SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) XLVI (40) Štev. (No.) 32 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES" 20. avgnsta 1987 Dobri ljudje in dobri katoličani MARKO KREMŽAR S' Potreba po sovraštvu (Nadaljevanje in konec) Točno pred enim letom — na praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta 1986 — je Slovensko dušno-pastirstvo v Argentini izdalo „Gradivo za slovenski katoliški shod v Argentini“. V „Spremni besedi“ sta dr. Alojzij Starc, delegat za slovensko du-šnopastirstvo v Argentini in lic. Milan Magister, predsednik pripravljalnega . odbora predstavila naši skupnosti zamisel o shodu ,katero je sprejel pok. msgr, Anton Orehar v začetku leta 1984. Skozi štirideset let smo hoteli o-hraniti zvestobo veri, krščanskim izročilom in narodni pripadnosti. V vsem tem hočemo rasti v bližnji in daljni prihodnosti. V tem vidimo svoje poslanstvo in zanesljive temelje naše osebne in skupne sreče, sedanje in večne. V prepričanju, da sta krščanstvo in komunistično brez-boštvo nezdružljivega svetovna nazora, se zavedamo, da bo poslanstvo, ki temelji na krščanski veri in demokratični ureditvi družbe, vedno aktualno, za Slovenijo in Argentino. Biti dobri ljudje, dobri Slovenci, dobri katoličani, dobri argentinski državljani bodo vedno potrebni življenjski ideali: v tukajšnji družbi preventivno, glede na Slovenijo pa dokler ne bo parlamentarne svobode. Ker smo obenem Slovenci in katoličani, ljudje in verniki, je naravno, da spadajo na prvem mestu v okvir Katoliškega shoda versko-mo-ralna vprašanja. Iz tega dejstva izvira volja, da hočemo biti dobri kot ljudje, kot Slovenci in kot katoličani. Na poti do teh idealov nas Ser-kev uči, posvečuje in vodi. Važno sredstvo cerkvenega učiteljstva je jezik. „Navodilo za dušno-pastirstvo izseljencev“ izrecno ugotavlja in priporoča: „Potrebno in primerno je, da oskrbujejo izseljence duhovniki istega jezika...“ K poglabljanju in oznanjevanju božjega nauka smo poklicani vsi, ne samo službeni duhovniki, ampak tudi starši, laični apostoli, vzgojitelji, javni delavci, itd. Bog vabi vsakega odraslega kristjana, da s svojo besedo in pričevanjem utrjuje, širi, brani, oznanja krščanski versko-moralni pogled na človeka, na svet, na naše celotno življenje. Po Kristusovi ustanovitveni volji Cerkev upravlja sredstva našega zveličanja in krščanske popolnosti. Zakramenti, molitev, verski simboli, razne pobožnosti, romanja, duhovne vaje, verski tisk, predvsem slovenske nedeljske maše označujejo našo pripadnost katoliški veri in slovenskim verskim občestvom. Naša pravica in zveličavna dolžnost je, da se vseh teh duhovnih darov čim bolj poslužujemo. Ta sredstva so duhovna hrana našega verskega življenja. Kakor smo vsi poklicani, da širimo, pojasnjujemo in oznanjamo božjo besedo, tako smo vsi poklicani, da sodelujemo s Cerkvijo tako, da vodimo ljudi k Bogu. Sredi verske in moralne zmedenosti okolja, je še mnogo bolj potrebna čim večja zrelost katoličanov. Cerkev nas prosi in vabi naj ne bomo le čredniki, ampak pastirji in vodniki svojih sodobnikov. To so le nekateri namigi. Še neizmerno več versko-moralih problemov, možnosti in rešitev pa nam bo nakazal večer (29. avgusta) posvečen temu odseku v sklopu Katoliškega shoda Slovencev v Argentini. Božjega blagoslova in pomoči nam ne bo manjkalo pri spolnjevanju poslanstva. Prosimo Boga, da bomo njegovi velikodušni sodelavci! J. Re. Iz gornjega zaključka pa sledi, da stoji ves narod pred vprašanjem preživetja, kajti sistem je monopoliziral vse vidne kanale in poti razvoja. Avtor izrazi isto skrb takole: „Nad.. . bodočnost je politični sistem v dosedanji svoji vladi nakopal družbi že zastrahujoče hipoteke, ki bodo bremenile ne samo naše neposredne potomce ampak še naše vnuke in pravnuke. Te hipoteke seveda niso samo v zunanjih finančnih dolgovih.“ Pisec ima pri tem gotovo pred očmi duhovno pustošenje sistema v domovini, vendar sega breme te strašne hipoteke še čez meje slovenske zemlje do slehernega rojaka, ki živi, se rojeva in raste v zdomstvu, kot rod slovenskih beguncev. To moralno hipoteko o kateri govori Bučar, so naprtili narodu slovenski komunisti, a oddolževanje zanjo in nje odplačilo je naloga vseh Slovencev, čeprav zadolži domačijo en sam član družine, postane breme skupna družinska odgovornost, za eno in več generacij, vse dokler ni dolg poravnan. Tudi to je vprašanje vzajemnosti. Vendar je postopno lajšanje tega neprostovoljnega bremena mogoče doseči le svobodnim in samozavestnim ljudem. Dokler pa se večji del naroda duhovno giblje v okviru sistemskega diktata, se teža na narodnem telesu veča in grozi, da ga pokoplje. Na področju gospodarskega razvoja prihaja Franc Bučar do podobnega zaključka, ko pravi: „Skratka, jasno se je pokazalo, da enopartijski sistem upravljanja družbe ni u-strezna oblika upravljanja visoko razvite družbe... Na takih osnovah nismo sposobni hoditi v korak s sodobnim razvitim svetom... Sistem mora biti usposobljen, da oblikuje odgovore... za najrazličnejše položaje, predvsem pa, da ima v sebi vgrajen kontrolni mehanizem, ki * V stalno preverja pravilnost... odgovorov ... To pa pomeni, da družba ne more biti ukrojena po enem samem enovitem modelu, pač pa mora... odražati raznovrstnost in razčlenjenost... okolja... Sodobna družba mora biti torej po svojem bistvu demokratična in pluralistična, če naj bo Sploh sposobna preživeti.“ Tako razvija Bučar svojo logično mi-se v kategoričen zaključek. Potemtakem stoji ¡režim pred alternativo: „Ali se odpovedati leninističnemu modelu upravljanja družbe in preiti na pluralizem, se razume', da predvsem politični, v katerem ima lahko tudi sam pomembno mesto, ter se podvreči družbeni aprč-baciji svojih odločitev, ali pa ostati sam na oblasti ter zapadati vse globlje v družbeno krizo.“ (46) Ta položaj pojasnjuje avtor z duhovitim primerom, ki daje celotni razpravi že omenjeni slikoviti naslov. Enopartijski sistem, pravi, se nahaja v podobnem položaju kakor „opica, ki je iz steklenice hotela potegniti banano... pa se ji je pest zataknila V grlu steklenice. Ali ostati ujeta s svojo roko v steklenici ali pustiti banano in izvleči roko... je njena dilema...“ Politični sistem v Jugoslaviji pa „te dileme. .. ne sprejme... Zato tudi odklanja sleherno misel na... narodno spravo...“ Slika, ki jo je narisal o svojih nasprotnikih naj bi bila nedotakljiva. „S tem pa... ponavlja svojo odločitev, ki je bila v bistvu napaka že takrat, ko je prevzel absolutno oblast, da bo vladal sam. .. ne samo... brez... nasprotnikov ampak tudi brez svojih zaveznikov in soborcev v NOB.“ (46) V tem vidi Bučar tudi tragiko sedanjega političnega sistema v Sloveniji. Ta je najprej likvidira nasprotnike, a se je kmalu odkrižal tudi zaveznikov. „Razlika med njegovimi nasprotniki in zavezniki (je) v bistvu samo časovna, odvisno od tega, v kakršnem časovnem zaporedju so prihajali pod njegov udarec. Oziroma, kakor še vedno prihajajo...“ V zaporedju je Cerkev „morala nujno biti med prvimi. Zavezniki, pred vsem krščanski socialisti, so prišli na vrsto pozneje, in tudi ne „en bloc“, ker je pretežno večino uspel likvidirati tako, da jih je prisilil v partijo.“ Če pa je razlika med nasprotniki partije in njenimi nekdanjimi zavezniki „le časovna“, kakor ugotavlja Bučar, se upravičeno vprašamo, če po teku časa, doživetij in spoznanj, ne stojimo eni in drugi že dolgo na skupni črti, gledamo v isto smer, pa se tega morda ne zavedamo dovolj globoko in doživeto. „In zakaj naj bi bila to tragika totalitarnega sistema, ne pa njegova uspešnost, kako ohranjati absolutno oblast“, se vpraša pisec. Lahko bi mu odgovorili, da gre po našem mnenju vendarle za neko stopnjo brezobzirne „uspešnosti“, ki pa zahteva strašno ceno. V njej niso vključeni le pomorjeni nasprotniki sistema, temveč tudi neprešteta in neizmerna množica, zlomljenih, pohojenih, strtih, pa razočaranih, prodanih ter moralno in fizično ustrahovanih ose.b. Bučar opiše isto sliko s stavkom: „Sedanji politični sistem prenaša samo ‘podrejene’.“ V nasprotju z enopartijskim sistemom pa potrebuje „pluralistična družba tako ‘sodelavce’ kakor ‘nasprotnike’, ki opravljajo pomembno sistemsko funkcijo korektivnega mehanizma.“ (47) Kje je izhod iz sedanjega „absolutizma“ v demokracijo? Pravilno ugotavlja prof. Bučar, da je izhod v ponovni analizi — pričetka, to je objektivnega pregleda nastanka državljanske vojne in revolucije. Nadaljuje, „da se pri taki ana-(Nadaljevanje na 2. str.) Živi naj slovenska beseda Iz Avstralije smo dobili sporočilo Zveze slovenske akcije o svojem delu. Na koncertu moškega pevskega zbora v Marylandu dne 13. junija je Zveza priredila svoj kulturni program, na katerem je govoril tajnik Zveze Ivan Kobal. Ker je njegov govor zanimiv in narodno vzpodbuden, objavljamo iz njega precejšnji del: Dragi člani in prijatelji ZSA!! Zveza slovenske akcije je medcelinska organizacija, ki povezuje slovenske rodoljube v zdomski, zamejski, izseljenski in matični Sloveniji. Je javna tribuna, na kateri ima vsak Slovenec priložnost izraziti svojo misel in voljo o narodni suverenosti in somoodločbi. Cilj Zveze slovenske akcije je poživitev slovenske zavesti, ohranitev slovenskega jezika in kulture. Uresničenje pravic, ki pripadajo slovenskemu, kakor vsakemu drugemu narodu. Raztreseni smo po vsem svetu, slabo povezani in nimamo svoje države. Zato je povezava, ki jo nudi ZSA toliko bolj pomembna. Okoli tisoč nas je že, ki smo se vpisali v ZSA z namenom, da se med nami vname in razgori slovenska zavest, ponos, da smo Slovenci, ljubezen do Slovenije — naše dežele. Ta zavest, ta narodna moč je predpogoj, da ostanemo to, kar smo, da ohranimo, kar imamo, da pridobimo, kar nam pripada po naravni pravici. Potrebna je naša ponosna zavest, da smo sinovi in hčere slovenskega naroda. Potrebna je naša temeljna odločitev, da ostanemo Slovenci. ZVEZA SLOVENSKE AKCIJE je nastala tukaj med nami ob presenečenju poročil, iz domovine o skupnih programskih jedrih. Poskus vpeljave skupnih programskih jeder v slovenske šole je pokazal nujno potre- bo, da se slovenski narod združi ne samo proti temu tako drznemu poskusu, ampak v trajno samoobrambo proti tistim, ki delajo na tem, da bi slovenščina postala kratkomalo nepotrebna. Programska jedra, je rečeno, so Slovenci odločno zavrnili. Toda, pri čem je ostalo? O skupnih jedrih se ne govori več. Zaskrbljeno pa nam pišejo iz Ljubljane, kaj nam bodo prinesli z novo ustavo „skupni temelji izobraževanja“ in „poenotenje temeljev šolskega sistema v vsej državi“. Pravica slovenskega naroda nemoteno odločati o svojem šolskem sistemu, je temeljna pravica. ZSA to poudarja in ne bo molčala, če se kdo dotakne te pravice. ZSA je že od začetka odprta tribuna, namenjena vsem Slovencem, Sedaj smo zvedeli malo več, zakaj so v Sloveniji zaplenili 12. številko študentskega lista Katedra. Objavljamo razlago javnega tožilca Jožeta Kalingerja. Seveda je treba razumeti in prav vrednotiti njegove trditve: „Na naslovni strani je objavljeno odprto pismo gospodu Hamdiji Poz-dercu, članu predsedstva SFRJ, avtorja, nekdanjega obsojenca dr. Vojislava Šešlja. Trditve o Pozdercu pomenijo njegovo zaničevanje, posmehovanje, pritikanje negativnih značajskih lastnosti, skratka nespoštovanje jegovega dostojanstva. Sramotenje podpredsednika predsedstva SFRJ je kaznivo dejanje po 157. členu kazenskega zakona SFRJ. Članek Konec dober, vse dobro, avtorja Sama Resnika, pripisuje mariborski milici lastnosti, ki jih ta v našem družbenem sistemu nima. Tr- a še najprej tistim, ki se ne bojijo izjaviti, kaj so in kaj hočejo. Če bi vsi Slovenci, posamezno in kolektivno, kjerkoli se nahajamo, vsemu svetu ponosno povedali, da smo in do hočemo ostati Slovenci, da je Slovenija naša dežela; da hočemo delati, drug drugemu pomagati; da zahtevamo zase, kar priznavamo vsakemu narodu; da hoče imeti samostojno in svobodno, enakopravno in o vseh priznano narodno življenje; da zahtevamo nemoteno gojitev svojega jezika in kulture v svoji deželi — tedaj bi izginil strah in bi se spremenilo stanje med nami in okoli nas — brez prelivanja krvi! Živi naj slovenska beseda! ditve so huda žalitev organov za notranje zadeve. Nadalje v članku hudo obrekuje zvezo komunistov z neresničnimi trditvami, kar bi lahko hudo vznemirilo tisoče članov. V članku To je bila javno izrečena smrtna obsodba avtorica Dragica Korade s posplošenimi trditvami in brez vsakršnega argumentiranja grobo napada ZK; pripisane so ji lastnosti, ki jih ta nikoli ni imela. Članek odseva jezo in sovraštvo do ZK. V drugem delu članka pa neresnično obtožuje mariborsko milico, da svojih dolžnosti varovanja občanov ne izvršuje in tega tudi ni sposobna. Če bi občani prejeli takšno poročilo, zato pa je bilo napisanno, bi res morali biti hudo vznemirjeni, saj bi bila njihova življenja, osebna integriteta in premoženje v hudi nevarnosti, skratka občani bi bili prepuščeni sami sebi.“ Jugoslavija pod „V času, ko inflacija presega stopnjo 100 odstotkov in ko ta grozi, da se bo še povišala in ko grožnja bankrota visi nad tisoči jugoslovanskih podjetij, — ki so letos napravila za več kot eno milijardo funtov izgub — industrijo pretresa val stavk.“ Tako sporoča beograjska dopisnica londonskega „Timesa“, ki te podatke objavlja v svoji številki za 5. avgust. Dopisnica v svojem poročilu piše, da so, kakor kaže, delavski sindikati sposobni, da hitro dosežejo povišanje plač in da se zaradi tega pojavlja bojazen, da bo morda prišlo do nadaljnjih stavk in nato nadaljuje: „V zadnjih tednih so rudarji, tekstilni in pristavniški delavci s stavkami, ki so trajale tudi po en teden, dosegli poviške plač tudi do sto odstotkov. Včeraj se je 5.000 pristaniških delavcev vrnilo na delo po petdnevni stavki, ki je ustavila obratovanje največjega jugoslovanskega pristanišča Rijeke. Toda v trenutku, ko se pristaniški delavci vračajo na delo, tekstilni delavci v Paračinu začenjajo stavko v podporo zahteve po 40 odstotnem povišanju plač. V teku samo enega meseca so se najemnine in cene elektrike in premoga, letalskega in železniškega prevoza ter zdravstvenih in poštnih u-slug zvišale za 40 do 67 odstotkov. Medtem se nadaljuje tudi višanje cen potrošniških predmetov — med njimi tudi hrane. Uslužbenci trgovskih podjetij se pritožujejo, da je treba vsak dan spremeniti cene kar 200 predmetom. Kakor vse kaže nobenega konca dviganju cen ni na vidiku in že objavljeno povišanje cen elektrike in udarom inflacije bencina bo nujno še povečalo Inflacijo, o kateri ekonomisti sodijo, da bo letos morda dosegla stopnjo 160 odstotkov. Do vala stavk je prišlo kljub večanju brezposelnosti. Kakšnih 15 odstotkov vse delovne sile je zdaj brez zaposlitve. Zvezna vlada Branka Mikuliča je uvedla zakonodajo, pa kateri se bodo podjetja, ki delajo z izgubo, morala zapreti. Doslej se je zaprlo samo nekaj ducatov takšnih podjetij, toda če bodo zakon strogo izvajali, je možno, da bo 200.000 delavcev izgubilo zaposlitev, kar bo prav gotovo povečalo družbene napetosti v času, ko investicije stagnirajo, ko primanjkuje denarja in ko Jugoslaviji grozijo težave z zunanjimi plačili. Država ni mogla plačati kakšnih 150 milijonov funtov tujim upnikom v odplačilo zunanjega dolga. Podpredsednik zvezne vlade Janez Zemljarič je v parlamentu izjavil, da bo Jugoslavija v prihodnjih petih letih morala vsako leto določiti dve milijardi in 400 milijonov funtov za odplačevanje zunanjih dolgov, ki zdaj znašajo skoraj 12 milijard in 500 milijonov funtov. To pomeni, da bo več kot 60 odstotkov dohodka od izvoza treba porabljati za odplačevanje zunanjih dolgov, kar bi moglo imeti za posledico, da se bo ustavil gospodarski razvoj, kar bo uničilo izglede za modernizacijo industrije, da bi ta mogla konkurirati z industrializiranim svetom. Pogovori z zahodnimi državami in upniki se bodo začeli meseca septembra očitno s ciljem, da se doseže dolgoročno restrukturiranje odplačevanja zunanjega dolga.“ „SVOBODA TISKA“ Prireditev Svobodne Slovenije Že tretje leto poteka, kar je konzorcij lista Svobodna Slovenija pričel s kulturno družabno prireditvijo, katere namen je povezati med seboj in s tednikom prijatelje lista 'ter pripomoči k njegovemu boljšemu finančnemu stanju, ki v teh letih inflacije jasno ni ravno najboljše. Letošna prireditev je bila 8. avgusta v Slovenski hiši. Zvečer je bila v cerkvi maša za vse pokojne urednike in sodelavce Svobodne Slovenije, v prvi vrsti ustanovitelja Mi-‘libša Stareta. Po maši, ki se je udeležilo veliko rojakov, se ti zasedli pripravljene mize v veliki dvorani, “■kjer je na lepo pripravljenem odru •'(izdelavi Staneta Snoja), "bil prikazan emblem lista. Goste sta najprej pozdravila po-šlevodeči podpredsednik arh. Jure Vombergar in upravnik lista Marjan "Loboda, ki je tudi razložil program. Sledil je avdiovizual, že tradicionalno povezan s tiskom. Letos je glavni urednik Tine Debeljak ml. pripravil pregled „drobnega tiska“ med nami, od prvih dni vseljevanja. Pred nami se je vrstilo nad 180 barvnih diapozitivov s posnetki letakov, le- ODMEVI BOŽIČNEGA VOŠČILA V sobotni prilogi „Dela“ z dne 18. julija 1987 je objavljen izid ankete o tem, kako ljudje ocenjujejo lansko božično voščilo predsednika Socialistične zveze delovnega ljudstva, Jožeta Smoleta, na ljubljanski ¡televiziji. Anketo je pripravil Branko Sosič. Odgovori so bili naslednji: 55% Vprašanih jih je odgovorilo, da voščilo odobravajo, in samo 5,7% jih je odgovorilo, da tega ne odobravajo. Ostali pa so odgovorili takole: 12,6% jih je odgovorilo, da jim je ■vseeno, 22% jih je reklo, da hišo voščila slišali, in 4,7% jih je odgovorilo „ne vem“ Mogoče ne veste, da ... — ¡da je -neki novomašnik „ljudske cerkve“ v Nikaragvi, ki je zvesta marksističnemu režimu, ob obhajanju svoje nove maše daroval Bogu Marxove spise in brzostrelko ... — da je pisatelj in bivši partizan Mile" PavTin izstopil iz uredništev BORCA in NAŠE OBRAMBE, ker časopisa nista hotela objaviti ničesar o pobudi za civilno služenje vojaškega roka... MLADIKA, št. 1, 1987 pakov, pevskih in gledaliških programov, vabil na prireditve, podobic in nalepk ter drugih takih zanimivih spominkov. Tako smo lahko obujali spomine na nekatere dogodke, na katere smo večinoma skoraj pozabili. Za tem je sledila dobro pripravljena in obilna večerja, medi katero so gostje lahko še izpolnjevali ankete ter kupovali srečke ter specialiteto tega večera — mačka v Žaklju. Proti koncu je povzel besedo povezovalec Marjan Loboda m posebej pozdravil gosta operno pevko Bernardo Fink in dr. Zdravka Inzka, čemur se je pridružila vsa dvorana s ploskanjem. Zahvalil se je tudi vsem sodelavcem lista, predvsem pa raz-■našalcem in posrednikom, ki omogočajo hiter prejem lista, kakor tudi vsem, ki so pripomogli k uspehu ■večera in večerje. Sledila so žrebanja: najprej pet celoletnih naročnin za odgovore ankete, ki so jih zadele številke ankete: 153, 620, 787, 1084, 1342; nato za mačka v Žaklju, ki so jih bili deležni marsikateri gostje, končno pa še za srečke v korist Svobodni Sloveniji, katere so zadele številke: 526, 308 ter 736. Vse dobitnike u-prava naproša, da se zglase pri njej in tam dvignejo dobitke ali urede naročnino. Gostje so se ob prijetnem pogovoru in kavi zadržali še dolgo v dvorani; prijetno vzdušje je še dolgo vladalo med njimi, ki so po drugi strani s svojo prisotnostjo in da-režljivostjo pomagali listu, za kar jim gre naj lepša hvala. PRVI KORAKI ANEKDOTE IZSELJENCEV V ARGENTINI 29. Znano je, da so fonetične sličnosti večkrat krive, da ne doumemo pravilno sporočil. Lahko pa so ravno te vzrok uspeha pri pogovoru dVeh predstavnikov različnih narodnosti. Stara mama je trdila, da se s so-sedom-Argentincem dobro razumeta, čeprav je bila njena španščina precej revna. Težko sem ji verjela. Pa sem se lahko kmalu prepričala, da je imela ona — po svoje prav! Nekoč sem mogla ujeti konec pogovora s sosedom. Oba sta tožila, da imata bolečine v nogah. Pa ji sosed pravi: „Me compré una pomada.“^) in ji pokaže zdravilo. Stara mama pa mu odgovori: „O, gotovo pomaga!“ (1) Kupil sem si mazilo. Dobra dva tedna manjkata komaj do volitev, pa je nejasnost taka, kot je doslej še ni poznala tukajšnja politična družba. A ta nejasnost se ne nanaša le na vprašanje „Koga bomo volili?“, marveč tudi na ono: „Kaj potem?“ Nekaj se premika v ozadju, in ni še jasno, ali so to realnosti, ali fantazije, ali pa le spretna volilna taktika, ki naj v zadnjem trenutku zmeša štrene kakemu neljubemu kandidatu. Govorimo konkretno o zadevi „koalicijske vlade“, ki je zadnje dni razburila politične duhove, pokvarila spanje opazovalcem in vnesla novo polemično snov v že itak zmešano predvolilno vzdušje. ÉSTA "FIGA Dovolj je bilo, da je nekdo omenil možnost koalicijske vlade radikalov in peronistov, da je politična družba postala pravo sršenje gnezdo. Vprašanja so padala na levo in desno, pojasnil pa ni bilo od nikoder. Nekateri veljaki so strogo zanikali take možnosti, drugi niso hoteli odgovarjali. Potem 'je počasi prišlo na dan, da je svoj čas predsednik Alfonsin, po dogodkih Velikega tedna, ko je pe-ronize-m stal ramo ob rami z radikali, ponudil na splošno možnost „sodelovanja“. To možnost je pozneje baje bolj jasno razložil nekaterim peronističnim veljakom Enrique No-siglia, vodja radikalizma v prestolnici in najbolj opazovana osebhost s strani ¡političnih analistov. Nekdo se je spomnil, da so stiki bili le med mlajšo politično generacijo radikalov in peronistov, in tedaj je prišla na dan ideja „generacijskega razkola“. Čeprav stvar ni jasna, jo razložimo ‘tako, kot izgloda doslej. Problem koalicijske vlade ne bi predstavljal praktično večjih zaprek. Dejansko taka vlada že obstaja, 'od trenutka, ko je predsednik Alfonsin sklonil pogodbo s pravovernim: peronizmom in postavil na mesto delavskega ministra člana stare peronistične garde. A sedanja i-deja sega mnogo dalje. Šlo bi za dejansko so-vlado obeh strank, a le mlajših generacij radikalov in peronistov, kajti taki so dogovori na o-be-h straneh: starejši voditelji zanikajo in se hudujejo, mlajši pa gledajo na snov z neprikrito simpatijo- Reakcija pa je jasna. Tako z levice kot z desnice padajo ostre kritike. Ne tičejo se toliko možnosti koalicijske vlade, ki bi pomenil korak naprej, saj je to le izraz skupne volje za dosego narodnega cilja. Kritike padajo na dejstvo, ki ga politična skupnost z leve in desne nenehno poudarja, da sta peronizem in radikalizem končno „ista figa“. V kritiki so bili ostri zlasti levičarski elementi, ki upajo iz tega pobrati določene volilne ¡dividende. Stranke, ki se boje, da bi Alfonsin znova monopoliziral glasove zmerne levice, na katere sami računajo, so domala strupene v svojih napadih. Ta ideja pe-ronistično-radikalne koalicije, vržena v areno -komaj tri tedne pred volitvami, jim .je prišla kot naročena. Mi pa, če resno premislimo, menimo, da je bolj ^poizkusni balon“, kot pa resen načrt, ki bi sicer bolj odgovarjal dejanskim ideološkim položajem, ki pa zaenkrat nima možnosti mirne izvedbe. Potres bi bil prevelik, da bi ga družba mogla prenesti brez težkih ¡posledic. POČASNI ZAKONI Ta ideja koalicijske vlade pa je nekoliko povezana tudi z zadevo u-stavne reforme. Znova se je k njej povrnil predsednik Alfonsin, ko je dejal, da je dejal, da je usmerjena „drugam“ in ne k njegovi ponovni izvolitvi. „Ne želim in nočem ponovne izvolitve“, je zatrdil v javnem nastopu. A njegov prijatelj in somišljenik, vodja poslanskega radikalnega bloka, Jaroslavsky, je istočasno izjavil prav nasprotno tezo, saj je zatrdil, da je „potrebno“, da se Alfonsin predstavi za ponovno izvolitev. Ustavna reforma bo zadobila pravo moč takoj po volitvah. Tedaj bo nastala polemika, ali naj jo izglasi sedanji kongres, ali šele po decembru z novoizvoljenimi poslanci. Vse pa je končno odvisno od volivnega rezultata, ali bo radikalizem ohranil pičlo večino v poslanski zbornici ali ne. V primeru, da .je ne ohrani, bo vlada skušala doseči sklicanje ustavodajne skupščine takoj, ko lahko še doseže večino s pomočjo ortodoksnega peronizma, ki ima trenutno v kongresu kakih 40 poslancev, po sedanjih volitvah pa jih bo ostalo le deset, kajti novega pritoka ne bo; na vseh peronističnih listah so bili člani stare sindikalne garde poraženi in izključeni. Ko že omenjamo „staro gardo“, povejmo, da je Skoraj prišlo do krize v tej povezavi okoli delavskega ministrstva. Vzrok je bil v senatu, kjer bi morali te dni potrditi nove sindikalno-delavske zakone, ki jih je že izvolila poslanska zbornica. Pritisk podjetniških sektorjev je bil tolikšen, da se peronisti in radikali niso mogli zediniti, in ker ne eni ne drugi nimajo večine, so se morali obrniti na provincijske stranke. Neuauenski Sapag, ki je že v začetku demokratične dobe, v tisti slavni debati okoli radikalnega delavskega zakona zmešal štrene vladi in dal zmago peronistom, je sedaj pokazal toliko zdrave pameti, da je predložil debato nadaljevati po volitvah. Medtem naj si CGT in gospodarstveniki sami polomijo rogove in najdejo skupno točko. Škandal je bil nepopisen. Niti omeniti ni treba, da je CGT namerila na vlado svoje najtežje topove. Sploh je vsa delavska skupnost navalila na vlado, čeprav so sporazum o preložitvi podpisali vsi vodje blokov v senatu, vključno peronisti. Za delavstvo je bila kriva radikalna vlada, ki je obljubila podporo zakonom, toda obljube ni izpolnila. Govorilo se je o odstopu delavskega ministra (ki se je tedaj nahajal na potovanju po "Evropi, s postankom v Vatikanu, itd.) ter o razdoru radikalno-sindikalnega pakta, pa se je počasi vodovje uhsirilo. Gena, ki jo je morala plačati vlada, je bilo Skorajšnje sklicanje paritetnih komisij. Priznati je treba, da v tej zadevi radikali niso imeli nobene krivde. Predsedniku Alfonsinu je novica o preložitvi debate v senatu kaj neljubo zazvenela v ušesih. Namen stranke je bil uporabiti potrditev delavskih zakonov kot volilno propagando, sedaj pa je ostala še brez tega orožja. Boj pa je vedno hujši, saj kritike na vlado dežujejo od vseh strani. OBLJUBE, OBLJUBE, OBLJUBE... Marsikoga dejstvo niti več ne moti, tako počasi navada pokrije čut odpora. A dejstvo je, da tik pred volitvami v kandidatih vstane umetniški čut, da nam morejo orisati nedosegljive prikaze lepe bodočnosti. In v tem so vsi enaki: ta gospodar-ško-družbeni pekel se bo spremenil v najlepšega izmed rajev (pa brez jablane in kače), če le oddamo svoj glas po njihovih željah. A vzemimo konkretno programe Strank. Teh dejansko ni. če bralec poizkusi Utrudljivo telovadbo hoje do posameznih komitejev ali delegacij strank, ga bodo kar zasuli z listi in lističi, mu napolnili žepe z volivnicami itd., a če ponižno prosi straiikin program, ga bodo najprej začudeno pogledali, potem pa skoraj nejevoljno iz kake zaprašene o-mare potegnili knjižico — izpred dveh ali štirih let. To je vse — ako imamo srečo. Dejansko ni formuliranih programov, In tisti, ki so, se sučejo le v velikih orisih, ki ponavadi nimajo konkretne podlage. Program opozicije je bolj kritika dosedanje vlade, kot formulacija dejanskih trdnih načrtov. In še to le na gospodarskem področju, če pa skušamo razbrati načrte glede družine, vzgoje, kulture... se bomo znašli v temni noči. „Nobena luč se skoz oblake ne u-krafle...“ Kako bi Prešeren znal opeti ta sonet nesreče! ■■■■■MtftanBasn■■■•■■■■■■bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbibbbbbbbbbbbbbbb-bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbi IIBBBBBBBBIIIBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBilBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBnBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBWBWBBBBBBBBBBBBBBB Potreba po sovraštvu (Nad s 1. str.) liži ne smemo nasloniti na metodo, ki jo v prikazovanju preteklosti u-porablja obstoječi režim oblasti, in ki je tako zapeljiva tudi za njegove premagane nasprotnike, metode čr-no-bele taktike.. .“ Tudi ‘že omenjeni prikaz „resnične podobe škofa Rožmana“ je „v bistvu kliše, ki... vodi v papirnato in brezkrvno zgodovinopisje..se vrača avtor na izhodišče svojega razmišljanja. Nato pa opominja tako predstavnike sistema, kakor njih nasprotnike in nekdanje zaveznike, da so vsi delali napake, pa iščejo zdaj krivde za položaj v kdterem so, le drugje. Popolnoma se strinjamo s prof. Bučarjem, da moramo iskati resnično podobo naše zgodovine, ne pa črno-belega propagandnega klišeja. Ne moremo pa se strinjati z njim, ko sam ponavlja podoben 'kliše in sicer, da nasprotniki sedanjega sistema, ki smo „vojno izgubili“, kličemo po „maščevanju“. To ni res, a je bilo že tolikokrat obdelano in pojasnjeno v našem tisku, da nima smisla ponavljati. Obžalujemo le, da stvarni Franc Bučar, kot sam pravi, „e-migraritškega časopisja“ ne dobiva (41). ter tako nima priložnosti ustvarjati si mnenj po prvih virih in zato očivi-dno zaupa tu in tam „javnemu mnenju“. Res pa je, da smo delali tudi napake, čeprav te- vse skupaj niso vzrok za „napako“, ki jo avtor omenja kot največjo, in sicer, da smo „državljansko vojno izgubili“. (47). Kdo more trditi, da delal napak? Kar lahko rečemo je, da smo ob vseh človeških napakah skušali hoditi v smeri, katere pravilnost je danes še jasnejša kot tedaj. A nismo dospeli, .. In to kljub temu, da domobranci nismo bili vojaško poraženi. Ali smemo pripisovati vse „zasluge“ za dosego revolucionarne oblasti slovenskim komuriištom in vso krivdo za neuspeh njihovim nasprotnikom? To bi bilo tako zgrešeno, kakor če bi zakrivali oči pred svojimi pogreški. Saj končno Jalta le ni predmestje Ljubljane. Naša krivda utegne biti tudi, da smo preveč zaupali v moč in upogled zahodnih zaveznikov, podobno kot so naši nasprotniki zaupali Stalinu. Če bi se 'Britanci izkrcali na Balkanu, za kar ni manjkalo dosti, ne da bi bilo treba ¡danes komentirati iz Buenos Airesa članka, ki je ¡bil napisan v Ljubljani, tiskan pa v Celovcu. Sicer pa se med nami razpravlja o naših resničnih in namišljenih napakah že 40 let in če bi bile te debate avtorju dostopne, bi nam morda lahko očital kaj drugega. R.es, „tudi zreli -premaganec mora prevzeti svoj delež... še posebej, kadar pri svojem nasprotniku take zre1 osti ne more pričakovati,“ nas nnoTnjnia France Bučar in prav ima. Od nekdaj smo mnenja, da naj zgodovinarji svobodno raziskujejo in u-gotavljajo namene in dejanja, pred, med in porevolucioname dobe v naši domovini. Dokler pa obstaja nevarnost, da zaradi nesvobode ostane bodočemu zgodovinarju le nepopolna slika, kdo nam more zameriti, če poudarjamo in ohranjamo tisti del zgodovine, ki smo ga doživeli? In končno se spomni pisec tudi „zaveznikov zmagovite strani.“ Tudi ti so delali usodne napake. „Zgubili so v bistvu vse. Tudi za njihov poraz naj bi bili krivi samo drugi,“ (48) zaključuje prof. Franc Bučar svojo razpravo, ki je velik doprinos k treznemu motrenju naše preteklosti in prihodnosti. Gotovo pa ni napisal avtor tega pomembnega dela le v branje temveč tudi v razmislek. In -tu se - človek vpraša, če nima morda osrednja misel razprave lahko tudi drugačnega razpleta. Gre za odnos, sedanji in bodoči, med Cerkvijo in ^sistemom“. Razvoj, ki ga predvideva Bučar, je naraven, logičen in za Cerkev edino sprejemljiv, pa čeprav režim škofa Rožmana ne rehabilitira. Končno, kaj pa lahko doda ali vzame režim podobi-slovenskega verskega voditelja, ki rbo jasno vidna šele iz časovne perspektive? Ni -pa to edina možnost medsebojnih odnosov. Cerkev v teku stoletij preživlja, sredi sveta, obdobja preganjanj in dobe skušnjav. Partija pa pozna v svojih bojih za oblast, od Leninovih časov, tako taktiko trde pesti -kakor taktiko ponujene roke. Edina absolutna vrednota za vsak totalitarni sistem je oblast in tej vrednoti tudi partija podreja vse- ostalo-. Vzemimo tudi, da je „razredni sovražnik“ bistvena sestavina tega sistema. Od tu naprej pa je mogoče tudi različno branje podatkov. Vsa leta po revoluciji, dokler je partija čutila, da obvlada položaj, si je lahko privoščila v katoliški Cerkvi „grešnega kozla“, ki je imel zagotovilo trajnosti, in prednost, da je bil od vsega početka podvržen procesu „zgodovinske obremenitve“. S tem je vsaj ¡deloma vplivala na edini živ družbeni organizem, ki je še ¡ostal v narodu, kot presoja tudi ¡prof. Bučar. Kaj pa ko se partija zave, da zaradi notranje slabosti in zunanjih razmer položaja ne obvlada več? -Kaj ko si prizna, da ima Cerkev v sebi več življenjske sile? Ali ne bo tedaj po ¡stari navadi pričela iskati, S taktiko „ponujene roke“,-zaveznikov? In kdo. je-edini možni zaveznik v narodu, kjer so vsi „podrejeni“? Ponujena roka se lahko obrne le v eno smer. Kaj mar partiji, če je treba za to rehabilitirati škofa in ¡dvanajst tisoč domobrancev, če ji to kupi čas, ki bi ji omogočil konsolidacijo položaja. Saj, dokler obdrži politični monopol, so vse koncesije kcnčno le začasne. Mar niso sovjeti tudi v tem smislu že davno pokazali poti? Ostane seveda potreba po „razrednem sovražniku“. Vendar če beremo domače liste, vidimo, da režim verjetno ne bo v stiski, če bi moral iskati ta svoj „bistveni funkcionalni del“, začasno drugje. V tem primeru se lahko ponovi stara pesem: „mrtvim svobodo (ali rehabilitacijo), živim arest...“ Janov članek v Delu, je res u-radno stališče danes, a partija ni bila nikdar v zadregi, če Tje bila prepričana, ¡da kaže spremeniti taktiko čez noč. Že to, da se vpliv Cerkve na slovenskem veča ter da se krepi narodna zavest, utegne privesti do taktičnih sprememb. A kot drugod ■po svetu, bo tudi v Sloveniji težko najti človeka, ki bi partiji še zaupal. Taktika ponujene roke ¡je obsojena na neuspeh. Slovenska Cerkev, kot celota, ne .bi nasedla podobni, morda zadnji skušnjavi režima, za nobeno ceno. Njena trdnost, je eden od bistvenih pogojev za izhod iz sedanje ¡družbene -krize na Slovenskem. Je namreč, kot sledi tudi iz Bučarjevega razmišljanja, edina trdna skala, sredi naraščajoče družbene nestalnosti. Sila Cerkve je v ljubezni, ki prede svoje nevidne niti in ustvarja sveže družbeno tkivo, mimo okostenelih struktur sistema, ki potrebuje kot gibalo — sovraštvo. (Podčrtanja z mastnim tiskom so del tega članka in ne originalne razprave prof. Bučarja. — M. K.) Buenos Aires, 20. avgusta 1987 SVK) (BOD N A SLOVENIJA Strut S SLOVENCI V ARGENTINI NOVICE ¡Z SLOVENIJE Osebne novice KRANJ — Strup v Kokri je pomoril vse, kar je tilo živega. 'Trenutno je jasno le to, da so strupene snovi pritekle v sicer čisto Kokro po kanalizacijskih ceveh razvejanega sistema komunalne in industrijske cone Primskovo. S primerjalnimi analizami kemiki ugotavljajo, kakšen strup je moril. V Kokri so živele najbolj žlahtne sorte rib. Sedaj bo pa nekaj let ta reka Ibrez rito. Narasla voda in hiter tok ata večino poginulih rito nosila naprej in jih odlagala v Savi. Iz Kokre, od hujskega mostu pa skoraj do Planike, so potegnili 440 lipanov, 543 potočnih postrvi, 108 šarenk in 2S0 podusti. Smatrajo pa, da je to le desetina vseh poginulih rito. KRANJ — Vodne vire pod Krvavcem bodo ustrezno zaščitili. Tako bo v najožjem varstvenem pasu dovoljeno graditi le objekte za izkoriščanje in zavarovanje vodnih virov. V ožjem pasu bodo dopuščali gozdarsko in poljedelsko dejavnost ter rekreacijo. Novih stanovanjskih gospodarskih in drugih objektov ne bodo pustili graditi, le obstoječe bo mogoče obnoviti ali preurediti. Po novem na Krvavcu za ogrevanje ne bodo smeli uporabljati nafte ali njenih derivatov. V odloku je zapisano tudi, da sme dovozna cesta na Krvavec segati le do planine Jezerca, kjer naj bi uredili večje parkirišče. KRANJ — V kranjski občini naposled ni več nobene hiše, ki bi bila ibrez elektrike. Pred dnevi jo je dobila še zadnja, in sicer na Spodnjem Jezerskem. KRANJ — Akademski pevski zbor „France Prešeren“ iz Kranja je z dirigentom Tomažem Faganelom pripravil svoj redni 17. letni koncert. Ob pomoči igralcev Alenko Bole-Vrabec in Poldeta Ribiča je bil najprej obarvan trubarjevsko: moteti in madrigali Trubarjevega sodobnika J. Gallusam dvoje priredb iz ,,Trubarjeve pesmarice“. Sledila so še dela Vrafoea, Vodopivca, Hubada, Marolta, Kreka, Slabeta .in Ajdiča (na besedilo Pabla Nerude „Ori- RECONOCIMIENTO (“Clarín”, 5 de agosto de 1987) RAICES Se llama Cristina Razinger, es guía de turismo en la zona Barilo-che, y según nos cuentan unos amigos, es un ejemplo de amor a su tierra sureña, en la cual su espíritu ha echado profundas raíces. Más allá de su labor, transmite cálida y emocionante sus conocimientos, de modo que sus ocasionales oyentes terminan por amar al paisaje y a su historia. Nos complace difundir las cosas buenas que hace la gente. noko“). Nastop je bil sklenjen s skladbama Yesterday in Micbele (Lenon-Mc Cartney). Kritiki so se zelo pohvalno izrazili -o nastopu. VIPAVA — Verdijevo Traviato so predstavili na Vipavskem trgu. Nastopila je ljubljanska Opera z dirigentom Henrikom Neubauerjem, glavne vloge so pa imeli Olga Gracelj, Jurij Reja in Stane Koritnik. Lani so v istem sklopu vipavske trgatve igrali Nabucco. IDRIJA — Pred 86. leti so tu ustanovili prvo slovensko realko. Prof. Janez Kavčič je pripravil material, ki bo napolnil 200 strani besedila in SO slik in ga pripravil za knjigo, ki naj pokaže zgodovino te šole in ljudi okoli nje. Izšla bo v oktobru. POSTOJNA — Obisk Postojnske jame in Predjamskega gradu je v prvi polovici letošnjega meseca bil višji, če ga primerjamo z istim obdobjem v lanskem letu. Jamo si je ogledalo kake štiri odstotke več, grad pa je sprejel kar osem procentov več gostov. LJUBLJANA — Bankovce po 10, 20 in 50.000 misli Narodna banka Jugoslavije končno le izdati. Zaenkrat je najvišji bankovec za pettisoč dinarjev, in so za današnje razmere in inflacijo '(v juniju je bila za dvanajst mesecev nazaj 100,6%) že zdavnaj premajhni. Zato se bojijo, da bi — če inflacija ne popusti — mogli novi bankovci ob izidu toilti tudi že premajhni. LJUBLJANA — Mladinski zbor RTV Ljubljana je dolbli prvo nagrado na mednarodnem mladinskem festivalu v Komlu, Madžarska. Nastopilo je 15 zborov iz osmih držav. Poseben uspeh so dosegli s pesmijo Urok, ki jo je skladatelj Lebič posebej napisal za ta zbor in ima izreden tempo. Zbor vodi Matevž Fabijan. UMRLI SO OD 26. jun. do 1. jul. 87: LJUBLJANA — Janez žaverl (Šoi-belnov ata); Ivan Zorman; Ivan Šmuc; Ivanka Krašovec roj. Ilovar; Franc Dolinar; Franc Oman; Franc Klemenc; Frančiška Pirnat; Marija Dolničar roj. Zupan; Mimi Zirkelbach; Marjan Frece; Jože Bedenčič, 74; Jože Lang, 55; Marko Marošek; ak. slikar Miha Maleš; Tončka Homer roj. Jamšek; Herbert Vangoš; Stanislav Bitenc; Zdenka Jerko. RAZNI KRAJI — Silvo Rusjan in Cirila Škarja, Dob; Marija Breskar, Er-pič in Kristina Šajn, Zagorje ob Savi Bogdan Šuštar in Jožica Medvešček, 40, Trbovlje; Srečko Mohar st., Kresnice; Marija Jakomin roj. Debevec, Mirogoj; Ivan Kovačič, Selce nad Škofjo Loko; Marija Debelak roj. Bole, Brezje; Peter Korbar, 57, Kamnik; Pavla Miklavčič roj. Oblak, Zagorje ob Savi; rev. Janez Hafner (zlatomašnik), 81, Gradec; Zdenka Grmek roj. Lužar, Borovnica; Anton Kenda, Maribor; Anica Žagar roj. Karničnik, Kamnik; Janez Bečan, Preska pri Medvodah; Albina Kukec, Vrhnika; Anton Hribar, Vrh pri Križu; Jožica Bergant, Breznica pri Rojstvo: V družini Marjana Otoer-žana in Veronike roj. Albreht se je dne 25. julija 1987 rodila hčerka, ki bo pri krstu .dobila ime Gizela. Srečnim staršem 'čestitamo! Krsti: Dne 8. avgusta je bila krščena v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi Yamka Grbec, hčerka Marjana in Marte Bernarde roj. Rozina. Botrovala sta Janez Grbec in Marija Magdalena Rozina. Krstil je g. Mirko Grbec. Dne 15. avgusta je bil krščen v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi Nikolaj Ezekijel Boštjančič, sin Franca in Ane roj. Jemec. Botrovala sta Lojze Dolenc in Marta Jemec. Krstil je g. Janez Petek OM. V soboto, 15. avgusta, na praznik Marijinega vnebovzetja, je bil v slovenski cerkvi Marije Pomagaj krščen Maksimilijan Lojze Sterle, sin Lojzeta in Marjetke Št efe. Botra sta bila ga. Marjeta Štefe roj. Grilc in Jernej Štete ml. Krstil je rev. Jure Rode. V župni cerkvi Sv. Rite, Boulogne, je prejel krst Jože Ernest Martínez, sin Jožeta in ge. Marije Manfrede Kragelj. ‘Botrovala sta ga. Marija Martínez in Maksimilijan Manfreda. Krstil je župnik Albin Avguštin. Srečnim staršem naše čestitke! Poroka: V soboto, 15. avgusta,^ sta se poročila v cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejiji prof. Veronika Fink in Gabriel Menvielle. Za priče so bili njuni starši Božidar Fink in ga. Valentina Kovač Finkova ter dr. Numa Menvielle in ga. Dora Pérez del Cerro de Menville. Med poročno mašo ju je poročil župnik Anton Rant. Novoporočen-cema naše čestitke! LETNI OBČNI ZBOR MUTUALA SLOGE Vseh sodelavcev in članov, ki so v naši ustanovi ustvarjali življenje, a jih je Bog poklical k sebi, smo se spominjali v nedeljo, 19. julija t. 1. Zlasti za vse, ki so umrli od 1. januarja 1986 do danes, smo v cerkvi Marije Pomagaj darovali sv. mašo ob lepi udeležbi. Po Cerkvenem opravilu in prijetnem razgovoru, je ob 11 pričel 7. redni občni Zbor Mutuala SLOGE predsednik lic. Marjan Schiffrer. Za overovatelja zapisnika sta bila izvoljena Marjan Šušteršič in Janez Jereb, nakar je pjredsednik podal poročilo o delu ustanove in predlagal razdelitev čistega dobička za razne socialne sklade. Predlog je bil soglasno sprejet. Blagajniško poročilo je podal Milan Keržič, poročilo Žirovnici; Ivan Stoje, Homec; Marija Pavlič roj. Rakef, 86, Domžale; Anton Sušnik, Dob pri Domžalah; Ivanka Weiss roj. Jurkovič, Kočevje; Dušan Kirin, Lesce; Nad'a Miloševič roj. Jerih, Koper; Jože Kostanjevec, Trste-nik; Štefka Rozman, Podreča; Valentin Mandelj, Trbovlje; Marjan Bahun, Tržič; Franc Janc, Celje ob Krki; Dare Ulaga, Lovrenc na Pohorju. nadzornega odbora pa dr. Anton Šimenc. Obe poročili je občni zbor soglasno odobril. Na dnevnem redu je bila tudi odobritev ustanovitve ■dveh novih podružnic v Castelarju na Slovenski pristavi in v Našem domu v San Justo. Prav tako sta bila sprejeta sklepa o prilagoditvi vrednosti vseh premičnin jn nepremičnin sedanji vrednosti, kot predvideva zakon. Občni zbor je odobril nakup spodnjih prostorov na Bartolomé Mitre 99 — Ramos Mejía. Prostori bodo služili poslovanju Mutuala in trgovskim lokalom, ki naj prinašajo stalen vir dohodkov. Ponovno so bili izvoljeni v odbor člani, ki jim je 30. aprila 1987 zapadel mandat. Lepo uspel občni zbor Mutuala Sloge je predsednik zaključil ob 12. uri. LONDONSKA TELEVIZIJA IN VETRINJSKA TRAGEDIJA V nedeljo, 2. aegusta, je na Pristavi bilo programa za ves dan. Po maši je začel sestanek pristav-ski predsednik dr. Julij Savelli in napovedal vrtenje videotraka s posnetki iz londonske TV postaje BBC. Po izdaji knjige grofa Tolstoja „Minister in pokoli“ je namreč angleško javnost razburila novica o povojnem dejanju. Zato so pripravili posebno oddajo, na kateri so spraševali tako priče-žrtve kot priče-izvrševalce vrnitve v Titove roke domobrancev in drugih jugoslovanskih vojaških formacij in civilistov. Za slovenski prevod sta posodila glasove Miha Gaser in arh. Jure Vombergar, kar je seveda omogočilo boljše razumevanje poteka te oddaje. Sledilo je družinsko kosilo, v popoldanskih urah so se pa otroci — bil je namreč otroški dan — igrali in zabavali na prostornem pristav-skem vrtu. GB Î SANMARTINSKO ŽEGNANJE Kot vsako leto so tudi letois san-martinčani 2. julija praznovali svoje žegnanje. Preprosto ni prisrčno! Ob enajstih je delegat dr. Alojzij Starc imel službo božjo, ob pol enih pa se je napolnila dvorana in predsednik Doma, Marjan Boltežar je goste prisrčno pozdravil. Za njim je povzel besedo sanmartinski dušni pastir dr. Jure Rode, tudi s MARJAN PERTOT Razvoj tiska na Primorskem (Nadaljevanje in konec) Demokratični Slovenci še vedno niso imeli svoje literarno glasilo. To svojo željo so uresničili z revijo STVARNOST in kasneje STVARNOST in SVOBODA. Zaradi finančnih težav pa je revija izhajala samo nekaj let. Leta 1953 sta izšli dve številki revije .SIDRO, katero so izdajali Pahor Boris, Alojz Rebula in Pavle Merku. Že leto prej pa je Boris Pahor izdal v Trstu v samozaložbi brošuro .Svobodna polemika. V tej brošuri zagovarja slovenskega pisatelja Edvarda Kocbeka, ki so ga napadali .zaradi njegove knjige Strah in po-|um. Med ostalimi je tudi Primorski dnevnik hudo napadel Kocbeka. Po objavi te brošure so bila pisatelju Borisu Pahorju več let vrata zaprta za objavo svojih del v Primorskem dnevniku. Leta 1954 prično v Trstu izdajati Galeb — list za mladino ter tednik NOVI LIST. Oba časnika še izhajata. Isto leto izide prva knjiga našega pisatelja Alojzija Rebule „Devinski sholar“. Knjigo so založile in izdale Literarne vaje. Že leta 1953 prične v Gorici izhajati TRINKOV KOLEDAR, ki je namenjen beneškim Slovencem. Koledar je izhajal do leta 1984. S prihodom Italije v Trst konec leta 1954 se je položaj precej poslabšal predvsem glede slovenske šole. Ljudje so bili v strahu in veliko naših ljudi je prav zaradi strahu vpisalo svoje otroke v italijanske šole. Stvari so se počasi umirile in ljudje so ponovno dobili samozavest. Leta 1956 so trije slovenski kulturniki iz Trsta in sicer. Boris Pahor, Alojz Rebula in Josip Tavčar izdali edino številko zbornika TOKOVI. Vsa ta leta pa je redno in še vedno izhaja redna publikacija, ki jo izdajajo slovenske srednje šole na Tržaškem, to so IZVESTJA, ki jih je vrsto let z ljubeznijo pripravljal profesor Martin Jvenikar. Zadnja leta jih urejuje prof. Robert Petaros. Na pobudo profesorja Peterlina Jožeta so v Trstu ustanovili v začetku leta 1957 družinsko revijo MLADIKA. Po smrti prof. Peterlina je revijo prevzel kot urednik Maver Marij. V zadnjih letih je revija do- segla zelo visoko kulturno raven in pridobila širok krog bralcev. Precej izvodov revije se proda v obeh Amerikah, Avstriji in tudi v Jugoslaviji ima kup naročnikov. Leta 1956 je Duhovska zveza v Trstu pričela izdajati Knjižice. To je bila zbirka malih knjižic z različno vsebino. Nato so izdajo kjižic prevzeli slovenski salezijanci, ki i-majo svoj sedež v Marijanišču na Opčinah. Vseh knjižic je izšlo 58, nekatere tudi v ponatisu. Leta 1967,pa se je izdaja knjižic prenesla v Ljubljano. Leta 1958 je pričela Slovenska prosvetna matica v Trstu izdajali letni zbornik UTRIPI. Najprej je zbornik izhajal kot priloga Demokraciji, nato Katoliškega glasa in končno kot samostojna publikacija. Tudi sedaj zbornik izide priložnostno. T.udi slovenske srednje šole so pričele z izdajanjem svojih dijaških glasil. Kot prva šola je bila srednja šola Srečko Kosovel na Opčinah, ki je pričela izdajati ciklostiran list LETEČI ZMAJ. Srednja šola Simon Gregorčič v Dolini list MLAJ, srednja šola v Nabrežini JADRO, Srednja šola na Proseku SREČNI DNEVI in NAŠ SVET. Tudi višje srednje šole so izdajale in še izdajajo svoja glasila: MISIL — glasilo slovenskega klasičnega liceja, TROJKA — glasilo slovenskih goriških višješolcev, BRINJEVKE — glasilo slovenskega učiteljišča v Trstu, POT — glasilo dijakov liceja France Prešeren, MI 82, glasilo slovenskega u-čiteljišča v Gorici. Tudi osnovne šole imajo svoja glasila: Delfin in Naše misli osnovne šole v Trstu ul. Donadoni, Veseli iiv-žav osnovne šole v Trebčah, Hoo-ruk osnovne šole Domjo-Ricmanje, Mala gaja osnovne šole v Gropadi. Leta 1964 je pričel izhajati trome-sečnik za leposlovje in kulturo MOST. V uredniškem odboru so bili Lev Detela, Stanko Janežič, Aleš Lokar, Drago Štoka in Vladimir Remec. Leta 1:966 se porodi ZALIV. Leta 1969 je začel v Benečiji izhajati dvojezični verski list DOM. List izdajajo slovenski duhovniki v slovenski Benečiji. Tudi slovenski skavtje m .slovenski taborniki imajo svoja glasila. V Trstu izdajajo skavtje list JAMBOR, v Gorici pa PLANIKA. Slovenski taborniki izdajajo list MODRI VAL. Ko tako obravnamo slovenski periodični tisk ne moremo mimo, da ne omenimo vsaj še naslednje liste: mesečnik DAN, ki ne izhaja več. U-kve, ki ga izdaja slovenski župnik v Ukvah, Naša pot, glasilo Slovenske skupnosti v Gorici in Skupnost, glasi1© slovenske skupnosti na Tržaškem. Ako na kratko pogledamo povojno slovensko književnost Slovencev v Italiji, ugotovimo, da so bili in poudarkom na praznovanju. Za njim pa je Marta Jenko-Škuljeva na kratko orisala smisel žegnanja tu in tam in mu iskala korenine v predkrščanskem žetnem slavju, ki so ga obhajali predvsem z obilnimi pojedinami. Tudi dandanes velja žegnanje zahvali za dobro letino; praznik, ki združuje vso faro in ob katerem se vsi farani zahvaljujejo Bogu in svetniku, kateremu je cerkev posvečena za vso pomoč. Zdomci imamo veliko željo ohranjevati naše slovenske tradicije, naše slovenske običaje, čeprav seveda prilagojene tukajšnjim razmeram. Sledilo je kosilo z okusnim asar dom, potem pa se je razvila domača zabava, zadonele so slovenske pesmi, pri katerih so vneto sodelovali „mladi“ in „stari“. PRIMORSKI OBISK V sredo, 29. julija smo mendoški Slovenci doživeli zanimiv in pomemben obisk. Dva gosta s Primorskega sta pohitela iz „buenosaire-ške centrale“ med nas v Mendozo, to sta bila prof. Marjan Kravos in Marjan Pertot. Sprejelo jih je zvečer lepo število naših mendoških rojakov, veseli smo bili predvsem obilne udeležbe mladine. V dvorani ju j.e predstavil društveni podpredsednik Stane Grebenc in jima takoj predal besedo. Marjan Pertot nam je razložil svojo dejavnost med primorskimi rojaki; razložil nam je predvsem politične in gospodarske razmere, ki vladajo v slovenskem življiu v Trstu. Posebej je poudaril in nam vzbudil zanimanje za svoje trenutno najpomembnejše delo, ki si ga je zastavil pri knjižnici Dušana Černeta. Prof. Kravos pa nam je v podrobnosti jasno predstavil prosvet-mo, kulturno in zlasti šolske in vzgojne razmere. Odprlo se nam je novo obzorje, kajti podrobnosti so nam bile doslej neznane. Prav v tem je bila poudarjena misel o potrebi naše medsebojne čim tesnejše povezave. Da je bil to njun vsestranski u-speh, kaže dejstvo, da se je potem razvil podrobnejši in kar dolg razgovor. Za vso to njuno zaslugo smo jima res hvaležni. Kar še in še smo jima stavljali vprašanja, pa nas je v preddverju dvorane pri pogrnjenih mizah čakal pač naš „kreolski“ pozdrav — okusen asado. Živahen razgovor se je nadaljeval pri mizah, pevci pa so gosta pod zborovodjem lic. M. Bajukom pozdravili v nekaterimi domorodnimi pesmimi, ki so nas še tesneje povezale v mislih in čustvih z našim zamejskim Primorjem. Gosta sta ostala le malo časa med nami, dovolj, da sta si še ogledala pozneje zanimivosti našega mesta in okolja. Bb da so še vedno slovenski tvorci slovenske pisane besede zelo plodoviti in da je v teh povojnih letih izšlo ogromno slovenskih leposlovnih del, poleg tega pa je izšlo tudi zelo veliko število znanstvenih izdaj, da ne govorimo o publikacijah, ki so bile izdane za slovenske šole. Teh knjig je izšlo zelo veliko, bodisi za o-snovno šolo, kot za srednjo in višjo šolo. Če bi hoteli našteti vse pisce bi stvar postala malo dolgočasna. O-Tglejmo si najvažnejše. Prvo in glavno besedo vsekakor imajo Alojz Rebula, Boris Pahor in Vinko Beličič, ki so izdali po več leposlovnih del. Poleg njih imamo še pelo kopico starejših in mlajših pesnikov, pisateljev in .dramatikov: Zora Saksida, Filihert Repedetič, Rafko Dolhar, Janežič Stanko, ki se j,e preselil v Maribor, Marija Mijot, dialektalna pesnica, Zora .Piščanc, Ljubka Šorli, Boris Pangerc, Marij čuk, Ivanka Hergolt, Aleksij Pregare, Miroslav Košuta, Ace Mermolja, Bruna Pertot, Neva Rudolf, Kravos Marko, Štefan Tonkli, Zora Tavčar, Josip Tavčar, Irena Žerjal in že vrsta drugih. Omeniti moramo še pokojne pisatelje Andreja Budala, Franca Jezo in Metoda Turnška. Tako smo na kratko pogledali kaj vse so izdali primorski Slovenci. Delež njihove književnosti v slovenski literaturi bo ostal trajno veljaven in vsega spoštovanja vreden. MALI OGLASI SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov. Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel. T. E. 664-1656. ?!METODIčM ATEIST“ Slovenec ni bil izvoljen ZA DOM Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - automatično zalivanje - Andrej Marolt, Martinez de Hoz 110, San Miguel, T. E. 664-1656. ADVOKATI dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tucu-man 1455, 9. nadstr. E - Tel. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20. ARHITEKTI arh. Jure Vombergar — Načrti za gradnje stanovanjskih hiš, industrijskih in trgovskih stavb. — Av. Gaona 2776 - 1706 Haedo T. E. 659-1413. TRGOVINA Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadro severno od postaje Liniers). Alpe Hogar — Stane Mehle — vse za vaš dom - L. Vemet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127. Kreditna zadruga SLOGA — Bine. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 14. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bine. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129 Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure. (g. Stanko Oberžan). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 - Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (g. Nande češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 Tel. 651-1760 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9,30 do 11,30 (gdč. Julka Moder). Cena največ štirih vrstic A 4.- za enkratno objavo, za ves mesec — 4 številke -— A 10.-, Dr. Marko Kerševan, ki ga imajo marksisti za strokovnjaka v verskih vprašanjih, je v „Delu“ zapisal, da mora učitelj v šoli ravnati „metodično ateistično“ in da mora biti veren učitelj „zmožen metodičnega a-teizma“, ki ga zahteva šolsko in „znanstveno delo“ — ali pa v Šoli zanj — ni mesta. Prav tako v „Delu“ je Kerševanu krepko odgovoril dr. Rudi Koncilija in povedal, da znanstvena metoda ni ne verska ne ateistična. Znanstvena metoda ne temelji ne na priznavanju in ne na zanikanju Boga. Zato je napačno govoriti, da je znanstvena metoda a-teistična. Ko zdravnik razišče zdravstveno stanje človekovih ledvic, stori to po znanstveni metodi in pride do rezultata: do diagnoze. Ta njegova dejavnost nikakor ni „metodično ateistična“, saj mu pri njegovem razkrivanju bolezni ni treba predpostavljati ne da Boga ni ne da Bog je. Zato je tudi trditev, da šolsko in znanstveno delo zahteva „metodični ateizem“, neutemeljeno. Šolsko in znanstveno delo samo na sebi ne zahteva ne „metodičnega ateizma“ ne metodične vere, ampak objektivno informiranje o vseh pojavih na svetu, torej tudi o veri in ateizmu. SLOVENIJA V SVETU ZDA Letos se je vršil v avditoriju clevelandske državne univerze koncert slovenskega violinista Mihe Pogačnika, ki je bil rojen v Sloveniji, sedaj pa je ameriški državljan. Študiral je v Nemčiji in se poleg tega izpopolnjeval. Leta 1983 je ustanovil v Ženevi IDRIART (Inštitut za razvijanje medkulturnih odnosov z umetnostjo) katerega namen je pospeševati organiziranje umetniških festivalov v različnih državah, na katerih sp srečujejo, spoznavajo in medsebojno spoštujejo ljudje vseh koncev sveta. REŠITEV KRIŽANKE Vodoravno: 1) Rena. 5) Upam. 9) Lok. 12) Tnalo. 14) Erotika. 16) Aparat. 18) Ječar. 20) Uhan. 21) Biser. 22) Mah. 24) Toči. 26) Anam. 28) Ep. 29) Viničar. 31) Ta. 32) Nove. 34) I-ran. 35) Piš. 36) Te,čem. 38) Tako. 40) Deset. 41) Saloma. 43) Ukinejo. 45) I-kone. 47) Ham. 48) Reka. 49) Elan. Navpično: 1) Rf. 2) Ena. 3) Napuh. 4) Alah. 6) Pet. 7) Ar. 8) Moji. 9) Ličen. 10) Okarati. 11) Kar. 13) Orati. 15) Tesar. 17) Ananim. 19) Amen. 21) Bičati. 23) Apoteka. 25) Čir. 27) Masa. 29) Večen. 30) Anali. 33) Vesim. 35) Pomol. 37) Eter. 39) Koke. 40) Duh. 41) Sok. 42) Ana. 44) Je. 46) Ein. 1 Vsi slovenski dnevniki so s poudarkom objavili vest, da konferenca Zveze socialistične mladine Jugoslavije, ki je zasedala v Beogradu, ni izvolila Željka Ciglerja, delegata Zveze socialistične mladine iz Slovenije, za člana predsedstva najvi-šjega mladinskega vodstva. Cigler je namesto potrebnih 96 dobil le 59 glasov. Željko Cigler pa je prej dobil podporo vodstev vseh republiških in pokrajinskih konferenc Zveze socialistične mladine in drugih organizacij. Predsedstvo Zveze socialistične mladine Jugoslavije je že zahtevalo od republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, da v najkraj šem času predlaga kandidata za predsednika predsedstva konference Zveze socialistične mladine Jugoslavije, ker bi po vrstnem redu moral biti novi predsednik 4z Slovenije. Časopisi ugotavljajo, da Željko Cigler ne more ponovno kandidirati, ker da tako predvideva statut mladinske organizacije. Novi list, 30. julija MIUMIIIINI» ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ŽENA vabi vse rojake na svojo OBLETNICO, ki bo 5. septembra. Ob 19 sv. mama in po njej skromen prigrizek. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■«■■■■■■■■■Ml SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU vabi vse člane in njihove šene, posebej pa še vso moško in žensko — mladino na razgovor o volitvah, ki ga ho vodil sourednik TONE MIZERIT v soboto, dne 29. avgusta točno ob 19.30 uri Po razgovoru ho na razpolago domača večerja. V nedeljo, 30. avgusta prireja ROŽMANOV DOM 17. obletnico — ob 11.80 sv. malša za rajne odbornike in člane — nato skupno kosilo OBVCSTILG ESL0VENIA LIBRE ČETRTEK, 20. avgusta: Seja upravnega sveta Zedinjene Slovenije ob 20. uri v društvenih prostorih. SOBOTA, 22. avgusta: 9. kulturni večer pri SKA; predava dr. A. Štravs iz Švice ob 20. uri v gornji dvorani Slovenske hiše. NEDELJA, 23. avgusta: Mladinski dan v Carapachayu. Sestanek zaupnikov SLS Ob 11. uri v Slovenski hiši. Sklicuje poverjeništvo za Argentino. V cerkvi Marije Kraljice sv. maša ob 9. uri za msgr. Janeza Hladnika. SOBOTA, 29. avgusta: Redni ponk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. V Slovenski hiši ob 16 nadaljevanje filozofskega ciklusa pod vodstvom univ. prof. dr. Milana Komarja. V Slovenskem domu v San Martinu bo vodil razgovor o volitvah (točno ob 19.30) urednik Tone Mizerit. NEDELJA, 30. avgusta: V Rožmanovem domu 17. obletnica s sv. mašo. in kosilom. 18. mladinski dan na Pristavi. SOBOTA, 5. septembra: Dan Zveže slovenskih mater in žena ob 19. uri v Slovenski hiši. Po maši prigrizek in žrebanje srečk. NEDELJA, 6. septembra- Spominska počastitev generala Leona Rupnika, upravnika dr. Lovra Hacina in njihovih sodelavcev v Slovenski hiši. SOBOTA, 12. septembra: Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. Darujte v tiskovni sklad! Fundador: MILOŠ STARE REDACCION Y ADMINISTRACION: RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3 Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Correo Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N