga poučili o poteku službe v taborišču, ko je obiskal posamezne skupine taboriščnikov pri svojem delu.
Predno Je Relchsmlnlster zapustil taborišče za brambno usposobljenje, je naslovil na taboriščnike, potem ko so odpeli neposredno poprej skupno pogumne bojne pesmi In pesmi držav. Iz katerih so doma, nekaj besed.
Po ogledu finančnemu ministrstvu lastnega poslopja v P6rtschach, kjer se Je nahajala bivša državna finančna šola, je govoril nado-mestujočl Landesplaner o važnih načrtnih vprašanjih ob W6rther Seeu z ozirom na poseben pomen, ki ga Ima kraj Pdrtschach kot ozemlje za tujski promet.
Iz POrtschach se je podal Relchsmlnlster z Gauleiterjem v DeMach v Golfhotel, da se tam nastani.
V nedeljo zjutraj se Je podal Relchsmlnlster z Gauleiterjem In spremljajočimi gospodi preko ljubeljskega prelaza na Gorenjsko, kjer si Je obširno ogledal zasedeno ozemlje In se raz-govarjal o važnih In aktualnih vprašanjih.
Pri vožnji na Ljubelj si Je na kratko ogledal НоИеађгнгч
Iz naše listnice
Iz kroga naših čitateljev
Iz krogov naših bralcev smo prejeli do-'
pis, ki ga v naslednjem doslovno priobča«
|emo:
Gorenjska In totalna vojna
Živimo v času totalne vojne, torej vojne, v kateri se nam je boriti na dve strani. Na fronti In v domovini. V zvezi s tem je potrebno, da pogledamo za trenutek nazaj v dobo, ki ne leži daleč za nami, v dobo, ko je marsikateri dobro stoječi kmet prepustil delo na svoji kmetiji otrokom,. staršem, ali če teh ni bilo, tudi hlapcu in dekli, samo da je lahko odšel v' tovarno, kjer je moral Se seveda po vseh predpisih pošteno »mazati« pri obratovodju. Posledica tega Je bila, da Je navadno zdrknil na cesto revež, ki ni imel pravih domačih klobas na razpolago, kot protlstrup za nevarnega tekmeca. Eni kot drugI so se borili na različne načine za zaslužek, ki je revežem nudil' bomo skorjico kruha, bogatinu pa množil bogastvo. Dve leti nemške uprave na Gorenjskem, pa je prineslo vsakemu Gorenjcu za-■ služek, ki ga je poprej zainan iskal. Toda na žalost moramo ugotoviti, da jih je zopet nekaj takih, ki bi nekako radi »mazali«, samo da bi se odtegnili dolžnosti, ki Jo imajo izpolnjevati napram Reichu in domovini. Koliko nepotrebnih potov napravijo ljudje od urada do urada, ki so vedno zastonj, če se pa kakšnemu posreči z napačnimi navedbami, da Je odpuščen od dela, se tega "ne bi dolgo veselil, ker bodo merodajnl krogi kaj kmalu ugotovili prevaro in temu primerno strogo postopali. V mojih očeh ni to mož, ampak slabič. Možje niso tudi tisti, ki so zvesti Reichu samo dokler »nese«, bodisi časti, udobnosti, denarja, ali pa tudi le negativno kot zavarovanje zoper neprijetnosti, neprilike in nevarnosti. Koliko Je vredna takšna »zvestoba«. To sploh ni lojalnost, temveč sebično izkoriščanje konjunkture in v najboljšem primeru suženjska strahopet-nost. Koliko so vredni te vrste značaji? Nič! Tukaj ni treba smatrati nemške dobrohotnosti kot slabost, ampak je treba računati na učinkoviti protlstrup, s katerim razpolaga Nemčija. Pošten in zaveden Gorenjec ne bode poslušal ljudi, ki imajo otroško kratkovidnost In naivnost, ljudi, ki nosijo svojo kožo v prilog sta-Ilnovcem na trg, a vselej se morajo znova prepričati, da le v svojo škodo. Ce se presodi natančno ves današnji boj tako zvane osvobodilne fronte, in Izlušči pravo bistvo te borbe, se Jasno vidi. da se v boljševlSkl tol^l hiall del Gorenjcev bije samo za prestiž Judovskih voditeljev.
TI ljudje so hlapci Moskve, katera ravna z delavci, kakor so nekoč v poganskih časih rav-- nall z. пЦлии. Ца,«о,}1ћ l«iiMfli,aAni(>p.;^Uatno korist in le toliko cenili, kolikor je vfe(&a' njih delavska moč.
Nam pa je hoditi samo postavno pot, in opustiti nauke, kakršne učijo razni Judovski pod-repnlkl; ki pa prinašajo prav slab sad, lesovi, ki mamljo lahkoverne ljudi a slepilniml na-dami, ki mu obetajo vse mogoče, a zapuščajo mu le grenko prevaro in pogin.
Ljudje, ki se skrivajo pod firmo o. f., očitno operirajo z lažjo, obrekovanjem, srčno surovostjo in splošno nemoralo. Ta hoče zastrupiti ljudsko dušo do dna. Ali ne vidite sadov, kamor koli se ozrete!
Boljševizem vzgaja le suroveže, ne pa poštenjakov. »Gmajnarjl« imajo pa poleg stalnega strahu pred oblastvom tudi še težko, neizpe-IJivo nalogo, kako zadovoljiti svoje simpati-zerje, ki imajo različne konkretnosti pred oCmi.Nemško vodstvo Je zasidrano na Gorenjskem, ki Je pripadalo že stoletja Nemčiji, in s tem moramo računati, naj si bo to komu ljubo ali neljubo. Tega položaja ne more nihče spremeniti, tako tudi ne peščica nezadovoij-nežev, pač pa ga moramo Gorenjci lojalno sprejeti in ga najresnejše upoštevati. So zopet ljudje, ki šepetajo od ust do ust. Počakaj, danes je tako, kako še bode, pa se ne ve. S tem mislijo reči: Danes Hitler, Jutri Stalin. Ali: Danes Nemčija, jutri Rusija ali pa tudi Jugoslavija.
Tem ljudem na ljubo moramo povedati, da je danes tako In da bo ta dan dolg in bo segal Iz stoletja v stoletje. Kdor računa drugače. Je brezploden sanjač. Pošten Gorenjec ne da nič na mnenje tistih zaslepljencev In moraličnih mehkužnešev, ki načeloma le v to verujejo, kar verjeti hočejo, ali kar jim je bolj komodno verovati.
Tako se spomnimo ob drugi obletnici osvoboditve onih junakov, ki so pustili svoja življenja za dobrobit nove Evrope na krvavih poljanah, In naša sveta dolžnost Je, da slušamo FUhrerja, ki nas kliče na totalno vojno. Nobeden nI toliko preobložen z delom, da bi ga ne mogel opraviti. Kjer ne more eden, naj prl-meta dva. Ne godrnjaj, ako moraš slučajno delati čez uro. Delaj z veseljem In v zavesti, da izvršuješ z delom svojo dolžnost. In s tem pripomoreš k zmagi. In če delaš z veseljem, ti tudi ne opešajo tako hitro tvoje moči, kot če delaš z nevoljo In brez ljubezni. Ura nemške zmage bo prišla, neverni Tomaži pa naj poiščejo št. 23. list K. B. ter naj preberejo članek Iz pod peresa F. H. z naslovom: Jasna fronta na Gorenjskem, kjer pravi med drugim tudi sledeče:
Kdor v vojni noče sodelovati in misli, zapeljan po goljufivi agitaciji, da lahko čaka na to, kar bi po njegovem mnenju še utegnilo prit!, se v miru ne bo sončil v svitu zmage. Naj nihče ne računa na našo pozabljivost, da ne bo hudo razočaran.
Torej, da ne bo razočaranj, vsi na delo. In a tem v boj za končno zmago.
Kden iKRMd
ked*, 12. maja 1M3.
MAKAWANKBy BOTE
stran 7. — štev, JW.
MQSk^U
Minska kronika li Goraidske
Potek i xontt пш V shodu
(Atlantic, M.)
9о svetu
Oflem g**kto le je Izvalilo tz sedem jajc v nekem hlevu v PBmmelte (Kreis Oalte). Tudi dvojčka eta dobro uspevala In sta čila.
Nek kemik v Weleenbuschu pri Proeenltmi je hotel na posebno učinkovit način izvršiti samomor, Pozval je nekega uslužbenca, mu narekoval poslovilno pismo na svojo ieno in mu zaročil, naj rasstopl nek bel ргаЖек v kozarcu poskulnje. Ko je U1 iq?ll raztopino, se je xyrudil. Zdaj ## je uslužbencu vendar že zdelo primemo, policllcatl pomoč, življenja niveliča-B#ya K#mika so proti vsemu pričakovanju mo> (11 v bolnišnici rešiti. Vzel je bil tako količino ftrupa, ki bi bila zadostovala za smrt več anMterdamakl aaJkonakl par, ki je pričakoval prirastku, se je podal ponoči radi priča* kovanega rojstva v bolnišnico. Žena je podcenjevala folgo pot, katero je morala pešačiti In je morala na bližnjo policijo, ker nI mogla več dalje iti. 81utt>ujoči stražnik je na hitro Mko priredil zaporno celico in obvestil bolni*. lile<>. Ko je prispel ždravnik, je žena že porodila dvojčica. Vožnjo v bolnišnico so nadaljevali sedaj v vozu štirje.
ШђгкА atenskega kavam^rja se je zaljubila V mladega gosta svojega očeta. Mladega »noža m ganilo nagnenje šele 16 letne dekli-Oče deklic« mu je prepovedal vstop lokal. Toda zaljubljenka ni mirovala. Nekega dne je zginila it stanovanja staršev > 160.000 drahmami. Najela «i je sobo in je
?>rldobila resnega mladeniča z nežno silo, da i sledi. Oče podjetne deklice je razgnal ljuba vno gnezdo a policijo. Mladega moža so kmalu po srstacljl fpustill na prosto, ker je uverl, da je on odpeljani. Viharno zal ju-bljeijco sO pridržali radi tatvine v zaporu.
V bližini angleške obale, kot poročajo is Londona, se nahajajo veliki roji po tisoče galebov, katerih veliki del ne more več leteti, ker so bile peruti zlepljene s oljem. Olj« ie-haja iz potopljenih angleških tankarjev.
Redko srečanj na odprtem morju sta doživela dva brata iz Maltscha ob Odri. Mlajši je bil ravno na zasidrani ladji, ko je naenkrat priplula mimo podmornica, na kateri se je nahajal njegov brat. Ko sta se oba brata sporazumela s signaliziranjem, sta dovolila jwvelj-uika, da sta se smela 1 uro pogovarjati.
Kreig Krainburg
KTmtnbm^. V mesecu aprilu 1®43. je bilo S8 rojetev in 1в smrtnih primerov.
Zakontko zvezo so sklenili: Ign&z FrShllch In Julian* Pinter, Zarz; Josef Retchek In Justina Ambroechltech, Laak oz. Kralnburg; Anton Leskowetz In 81 Iva Strupi, Naklas; Stanislaus Kalan in JuUaae Suchadolnlk, Kraln-bury; Adolf Petschelln in Maria Vera Ersnoech-nlk, Salrach; Alois Pluk In Franzlska Zanker, Gallenfels; Johann Blsant in Theresia Ludo-wlka Vaupot, Gallenfels oz. Predassel; Alois Wltechltsch in Johanna Jakscbe, Zwlschen-Tratten; Josef Brtger In Stephanie Ssrimetz, Kralnburg; Viktor Slovenez In Theresia Er-Jawetz, Welchseldorf; Stanislaus Pluk In Rosalie Bergant, St. Veit; Johann Smerkol in Lud-mlla Hafner, Ssfnltz; Josef Srlmschek In Cy-rilla Kotnik, Zirklach oz. Mannsburg; Anton Woechltz in Franziska pfeator, Mautechltsch; Andrea« Kamitscher In Pla Robnik, Seeland; Stephan Jurina in Bernarda Turin, Kralnburg; Josef Oriletz in Angela Tschlmscher, St. Geor-gen oz. Zirklach; Mxlmillan Widder In Maria Schenk, Ferndorf oz. Predassel; Anton Gradlschnlk In Maria Drobnltsch, Kralnburg; Konrad Berr In Maria Schan, kralnburg; Alois Klementschltsch in Johanna Wontachl-ner, Osslltz; Johann Lusner in Amalle Werze, Wesenitz; Valentin Scholer in Justine Gartner, BImernen; Johann Thaler In Alolela Pfei-fer, Zarz; Oakar Schloeser in Alberta Schnel-der, Laak t. d. Zaier; Franz GroB In Maria KeUtach, Gallenfels; Johann Krains In Angela Piksch, Kralnburg oc. St. Georgen; Franz Gregoretz in Angela Briber, Naklas; Johann Holker In Vlktorla Kristan, Salrach; Stephan Albrecht In Maria Jereb, Salrach,
Predaeeel. Rojstva v aprilu; Karol Krmel, Kokritz, Franz Schepltsch, Kokritz, Agnea Tomaschin, Frelthof. — Smrtnih primerov v aprilu nI bilo nobenih.
Oalleafela. V aprilu so se narodlll: Karoline Doliner, Sebenle, Franz Meglltsch. Priatau, Stanislava Janz, O. Dupl&ch, Stanislaus Teran, Prlstau, JuHe-Josefa Markltsch, Rettne, Emil Rotter, Mltterdorf, Emllle Rotter, Mltter-dorf. — Umrli so; Emil Bonzel, U. Duplach,
Maria Mali, Rettne, Franz Markoiwltech, O. Tenetische, Margarethe Studen, Pangenchltz, Angela Perko, Stenitschno.
Kreis Badmannsdorf
Neumarktl. Rojstva v aprilu: Katharina Lupscha, Marla Ausetz in Kari Jerala. — Poročili so se; Rudolf Woldrich in EUonore Beck; Aloli Lorentschak in Joseflne Prlstou; Josef Pokluker In Marie Primoschltz; Vinzen® Hafner In Marie Grofl ter Bartholom&us Je-eerschek In Mathilde Hriber, — Umrla sta: Anton Pletsdmlk in Gottfried Steyner.
Kronau, Rojstva v aprilu: Rosalie Supan, Kronau, Wladimir Schdimann, Kronau In Justin Robitsch, Wald. — Umrla sta: Johann Mertel, Mitterberg In Gregor Scheriau, Kronau.
Woch<^lner Mltterdorf. V mesecu aprilu so bili rojeni: Sterger Matthias, Goriusche вв,
Woschitz Peter, Althammer 99 in Menzlnger Frledrlch, Althammer 20. — Umrla sta: Iskra Franziska. Podelle 23 In Schnlder Josef, Je-reka 21.
Steinblchl. V aprilu se je narodll Franz Bchimltz, Oberleibnitz. — Umrla je Kristine Btanounik, Oberleibnitz 12.
Kreis Stein
Stein. V mesecu aprilu so se narodlll: Anne-Marle Schgeinćr, StelnbUchel, Annft-Marli De-beutz, Bakownlk, Franz Romschak Stein-bUchel,RudoIf Balantltsch, Godltsch, Emma Perne Godltsch, Erika Sattler, MttAkendorf, Magdalene Balantltsch, Godltsch, Josef-Stanl-slaus Pirz, MUnkendorf, Franziska Waupo-titach, Stadt, Anna Seduschak, Thelnltz, Mar-kus Schusterschitsch, Graben, Paula Slter, Go-dltech. — Umrli so: Franz Bachmann, Her-magor, Josef Kwas, Holm, Maria Michelltsch, Uscheuk, Maria Trojanschek, MUnkendorf, Marla Peme, Bresle, Amalle Wlrent, Uscheuk, Vera Kladwa, Schutt, Martin Kotnik. Ober-feld, Franziska Waupotltsch, Stein.
Wodlte. V aprilu se je narodlla Martina Mertschon, Selo. — Umrl nI nihče, — Poročili so se: Johann Traven, Wodltz Ш Clellle Brau-oher. Repne; Josef Repenachrtc, Oberburg in Marija Benda, Schenkentum.
Bodoei razmah občine
2npan NeumarKtla le postal Ortsgruppenlelter
Vodja Ortsgruppe NSDAP Pg. dr. P u z a j« preložil v svojem svojstvu kot vodja Amtege-rlcht* Krminbur* svoj seđe£ v Kralnburg. s tem je bilo Izpraznjeno meeto Ortegruppenlel-terja. Na Amtawalterapelu dne 30. aprila v sejni dvorani mestne hlSe se je zahvalil Krele-leiter dr. Hochstelner odstoplveemu Ortsgrtip' penlelterju za njegovo obnovno delo v težkem Času v Ortegruppl in je poveril z vodstvom lete tupana Ing. Huga pl. Kur z a."
Dne e. maja je sklical novi Ortsgrupipenlel« ter veliki apel v dvorano »Na skalci<, Pg. dr. Elbert je otvoril zborovanje s pozdravom Častnih gostov. Dvorana je bila natrpano polna. Govornik je pojasnil z vtisov polnimi besedami delovanje novega Ortsgruppenlelterja kot župana mesta Neumarktla tekom njegovega iS mesečnega poslovanja. 6. avgust IMZ je pomenil mejnik v dobi njegovega delovanja ^ mu je pridobil neomajno zaupanje vseh občanov. Kot zastopnik prebivalstva je obljubil govornik novemu Ortsgruppenlelter ju zvestobo. Pg. ing. Hugo pl, Kurz je orisal zgodovino mesta, v katerem se je vedno kazal nemški značaj mesta Neumarktla, Spominjal se je junakov Iz prve svetovne vojne in je ugotovil, da je bilo zadržanje mesta do PUhrerja in Relcha odločilni pogoj za proklamacljo Oauleiterja septembra lanskega leta. Pg. pl. Kurz je pozval
vse, da brezvestnim hujskačem ne verujejo; tudi ti bodo prejeli svojo zasluženo usodo. V smislu skupnosti je pozval navzoče, da naj ne bedo zadržek za bodočnost svojih otrok in naj jo vso privedejo v Hitler Jugend. Ravno mla-' dina mu je dala »vojčas povod, da je prevzel breme občinskega načelnika tega mesta. Enoglasno pritrjevanje je dokazalo neomajno zaupanje do župana in Ortsgruppenlelterja.
Nato je govoril še Krelsleiter. Z njemu lastno markantnostjo je prikazal Sliko mesta pred in po 6. avgustu. Od tedaj dalje ae v obmestju ni ničesar več pripetilo. Sin mesta Neumarktla je nadalje Elchenlaubtr&ger Primoschltz, ki je Izšel tz moštva. V Neumarktlu Se živeči sorodniki In mesto samo so res lahko ponosni nanj. Krelsleiter je tudi obljubil, dm bo govoril po Fiihrerju tako redko odlikovani v Svojem domačem mestu.
Govornik je nato pozval občino, da sodeluje s svojim Ortsgruppenlelter jem in županom. Kajti on Ima trdno voljo, da nekoč napravi iz Neumarktla to, kar zasluži; da postane cvetoča nemška ol^ina In gospodarsko središče Gorenjske, vsem v vzor in posnemanje. Ing. pl. Kurz je poklican kot noben drug.
S pozdravom ljubljenemu FUhrerjU in pesmimi nacije se je zaključil veliki apel, kot Izrazitejšega mesto Se ni doživelo
аи IB vesta?
src«/« Hntotfm M итф pr0fvtu in civUitdcift
Koliko prebivalcev ima Argentini j# T
13,709.238 prebivalcev ima Argentini]* po najnovejšem ljudskem štetju z dne 31. decembra 1942. 1. Na podlagi te urada« statistike je torej dognan porast prebivalstva v teku zadnjega leta za 192.103 pre« bivalce. Samo 10 odstotkov tega pHrast« ka prebivalstva odpade na priselitev, ki je od konca 1938. I. stalno padala. Argentl« nija ima površino 2,797.113 kvadratnih }ti-lometrov.
Veili, koliko muh leta?
Pridni statistiki so številčno ugotovili potomstvo', muh. Po tem izleže ena sama dvojica muh tekom poletja dvajset milijard potomcev, če vzamemo, da se je ta mušj* dvojica začela pariti v aprilu in so se »otroci« in otroci otrok« do avgusta razmnoževali. To fantastično število se doseže radi izredno hitrega razvoja muh. Mušja samica leže povprečno 70 do 100 jaje, iz katerih Se zlezejo že v 24 urah, v nekaterih prin%e-rih cel6 že po 12 urah ličink«.
(Ra%no
v kraju Marienfeldu (Weetf.) Je napravila strela veliko Škodo. Ubila ni aamo ovCdrJa, temveč tudi 8в ovc.
V okviru podviga Ukrajine Je prav poeebne-ga pomena kmetijsko razlikovanje. V klevakl na novo ustanovljeni centrali za kmetijsko raziskovanje se »tekajo vse niti tega dela. Vodi Jo prof. dr. Otto Sommer, prejšnji rektor Ge-org^ae Augueta« in ravnatelj Živinorejskega zavoda na sveučlllšču v (Jtlttlngen^ ter zdni-žuje vse snanttvene zavode km$tljskeg» Iskovanja na področju Ukrajine.

Dr r. J, L«liM
Modemu p t šv I j i C Ш »Vitez in tmajt John Buli: »Dragi zmij, tu ima! moji ra* Tovance, male narode — nič več ae mi пл podaja vloga zaščitnika.*
(Lehnert, Zander-M.)
Amechnciden! Avfhevahrefi!
ФеШ5еЈ1 теЈИб^Шк and ptakliseh
П8. STUNDE
Wichtige WorUr in gebrttachlichen Satsverbindungea
1. Kandiszucker wird von Heinen Kin-dern gem yegessen.
2- Wahrend dee Kriegee werden eehr vlel Kaninchen geziichtet, da ihr Fleisch > sehr mchmackhaft ieL
3.	Br trank den Wein nicht auf dem Glafie, sondem direkt aus der Kanae.
4.	MenaohenfreMer warden Kannlbalen genannt.
8. pie Kanten dieMs Ti#ehea aifid pehr
6.	In der Кав^ de# FlugMUfM aitat der
BordechUtze.
7.	Eine kleine Kirehe heilSt eine Kapelle; ein Orchester nennt man ebenfalle eine Kapelle.
8.	Der Dirigent einer Kapelle heiBt Ka-pellaaeister.
9.	Die deutschen Soldaten kaplWhrem nie!
10. Bei Regen lat ein Mantel mit Kapnw
Mhr angenehm.
tl. Er iet mit Wortm мћг iaag, aber bf MixMB Tat«B frofixagig.
12.	Die Schafe begnUgen eich auch mit kftrglichem Putter.
13.	Dieae Zeitung brachte immer ausge-zeichnete Karikaturen politisclier Art.
14.	Der Karren blieb im Schlamm der StraJJe stecken und konnte erst nach miihsamer Arbeit wieder frei gemacht werden.
15.	Der Freitag und der Samstag in der Karwoche heiflen Karfreitag und Kar-•ametag.
le. Da die Kinder brav waren, durften de naehmittags ins Ka»perltheater ^ehea.
17,	Bei der Kassenrevision stellte sieh heraus, daB der Kassier einen groBen Betrat uaterschlagen hatte.
18.	Er hatte einen fiircbterlieben Bwhem-katarrh und muJJte 8 Tage daa Bett bilten.
10. Wenn man vie! getrunken, so hat man am nachiten Tage einen Kater.-
20.	Wenn die Katze aus dem Hauxe lit, haben die M&uae Kirchtag.
21.	Der LGwe und der Tiger sind katzen-artige Raubtiere.
22.	Wie weit let es bis aum Bahnhof? Nur einen Katzensprung, sie sind gleich dort.
23.	Um gut zu verdauen, mull man gut kauen.
24.	Der Kaufvertrag wurde beim Notar unterzeichnet; hier wurde auch die Kaufsumme hinterlegt.
25.	Es ware sehr nett, wenn sie heute mit uns zu einer Kegelpartie kamen.
26.	Er muQtc wegen einer Kehlkopfent* ztindung zum Arxt gehen.
27.	Er sagte kein Wort, sondern kehrte ihm den RUcken und ging fort.
28.	Die Hauegehilfin warf den Kehricht in den KehrlchtkaHten.
29.	JedQB Ding hat »eine Kehreeite.
80. Duroh dw lohnelle Elngreifen d«r Po« lizel konnte der Aufstand im Keime er etickt werden.
' W8rter
Ka^diszucker (m) r- kandieov W^dkor Kaonibale (m) — ljudožerec K&ainchen (s) — domači х^је^ Тшџ Kanne (w) — W Kante (w) — rob, okrajek Kanzel (w) (Flugzeug!) — kancel (izvid-ni§ko mesto na sprednjem delu letala) Kapelle (Kirche) (w) — kapelica, molil* nlca
Kapelle (Orchester) (w) — godba, godbe*
ni zbor, kapela Kapellmeieter (m) — kapelnik kapitulieren — predati te, vdati se, kapitulirati
K*%uze (w); — eglavalea, kapueif .
karglich — pičel karg — pičel, uboren Karfreitag (m) — veliki petek Karren (m) — kola, eamokolnica Karikatur (w) — spaka, pokveka, kwri* katura
Karsamstag (m) velika sobota Karwoche (w) — veliki teden Kasperltheater — lutkovno gledališke Kassenrevision (w) — pregled blagajne Kassier (m) — blagajnik Katarrh (m) — nahod, katar katzenartig — mačkam sličen kauen — žvečiti Kaufsumme (w) kupnina Kaufvertrag (m) — kupna pogodba Kegelpartie (w) — družba (partiji) keg« Ijavcev '
KehlkopfentJriindung (w) •— vnetje jaWk* Hehricht (m) — »meti K^hrichtkasten (m) —r ehr&mb# (ekr^jO, za »meti
Kehreeite (w) —• hrM, џцжбЏ -- »tf# Keiffi (m) kal,-I
Bedewendungen
mit Worten karg sein — biti redkobeaedem einen Kater haben — biti akrokim (imeti mačka)
nur ein Katgenspruhg — skočil, pa »i tam jemandem den RUcken kehren — hrbet pokarati komu etwas im Keime ersticken —- nekaj т %«tt zadušiti
Sfran ». — štev. 87.
KABAWANKEW BOTE
Sreda, 12. тајаД943ц
tfseit Cfudi M meete ufuaioU/
nlftli	10 moi(!.Tako| dvscie vse,kl se zanimalo
la Ше ponudbe ali prošnje. Oglašajte v Karawanken Bole! Splača se!
Ogla*# tpr*j«mafa <Jo ponedeljka !n srede i NS.-Gauverlag Karnfen, Klagenlurf, Bismardcring 13 In NS.~Cauverlag KarnUn, Zweigverlag Krainburg, Veldeserttr. 6
LehrabsdbluBpriliungra bel d#r Gauwirtschaitskammer
Kftrnten
Die Gauwirtschaftskammer Karnten halt im Laufe des Monats Juni 1943 die nachsten Industriefacharbeiterprlifungen, Kaufmannsgehilfenpriifungen fiir Lehrlinge aus dem Einzelhandel, dem GroBhandel, dem Verkehrsgewerbe, der Industrie usw., Gehilfenpriifungen fiir Kellner und Кбсће sowie fiir Lehrlinge aus dem graphiachen Gewerbe und Kurzschrift- und MaschinschreibprUfungen ab.
Zu diesen LehrabschluGpriifungen werden zugelassen:
1.	Gewerbliche (indastrielle) und kaufmannische Lehrlinge und Anlemlinge, deren vertragliche Lehrzeit bis spatestens 31. Dezember 1943 ablauft.
2.	Mannliche gewerbliche (industrielle) und kaufmannische Lehrlinge, die ' dem Geburtsjahrgang 1926 oder einem alteren Jahrgang angehčren und
deren vertragliche Lehrzeit langstens bis 30. April 1944 zu Ende geht.
3.	Mannliche gewerbliche (industrielle) Lehrlinge, die dem Geburtsjahrgang 1926 oder einem alteren Jahrgang angehoren und deren vertragliche 3%jahrige Lehrzeit bis sp&testens 31. Oktober 1944 endet.
Die Prtifungsanmeldungen sind sobald als moglich, langstens je-doch bis 25. Mai 1943 mittels der vorgeschriebenen Anmeldedrucksachen bei der Gauwirtschaftskammer Karnten in Klagenfurt, BahnhofstraBe 42, einzureichen. Lehrbetriebe, denen Priifungsanmeldeformulare nicht zur Verfiigung stehen, wollen diese bei der Kammer anfordern.
Gauwirtschaftskammer K&mten.
»INTEX«
TEXTILINDUSTRIE G.M.B.H.
K R A I N B U R G
SPINNEREI, WEISS- UND BUNTWARENWEBEREI, FAR-BEREI, BLEICHEREI, DRUCKEREI, RAUHEREI UND APPRETUR

Aus alt wird neul
Alt* ZOndkarzan ntdit mehr wag-warfen, (ondern sammain I Boidi •rn^uert si« I In seinem muifergul-Hgen Insfondsetzungsw^rk werden all|5hrl{di Milllonen gebrauchter Zundkerzen #o todellos aufgear* si« wieder voli •Insatz* Whig slnd. Geschulf# Fodikraft« und verblldllch« Aniogen burg#n, w^le bei Qllen Bosdi-Erzeugnlssen, fOrQualltatsarbelt. —- Darumi alte Zundkerzen sommeln und abllefem beim Bosch-Oiensti
Thomas Bohrer
Klagenfurt
Villacher Sfra^e Nr. 29-31
ESSIG
fabrik C.Wangeir Klagenfurt
Gut rasiert -gut gelaunt
D arch abwechselnden Ge-braudi der Sdineiden wird die Klinge voll ansgenutzt Fttrdiesen Z week tragen un-. »ere Klingen Merkzahlen.
SENF
Fjibrile €.Weii9«r Klaseniurt
W«r tpor«am mM
dtn thm zugcltihtn EUm	\\
I#». Mgt «b wnd
УШШМ
eom> hel »f, w«nn «1 wiedM •Inmol knoppir w<rd, alnin kltin«n VerratI	^	^
Micdergesćiđft
BertaSkudnigg
Klagenfurt
Outenberghaui - Pemharfgetse 8
HOUBOUINDUSniE F. BRODNIG' SdHNE
KLA6ENFURT-S0D, S0NNWEND6ASSE 3 - RUF1896 HOLZHAUS-; HALLEN- UND BARACKENBAU Holzsparende Bauweisen: KROHER-DACHER und -DECKEN und HATZ-TrSger ZIMMEREI. BAUTISCHLEREI. SA6E^ und HOBELWERK mit neuen Holztrockenanlagen
U/ic sutd	Акм1ши \/вн
#М:## I
W' - -C' • *	v--
Služb) dobi
ISčem pridno in pošteno dekle od 14 let naprej za pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe na K. Bote, Krainburg pod „Vsa oskrba v hiši". 446-1
Prodam
Prodam rabljen vrtalni stroj (Bohrmaschine) za ročni ali transmisijski po gon (samo ključavničarju ali kovaču) za RM 120.—. Landma-schinenbau Fraifz Kremser, St. Veit - Save. 463-B
Išče se za nakup; nekaj vagonov smrekovega, |el kovega, borovega lesa, IM, L!4 m mm, 8 do 1? cm, pararelno ali konično, iz iage ali trgovine v vseh kakovostnih razredih. Visoka stopnja nujnosti. Ponudbe na Hans Traninger, Holz groBhandel, Kla genfurt, VSlker-markter Stralie, Bahniibe.rsetzung 1088-/
Prodam 6 delni zajčji hlev (Ha-senhiitte) za RM 100.—. Am Wei-her 17, Krainburg. 40!Ž-b
Prodam 18 mesecev starega,! močnega bika.
Anton Vovk, Moste 9. Sche-raunitz. 4G1-K
Prodam večje število morskih prašičkov. Martin Zwertnik, Vischmarje/Sankt Veit. 441-6
Kupim
Kupim dobro o-hranjeno kitaro. Dopise na Stirn JoJiann Stane-schitz 6, St. Veit - Save. 456-7
Kupim otroški voziček, globok ali športni. Ponudbe na K. B. Krainburg pod 459-7,
Zamenjam ženski šivalni stroj za kakšno drugo protivrednost. — Naslov pri K. B. Krainburg pod 4б1-1б.
Kupim parcelo v DcMnschalah. — Kupim tudi dobro ohranjen šivalni stroj, tudi nov. Cenjene po nudbe na K. B. Krainburg pod št. 448-6.
Kupim dobro o-hranjen globok otroški voziček ali dam zanj kako drugo protivrednost. Naslov ri P. B. Krain urg pod številko 455-6.
Opu^fene toiarne
Uporabne stroje kupi
KURT FRICK
Klagentnrt
SalrastraRe Fernruf 1486
KAFFEE
ERSATZ
Fabrik C.w«nger Klaaeniurt
Ein Nagel isl kein Nief. Soleh* Pfuschereien sInd die Ursache vieler Verletzungen, die gerode heute vermieden werden mussen. Wenn Sle sich ober trotzdem mol eineArbeitsichramineholen.dann gieidi einWundpflosler auflegen.
■mitiiHiiMUfcUii
Cari Blank, Verbandpflosterfabrik Bonn/Rh._
Kupim otroški voziček ali dam zanj drugo protivrednost. Sor-mann Johanna, Mannsburg 46.
457-7
Menjam
Menjam plemen skega vola po izbiri v teži 400 do 600 kg za kravo ali brejo telico. Menjam tudi 2000 komadov nove strešne opeke za kravo, telico ali konja. Naslov se izve pri K. B. Krainburg pod števil ko 4бо-1б.
Dopisi
Mladenič v najlepših letih želi spoznati dekle, ki ima ranjeno sr-M.'— Prednost imajo dekleta, ki so bila v ljubezni že bridko razočarana. Lahko-živke so izključene. — Cenjene dopise na K. B., Krainburg, pod „Sočutje" 464-iiO
19 letni, izobražen mladenič, ljubitelj planin, želi spoznati gospodično sebi primerne starosti, ki bi g« kratkočasila. Slika zaželena, ki se na željo vrne. — Dopise na K. B. Krainburg, pod „Srce osamljeno' št. 465-20.
Ženitve
Gospod, srednjih let, želi spoznati gospodično, ki bi mu bil^ vsestransko zvesta življenjska tova-rišica. Cenjene ponudbe na K, B. Krainburg — 460-21 pod iifra „Stroga diskre^ cija". Slika za^ želena. 460-21
Ločenec, srednjih let želi znanja z gospodično, ločenko ali vdovo do 35 let. Le resne ponudbe, ako mogoče s sliko, ki se diskretno vrne, na K. B. Krainburg pod „Zadovoljen Kranjec", številka 466-21.
l7quhi|pno
v nedeljo, dne 2. maja sem zgubila na vlaku Kennkarto. Najr ditelja prosim, da jo vrne na naslov Kennkarte.
458-22
Dne 5. maja' ob 7. uri zjutraj sem zgubil v Krainburgu na poti od Jelenovega klanca (Lai^ bacher str.) do kolodvora, moško zapestno u-ГЗ. — Poštenega najditelja prosim, da isto proti nagradi vrne na K. Bote Krainburg pod 467-^2. Pripominjam, da ura ni moja last.
Razno
Ze odgovore na oglue 10 potreb«
vedno priložiti znamko za odgovor, ker romajo vpraStnja, kjer ni plačan odgovor, v koL Karaw. Bote.
Inserirajle-nspeli boste!
hiafnermeister
Josef Hatiasdi
Erzeu^t iede Art Ofen đ SparherJe
un
Mannsburg Oberkrain
A o H T ti N G ! .
Anderung der Besuchs-zeit Im Gaukrankenhaua
Gallenfels!
Aus drlngenden GrUn-den wlrd Im Graukran-kenhaus Gallenfele die Besuchszelt wie folgt testgelegt:
Mittwochs, Samatags, Sonn- und Felertags fUr die Zelt vom 12.30 bls 15.30 Uhr.
Letter d. Krankenhausee
P O Z O R I
Sprememba časa obiska v deželni bolnici v Gallenfelsu!
Iz tehtnih razlogov ae določi čas obiska v deželni bolnici v Gallenfelsu sledeče:
Ob sredah, sobotah, nedeljah in praznikih v času od 12.30 do 16.30.
Vodja bolnišnice.
Gegen Einkauftđieme.
Sperrplatten: Budie, Fidite, Panelplatten -Eidistelder SperrtUren.
Ohne Einkaufsdjem.
Furniere o.8 bis ; mm inlandisdie und auslandisdie Herkunft fiir auBen und innen.
HANSTRANINGER
Klagenlurf, veifcermarkt«r StraB« • Rut 1S95
l.JI.,iUU-.J4111liULJ"iilliliU I ■lUUUJU.JLL
I