Leto V., šiev. 34L V Cell«, so&ata äme 24L marca 1923* PüStataä pkusii 9 gfltminh PPHti^fflStk 9HHH f^^B h^^A lfl^A ^^^M ^^^v^^^H ^^^1 ^^^^L ^^^M ^0^ vBvT^^A Star« Jctrso 60 Din, rnesečno 5 Din, za inozcmstvo 240 Din. Oglasi y:i xvu v;5i;.o stolpc;i 50 p. Reklamo rncd tckstom 70 p. Posjamesmca Sievilfea staaie 1 Din. Izhaja vsafc lorek, četrieH in sofeoto« UredxilStvo: Strossmajerjeva ul. §t."J, Lnadst, Tele*. 53. Upravnl$tvo: Strossmajerjeva u.št. I, pritHČje. Teles. 6S. Racun kr. pošlnega čekovnega urada šf. 10.066. Slovene! Ceija in OkOllce ponmite, da je bilo pri skupäciiwkih volitvah dne 18, marca. 1928 oddanih v mestu Celju za nemško listo 288 glasov. Sloveaci poranite, da so glasovali 7m nerriško llsto poleg maloätevilmk Nemcev vsi njiliovi slovenski uslužbenci in vsi oni nemškutarjL ki ste jib Vi v svoji popustljivosti pridržali v službah in na mestih, ua katera ne spadajo. Sloveiici pomnite, da so Celjski Nemci in r.emškutarji v svesti si nioci svojega kapitala v skleujenih vrstah do zadnjega moža izvršili Vam v zasmeh dne 18. marca dobro preračunjeao plebiscitno demons traeijo, s kojo so se zasluženo oddolžili za vso slovensko popustljrvost in mlaenost. Sloveiici, Slovenke, ako nočete, da obstoja ta madež renegatstva kot spomm in preostanek časov naae avstrijske sužnjosti še nadalje y našo sramoto mfid nami. izvedite tudi Vi plebiscit narodno poStonosti in doslednosti, odgovorite vsi tako, kakor so to Nemci in nemäkutarji 18. marca 1923« leta sklenjeno in glasno od Vas zahtevali. Slovenski odgovor je samo eden: Svoji k svojim! Pa brez vseh izgovorov in brez ysega popužčanja. Naš boj bo veljal odslej v prvi vrsti uaäeniu slovenskemu polovicarstvu! prcdnib stow'* «ta StajwsK*« ? C *j i je, 20. marca. Poliiično vpraä:irtio pri ravnokar minulth volitvah \a bi!o le eno: za centralize™ alt proti njemu? To vpra- Sanje same na sobi pravzaprav ni tako, da bi inoglo kateregakcli trezno in mirno sodečega domoljuba vznermrjati. Za gospodarsko in politično mot naže države ni neobhedno potrebno, da je prav vsa uprava centv'fllizirana v Beo- sradu. Vz.^lcdov 2a to imamo v mnogo naprfcdnojših dr2avah iiejvoü ia na>.a, dovolj. Ako bi kake rekrjminticije ksj zalegle, bi ne bile sedaj niti teorttične razprave o tem vpraSanju potrebne, kajti krivi smo takozvanega beograj skep,a centralizma ¦•— sami. Z občuclo- vanja vredno politično ncumnostjo so takoj po prevratu ne izročali, ne pre- dajali, ternveč vsiljevali Beogradu celo na3o upravo vcditelji •— vseh s!o- venskih stränk. Pokazalo se je kmalu, da malo naobraSena, primitivnimuprav- nim metodam priučcna beograjska biro- kracija ni zmožua voditi uprave za celo državo, Prečanski kraji so utrpeli o- gromne gospodarske Skode, da ne jco- vorimo o žkodah na dni»?ih-poljih. Za- čeli so se pojstvljati dvoitji, ali je po- polnoma centralistična uprava dobra in zdrava ali ne. \r. dvoma so nastale ostre kritiko in politii'en boj, kakor jih ie na5 narod doživei doslej !e malo. Spretni strankarski taktiki in demagogi so so tega vpraSanja poiasiil:, ga po- ostriii in zapletii tako, da se je vpra- Sanje za centralizem ali proti njemu vsaj v volilni agitacij» gU'silo : Za ali proti državi, čije K'avno mesto je Boo- gmd? Strast so še podkrcpljevale n- vanrsdno slabe gospodarske in soci- j'aJne r^zmere, v katerih živimo. P;j5io )e do tetra, da se ji.» večji del n&3ega naroda ob volitvah spozabii tako (Jaleč, da je nastopil z zavednim sovraštvom proti Beogradu, proti ^lyvnemu me.stu svoje države in proti vsemu, kur je s teni jjlavnim m^sroin v zvezi. ' Poveril je skoraj vse :;voie mandate Slovenski tjudski stvsnki — po domače go^podu enja niČ drugejrja kttkor to, da pri- demo ali čisto pod beograjska biro- Ifratska kolesa ali pa — zletinio i/. države ven. Stvar pa seveda v tej obliki zdaleka ni bila mi^ljena in ni več daleč čas, ko bode g. dr. KoroSec kot kraljevi minister glad'l br«cio čiki PaŠiču. Izncnaden ne bode tisti stari zanesljivi kad^r »katoliSkih« volilcev, ki bi voli'i na povelje s prižnic mesto g. dr. Koro5ca v parlament tudi Krja- vljevo kozo. Iznenadenih botie pa trideset tisoČ »zavednih« in politično »zrelih« socijalistov, komunistov, nem- Skutarjev, biv^ih samostojnežev, da jih je premeteni mariborski pater tako tiobro pote^nil. Mnto skodoželjnosti bode prav na mestu — cetud; je ve- lik», velika Skoda, da ni duživelo težko in resno vpraftanx? primerne upravne ureditvc naäe države drugega odgovora. Al» ?•'- poj;ivljii tudi kaj obžalovanja, cia smo bili naprednjaki kor politiki mnogo bolj nespretni ko dr. Korošec? S'svojo pofitično poštenostjo in do- slednost jo si nismo pridobili niti enega manoat« ; narobe, naši naiboljäi možje stoje danes na političnem prangerja [iot i'epo:>t«r>jhkt, konstoiovci ip izda- jalci siovenstva. Ako se nismo hodili licit politike v Vatikan, )v se je bill lahko vsa.i malo nai)č»M v Zagrebu in Becgradu. Tudi to bi b.la precejšnja prii!ohit-:v narotlpega ujedinjenia — neghjdr- na to, da bi pok;iza)i smisel za pravo demol in plc- menito d^jan.ie, vreduo svobodiKga člo- veka iti ki bi bil sratnoten It- \ <^ei) borrarancev in „jy,kih dus. Ze dolgo ie preziral un^uiosi, cuval se je izustiti bre/puiiK-mbnc traze in pi" suii dolR» brezsmiselna pisina. Oovorii je tako. da so «a razumcli mali otroci in uaibolj uevedne žcnske. L^liji ni nikdar dvorjanil, ker se je vfcdno bal, da bi ikt hote zašel v irazeobgijo, ki j0 je zanl- ccval in katera bi pri mlndi deklici ne uspcla. Nekega vecera sta bila sania v maH Tostijevi obednici. Mati je bila v kuhinji, oče se je Sel sprehajat. Princ Renaud }u. rekel: -LoJija, jaz vas ljubim.« Mala boginja ni pokazaia nobenc- «a zanicljivcK» obra/.a, ka/.alu se je za- dovoljno. Renaud k prbtavil: ¦¦¦'In vi, aii me Hubite?«^ Odgovorila ie: Da, gospod.« >Ali me liubite zato, ker sem princ?« ¦'Tudi ra»di tega.« >Ct- bi pa ive bil, ali bi me poiem tu- di ijubili?« »Da, gospixl.'< OdKovarjaia je brez obotavijanR Kenaud je spoznal. da misli odkrito. Nadaljevai je: »AH se hočete /. menoj oorociti?« #Prav rada, gospod«.' Izgovorila je to, ne da bi se eiidila. Renaud je vpraJal: »Ali vas ta poKovor dolgočasiV« Odvrnila je, da ne. žrtvovati bo rno- rala pač svoj unietniški poklic, ker se ne ujema z zakonom. Pač pa ga je pro- si la, naj ji dovoli oslovila. Ko se je vrnila v svoje stanovaivjc, ie dolgo jokala. »Ali sc morda k-esate?« je priponi- nil princ. ¦>Ne gospod, ker vas ljubini.« In smehljajoča se s solzami v očeh ic vprašala: »Ali sem do-bro proizvajaia posa- mtjzne točke, j^ospod? Hotela sem da- nes pokazati višek svoje umetnosti.« X!. Princ Herman se je vrgel z vso res- iio;,t.Jo na delo z:< blagor Ijudstva. Da ne štejemo zla, na katerih trpe tudi. druge evropejskie, države, je trpela Alfanija še posebej vsled nasprotstva med političnimi inštitucijami in novim socijalnim in iiidustrijskiju položajem. Edina Alfanija je poleg Rusije ob držala absolutisticiw monarhijo. Mini- stri^ so bili Ie izvrsevalci eksekutivne moci. Kar se tiöe legislativne modi, jo je izvrSeva! kralj suvereno s pomočio kabinetiiiii pisarne, kraljevega sveta In senata. Clani teb treh korporacij so bili plemenitaši najstareiSih rodbin, veleln- dustrijei in finaaičniki. Razvoi industrije zadnjih štjrideset let je imel za posle- n samolastnost roora izginiti, osebnih občutljivosti ne bodemo smeli več poznatl V znamenju ffledsebojnega zaupanja in odKritega prijateljstva bodemo v veiikem boju, ki nas čaka in ki se utegne rastep- nitJ na nekaj let, zmagali, Če treba, tudi, sami. PölitiSne vesti. Koneni voHIni izid ua Štajerskem. Kakor izjavlja prcdsedništvo pokrajin- ske uprave ie koneni izid volitcv v ma- riborsko - ccliskem okrožju sledeči: Ste- viio volilcev po.volilncm imctiiku je 140.U5, Stcvilo oddaniu glasov 97.491 • Količnik znaša 6094. DobiJi so glasov: f. Dr. Vckoslay Kukovec 5169, 2. Dr. An- ton Korošec 56.663, 3. Dr. Novačan 1461. 4. Drofcnik 4553. 5. Rudolf Oolouh 5734, 6. Franc Schauer 5981, 7. Sticpan Ra- dič 10.186, 8. Koren 4280, 9. Anton Bran- dner 2090, 10. Dr. Milan Stojadinovič 1165. Izvoljeni so za narodnc poslancc: Klerikiilci: Dr. Anton Korošec, Fr. Ze bot, Ivan Vescnjak. Dr. Josip Hohnjec, Vlado Pusenjak, Jakob Vrecko. Stefan Palež, Jurii Kugovnik, Josip Klckl, Ge- za Sti-ftar, Andrei Bednjanič, Davorln Krajnc. Rftdičevca: Stjcpan Radič In Stefan CezmeSiia. Nemec: Fr. Schauer. Demokratski klub o volitvah. Pc- ivokratski klub v Boogradu je imcl 21. tm. sestanek, na katerem so razpnivljaii o tzidu volitev. Konstatirali so celo vr- sto slučajev, v katerih je vlada z neču- venim terorjem korigirala pravo miSljc- nje volilcev. Demokratski klub bo vsled tega izvedel najostrejSo parlaincntarno akcijQ. Zlasti je vzbudilo vcliko pozor- nost dcistvo, da ni bil proglašen za iz- V'Oljenega dr. Žerjav, kar bi bila ena naj- občutnei&ih izgub v parlamentarnem zastopstvu Demokratske strankc. Po cijam, ki so se krčevito držaie svojili pravic, ni mogcl spremeniti njihovega mišljenja ter jih prepričati o potrcbni spremembi načina vladanja. Le iena rešitev jc bila še rnogoča, uvesti repre- zentativno vlado. Združil je v posvc- tovalno zbornico, pisarno, kraljevi svct in senat, kateremu je dodal $e neka] mož, znanih po niihovem naprednem rni- šljenju, odvetnike. novinarje in pravdni- ke. Ustanovil je na ta način reprezen- tančno zbornico, katere člani so biii Iz- voljeni." Da bi liudstvo ne moglo dvomiti o njegovi odkritosrčnosti. si je izbra! za prvega ministra Atanazija Hellborna, priliubljenega odvctnlka. ravnateija nai- večiega opozicijonalncga list«. Dal •mu je naioR, da brani predlog pred skupšč!- no. Na prvem sestanku s Herrnatiom se ii: Hclibom zahvalil princu za zaupanle mu predio?.il svo.i" ri'od!,i;.'"0 tcr th r-\- gotovil, da se b( >M je sin^atičen, pn-u/.c« in u.uu .¦ -.i en. Hcrrnan *?a ic sodil za poštenega moža, ki ie sicer nekollko prcveC ?ovr>rH In i>ravi.lni inten>reUioi>i /.akona !"*i iHoryi - bit: dr. 2crjav prog'laäcn za izvoliene- ' S?.. Clou 80. pred vide va dva izjenma j primorn, ko dobiio rnandat Midi stranke, i ki ne dasežejo kojiCnika. Pr\ i se nanaša j na slueaj, ako v okrožju s 6 uti vec niair ! dati dosc/.e kolicnik le oi)a stranka. drit- j gi za slueaj, da v okrožju z 9 ali vet ¦ inandati dobitc le dve stranki kolicnik. j Ljubljanski primer jc treba presojati .s > sujlisc;? obeli odstavköv in je prisoclit'l j ,- siiiislu zakojui slrankam brcz.količn»- ] ki! torejSKSin JDS vsaki poedeninan- j ¦dat. vsled Cesar hi moral biti dr. /"crjav ', proglasen za izvoljenega. V vrsiah de- i ¦mbkraiov v'aostopanja v parla- j mentu in napram viadi. Vsak sporaz- j tun nied dcniokrati in radikali je nemo- \ goc. Posobno osier odpor proti radika- j lorn ju v volilnein okrožju rajnkeg;« mi- j nislra Draskoviču. : ; Vlada v stiski. iMinistrski svct1 je j razpravljal 2!. tin. o političnem položa- iü, ki je tako ncjasen in negotov. da ni | vidcii za enkrat nobenega izhoda. V po- | litičnih krogih so pričakovali, da bode j vlsida brez večine v parlunientu demisj- [ joniraia. kar se pa ni zgodilo. Ministr- i ski svet tu-di ni sprejcl ostavkc pri vo Litvah propadlih ministrov, temvcč K sidcnil, naj zaenkrat še gstancjo v vkid'i. | Radikalski krogi trdijo, da Pašič ne' ua- | merava stoü'iti nobeiiili korakov, dokler ne bo goiov, ali pride Radio v Beogrnu j ali ne. Ce pride se bo zaeel z n.iim pög?- j jati kakor tudi s Korošcem ter bo s no- | rr.očio teh dveh strank sestavil vlado. j Ce pa Radič ne pride, bodo radikale* j sestaviii z dzeuuetovci siimostojno vla- do. Cc se pa izjalovijo vsi ti načrti, na- iiiera\ajo rudikalci izsiliti nove volityq, | pri katerih bi skusali spraviti skupaj ! potrebnih 160 mandatov. ¦ j Radikalski naorti. Po inncuju »Tri- bune« je koalicija nied radikale! in Radi- j čcvo stranko absurdird. Taka kombinii ! cija je tudi zclo dvomljivii, ker Radič H$- hko zavrže politiko, ki \o tianes se pro- poveduje. Ne more sc misliti, dit bi fee Kadiü naeni rat odpovedaj svojemu pro- ^ramuin stopil v vktcl-o, tudi tu-, dabiW radikalei k<-»t predstavitelji centralizma družili •/¦ ..reiMtblikansko - federaHsti^ujiu Rad.ičeni. Prav tako nevarna jc zvtjKa s kkrikalci. V prvi vrsli prihaja v ijo- štcv kombinacija z deniukrati, todn pc demokrati pozabijo . «a svoje intcrcsc \- opoziciji. ¦ • Radič in «jegovi naciii. Zagreb§lf Vlada nastopi proti Radle«. Pokra- jiiiski iiamcstnil-, za Hrvatsk-;> in Slavo- nijo dr. Cimič je biJ pozvan v Beograö, kjer je dobi! navodila, kako naj nastopi v nedeljo 25. tm. povodom Radičevcga zborovanja v Zagrobti. ' Konvcnciie z Avstriio izjalovljene. Zu časa obiska dr. Seipla v Beogradu je bila sklenjcna konveneija o likvidaeiji starih inedsebojnil; dolgov po rclacijl 1(10-predvojitih krort -- s Din; Avstrijska vlada pa se je po'-opekivunili posveto- vanjih odiocüa, da konveucijemc; odod>rJ. pa^ pa vstraja iui relaciji 100:5. Avstrij- ska vlada tudi izjavlja, da ne more prl- stuti na "to, da bi" nvstriiske liranilnice piaücvüie jtbgosiovanskim državl.iaivjin svoje dolgove v avstrijski valuti po kliu- ču sto sedanjih uvstrijskih krön za sto prcdvojnih krön. Avstrija predlagr, v teh vprašanjih nova pogajanja. Konferenc» v Niš« zaklhičenH. Vla- di ic došlo iz Niša porocilo, da je tamo- snja konfereiica dovrSila svoje delo ter da dospejo obojestranski delegati v Beo- grad, kjer se podpišc pogodba med Ju- goslavijo in Bolgarijo. Novi češki poslanik v Bcogiadu. Pričetkom aprila pride v Beograd novi čcšlcoslovaifiki poslanik Jan Seba, dose- danii upravnik poslov Ccškoslovaškc pa postane poslanik v Tokiu. : Nevtral37ir«iii|e renskega področja. Z ozirom na atentat na Smcetsa se ba- vi francosko časopisjc z idejo avtonom- nega renskega podroeja, ki bi ostalo si- cer priklopljeiio Ncmčiji, a bi bilo vo- jaško Ticvtralizirano. kar bi pQveSalo si- gurnost Francijc. . Vprašanje sigurnostj Evrope, Na Angleskem se bavijo intcnzivno z vpra- sanjem sigurnosti Evrope. Po poročilu »Echo de Paris« imct anglcška vlada vcC naerto-v. izmed katerih jc eden franco- sko - angleško - belgüski in edeu polh sko. - čcško - romunski garaneijski pakt, h katcrc?n bi po/.ncje pristopila tudi ür- čija. •NAMLSTN1K IVAN HRIHAR RAZPU- STIL OBCINSKI SVET V KOCEVJÜ. T,Dredsedstvo pokrajinske uPrave ža Slovenijo. " VUubliiur. due 20. märc;i:t923. Štev. 437/pov. : Predmet: Uradni popravek. Cenjeno nrednistvo lista »Nova Dobav v Celju. Z ozirom na Clanek >Namestuik I- van Hribar razpustij slovenski občinski svet v Kočcvju« v »Novi Dobi« z dne 17. marca 1923 st. 32, prosim Vas, skil- cujoč se na § 19. tiskövnega y.akona, da izvolitc v prvi ali pa v drugi Slcvilki Vašega lista, ki izide j)o pfejemu tega dopisa, objaviti na istem mestti in z is- timi črkami sledeči uradni popraveik: Ni res da bi bil med telefonskim razgp- vorom, ki sem ga imcl dne 13. marca t.!. z kočevskim županom g. Medvcdom, istemit izjavil, da'razpuscam občinskl svct mestä RoCevje. Pa<3 pa je res, eta onim. zasleplkmceni. in rencgatom po dežell. ki so ncmško volili. spoštovanje pri na sprotnikih. Ali niore zares resno verjeti ncmska celjs!:a dniž.ba, da bomo mi Slo- venci neniara spoStovali onih 19 slovea- /*kih bcclakcv, kt^o v üisto slovenski otjčini'^koijivasi vrsii kroglicc v ncm- sko škrinjico, ali onih šest »Nemcev« v No.vicerkvi ali scst »Ncnicev« v Petrov- čah, ali 20 »Nemcev« na Teharjih üli V »Neinceycc, v Št. Petru v Savinjski dolhi? Takih »Nemcev« ie ostalo še na destet- in descttisoče doma, ier se »Cillier Zei- tung« moti. ko govori sanip o 50 voiU- cih. ki.niso izvrSili s,vojc voüjne c!c>!7- nosti , za nemško škfinjico. Jv sorte »Neince« uv, zunlčujeiiK) u glo4?ine du- še, ker so to nestvori odpadništva, diiik nekdaj prcdanc, ki se še danes,nc niort- jo znajti na pravo pot. Na take baže liu-. di naj gleda s ponosom nemškn stranka in tisti Nemci, ki s pomocjo takih -od- inelnikov ita novo netiio stra-str in orga- nizirajo proti ogromni veci-ni pos^nega .slovenskegi! naroda boj;, 'ki ga boos» ' jiemski zapeljivcl in hujskači grenKo plačevali. Nas narod im.a> teh komedli nemškega hlinjcnja enkrat za v-selej do- \ol;. Mi nismo NcniceV nikjer ŽaUraJt in pobfjali \ šak kc labko¦¦ nemotütlü vii/- vija med nami gospod-arsko in osebno. kakor mu drago in ljubo, no nioreino pa | ;sc iKidalje Jtiinio jjledati, da nam pctr ducatov privandranih nems'kih tujcev x naši nacionahii državi hujska in orga- nizira nase 'iiarodno nczavedno obme.i- no ])rcbivalstvo v srneri, ki je sovražna našcmu narodu. in Škodljiva nacionalni državi, ki ne sme negovati ob državnih mejali živija, čcgar srec je onstran ör- žavnih.mci. O značainosti tega z'vlja so sc imeli priiiko. ž.e nckoliko poučiti. tudi iiaši južni bratje, naša srčna želja ie le, da bi vsi; resni in scriozni niožje, lro5ajo, na.| to takoj storijo. Koncert vojflšk&ga liudoiestvenega zbora »Kubans sc vrSi v nedeljo, Unc 25. marca ob pol 9. uri zvečer v dvo- rani hotela »Union« v Celju. Predproclaja vstopnic v kniigarni Ooričar & Leskov- še-k. . . Ziiiibilo se }e od 13. II. do II. III. t. i.;l. iiersles Franc, dne 13. II. dcnarnl- co h čfnega usnja z večjo svoto denar- ia obrtno koucesijo, voi. odpusinico in sodnijsko pozivuico. 2. Kos Marija, dnc 13. II. na nepojasnjen naein iz ročne toi- pice črez 4000 krou. 3. Kostanfev-ec Mar- tin, nekje v mestu 1400 kron. 4. Žnider- šič Neža, djic or ^«dranske Straže« v Splitu izdaja re- viio- ki se peča s proučavanjem naSega i>omOrstva in zračne plovbe. List je rvovrstna revija strokovnega in PoiiC- ti^k-a zna^a^a- elcganlne vnanje opremc, SKan na finern. satiniranem papirju in Premljen z obüico lepih in zariirnivin iJlistracij. Vabijo se lastiiiki kavaren, «o- siiien, čakalnic, poslovnih prostorov in [ drugiJi javnlli lokalov, da se naroč« na | to krasno revijo, ki naj tndi ne manjka I v nobeni narodni drnžinr, kcr >e y kras ! vsakc hi^e. List se v Dalmaciji silno širi in je treba pokazati. da tudi Slovre- ujja ceni morjc, pomorstvo in njCKa go- spodavski poir.en. Naročniua znaša let- no Din 80.—, polletno Hin 40, Cetrtletno Din 20.—. Posamezne Stevilke se dobc po Din 8,— pri Olavnern odbpru »Ja- dranske Straže« v Ljiibljani, TurjaSkI trg 3, ki prevzema tudi prijave rm novo uarocbo.________________ Narodno zdr**vje. !/. reicratst prlmarlja dr. Rajšpa povo- dom s/avaostne oivoritve brezplačnega ctržavncga zdravnlškega ambuiatoriia za spolne iM>lezni v celjski iavni bolulct. Povodom slftvnostne oivoritve ve- nerološkega ambulatorija si dovoljiijem nekaj besed o i>onienu boja proti spol- nim boleznim in s tern tudi o pomenu ambulatorijev. Daiekosežni ponien boj^ proti spol- nim bolexnim je mogoOe razumetl lo, ako upostevamo tri toCk©: 1. Razširjenost spo^nih bolezni. 2. Trajne posledic<; nezdravljenih spolnih bolezni. 3. VpraSanje, ali je zdravniSka voaa tako daleč, da lahko /. -uspehoia Poblja te bolezni. Spolne bolezni so bile žo.pred voj- no jako razSirjeno in sicer v vseh dru- žabnih sloiili, v enih vtc, v dru^ih manj. Med in po vojni so s« pa iziedno raz- pasle, razširllc %o se po krajih, kjer jih do svetovue vojne niso poznali \\\ vsled uepoučenasti ljudstva >w Siiijo vetlno bolj. Po nmonju strokovnjaivov ic imelo 9l% vseh moäkih vsaj enkrat v živije- nju kapavico, ninogi pa so jo imeli po večkrat. V velikih mestih je nad 10% vsega )>rebivalstva okuženih z sifilido. V Pa- rizu je bale četrtina prebivalstva sUiii- tična. So pa tudi kraji kakor na Ruskein in tudi v naši državi, kjer to skoraj vse prebivalstvo okuženo. Te tako razširjene bolezrU pa ima- jo, če se ne zdraviio ali prepozno zdra- \njo trajne posMce-, katerih se sploti ne- da več izlečiti. ¦ Zaenem c gonorojo ali kapavico. Premnoflokrat se Jo smatra za nedolžno bi/lezcH mladosti, in vendar povzroCa koinplikacija te bolezni, vnetje obmodka, zainašenje semenskega voda in v"sled te^ra nep^odnost. Večina neplodnib *a- konov je posledica kapavice. Jako pog-osto je vnetje prostate. A- ko prcide v kroničcn štadij, tvori izvor velikemu štcvilu stksiialnih nevrastc- nikov in ps.hično irupotetitnih niož. Vnetje inchurja iahkio preide na se- čovod in obistuo kotanjo. 'I'^rn pa pov- rroča sušico iedvicnega tkanja, to je or gaua, ki je za življenski proces neob- ho-duo potreben. Posledica kapavičnega vnctia oCi je a!i ix)polna oslepelost all vsaj poj>kod- ba vida. (.lonorojicuo vncue sklcipov pov- zroOa trajno okorelost sklepa, l-'ri ženskali pa se prepo^osto raz- 5iri kapayica na maternico, tube in o- varje in za življenje pokvari zdravje dotične osebe. To na kratko posledice takorvanc "nedolžne-i kapavice. Neprimerno htijSe In umogobro}nöj- So so. posledice sifilide. Sifilido ne snienio smatrati kot lo- kalno, kožno obolenje, anipak kot obo- lenje celega čtoveškega organiznia, vtna- lum totius corporis«. Sifilida jc obolenje malih mezgovnlh vodov in krvnih žilic. Tarn povzroCa vuetjc, ki vede do zamaScnja teh cevlj. vsjod tcga nastopi nckroza ali degeiie- racija organov, ki ^> preskrbljeni od len obolelih žilic in kon^no do preraščc- nja dotičnoga organa % vezivnim tki- voru. Vezivno ikivo pa ne more prevzeti fiuikcijö organa, katercga tkjvo je de- generiralo vslcd premale oskrbe s krvjo in tako nastopajo izpadkl fuiikcii. Ako torej ¦upoStevamo načivi, kako deluje sifilida v CloveSkem organizinu, potem nizuincnio, da so posledice mno- gobrojiie in da je ni skoraj bolezuj, ka- tere bl sifilida ne posiieniala. Na sifilidi obole kosti, sklespi i» nil- si ee. Vsled sifUide se vna/rne srfno nil- Šičevje, 80% vseh aortnih insuiicijene v rnlftdosti je sifilitičnega značaja, onn povzroču anevrizme in vnetje aortnin St€Il. 2e!odc-c, ietra, ledvice so podvr žene siniitičnemu oboienju, istotako oko in uho. Posebno vaina pa so obolenja mož- ganov hrbtnegu mozga,. perlfernih živ- cev in mo-žganslnh open. Omeniti hoCem sjuno Lues ccrebri, Paralyse Tabes, Pa- ciiymCiJingitis hypcrtrophicans. F'ripo-miiitl je že treba, da povzro- Oa sJfilida vrhu tega splošno oslabljenic poviša dispozicijo za vse mogoče drugc bo'.ezni, da tudi otroci ncozdravljenib sifilitikov bolehajo na tej bolezni in so vrhu tega zlasti podvrženi raznim 2iv- Cnim in tudi duševnim obolenjem. Na3- manj polovico bolnikov blaznic se Ima zohvalil» tx svojo bolezen sifilidi. Jasno je, dn je neobhodno polrebno, da vsa'ka država, da ccla človeška dru- žba vso pozornost in skrb posveča tej strašni äkodljivki člov«Skega zdravja. In sedaj je vprašanje: Je~li rnedicin- ska veda tako napredovala, da more pedvzeti boj proti spolnim boi#znim z upoiii na uspeh? Dal Preiskave na polju eksperimentaltic ierapije so dognalc eksaktno, da je mo- goče spirohete, t. i. povzrocitelie sifi- lide popolnoma iztrebitt, dalje je tudi dogtiala, katera doba sis Hide je najugou- rrejša za dosega tega cilia. To je takozvana seronegativna do- ba doba, loo io krvna preiskava na Wasser manovo reakcijo še negativ na. V tej dobi io mogoče v večini slučajev spirohete, to raj sifilido zatrebl popolno- ma z enkratuitn zdravljenjem. Ako pa je ta doba minula. ako so Že unstopili sploti simptonii sifilidt, po- t'.-rn je zair.ujen najugodnejši čas za ru- Uikalno ozdravljenje. Med tern, ko sc je prcj čakalo, da so nastopiii ti sploSm simptomi, lahko sedaj siiilis ugotovimo miltroskopično že v seronegativnem stadli« in začne-mo takoj z energičnlm ziiravHeuiem. Ako pa je Wassermanova reakclja že pozitivna, potem je treba dolgotraj- neišegu zdravljenja, da se dotičnika o- brani Pied trajnimi posledicami In polagoma ozdravi. I>oj proti spolnim boleznim, to je nalogö ambulatorijev. Dostopni so >s«m sicjcin, brez oziia na niih premoženje, opreniijeni z vsem, kar je pqtrebno v svrho kurenitega zdravljenja in tudi v svrho diagnoze. Vsakogar, pri katerern cbstoja. le sum spolnega obolenja sc Utliko po51Je sem, cia se koustatira even- tualno obolenje in se ga potem tudi brez- Plačno leči. Nadaljc je naloga ambulatorijev pre- iskovati ljudi, uslužbene v javnih lo- kalih od katerih mnogokrat izvirajo o- uuženja. Ambulatorij zbira statistiko S4>olnih boiezni svojega okrož.ia, skuša eruirati nosilcc okužcnja, da jih podvrže ener- gičiieniu zdravljenju. In 5e jedno vaino nalogo ima ambu- latorij, to je potorn predavanj razbistri- ti pojine o spohiih boleznih. razlagati nj-ih ix)men in važnost zdravijenja. V Nemčlji, kjer imajo po vsej dr?.a- vi ruzpredene venerološke ambulatorlje so tekom 4 let dosegli, ne samo, an se siK)!ne bolezni več ne širijo, ampak fite- vi!o spolnih bolezni je padlo že ua ^to- vllo, kakoT je bilo pred vojno. To je ve- lik uspeh, ki dokazuje, da je smotren boj proti spolnim boleznim uspešen in da ga je moKoče voditi do koncnwfa Iztreb- ljenja teh bolezni. Qojitev otrok. Nekaj o gojitv! bolj odrasllh dojenčkov. (Po »Zdravju«). (Konec.) Šest mesecev staro dete je treba večkrat jemati v naroijs. Na ta načm bolje vežba miSice ter laze ustrez-i radovednotti, ' I se Cimdslje boli zbuja v njern. Ko ga nosimo, je treba p«- ziti, da ga držimo zdaj na levi, zdaj na desni roki, da se inu ne skrivi hrbtenicH na eno stran. Istotako mo- ramo paziti, da ga takoj položimo v posteljicoi ko se utrudi. Poizkusov, da bi dete stalo ali hodilo, ne srnemo prep>ečevati, še man j pa ovirati, iz bojazni, da bi se mu ne skrivile noge. Najbolie vežba dtte ml- S'ce in zado.^ča potrebi z gibanjem v oRrajici. Na dnu o^rajice je postrt rne- hak gunj (koc) ali tanjša /imriica. Dete se v ograiici lahko postavlja na noge, sede in leže, kakorkoli se mu šibke nožice wtrudijo- V njej se hitreje na- uč! hoditi, polčg teg4 pcpolnoma bre?. ncvamosti. Navado, dajati otroku cucelj, da se umiri, je treba popoinoma opustiti. Kolikokrat je bil cucelj. predno pride otroku v usta, to v materinem žepu, v njeni torbici ali v materimh ustih! In koiikoivrat je cucelj vzrok ncvarnemu prolivu ali kvarjenju Želodca! Cuclja ni mogoče vzdrževati neoporečno čistega, ker bi ga bilo treba izlcuhatl, kadar- koli pado detetu iz ust. Po šestem mesecu naj se začne dojenček navajati na čistoto. Zategadelj ga posadimo, čirn se zbudi, na posodo, kl ima §irok in okrogel zgornji rob. V tern času dfto po navadi opravl na- ravno potrebo. Zavisno jt od spretnosti materine, pa tudi otrokove, ali se prl- čne to navajanje prej ali kasneje. Z izvestno razumnostjo doaežemo, da sa dete kmaln po prvem letu samo ogiašn na potrebo. Jako važno je xa poznejše vzga- ianje, da navajamo dete čim prej na poslušnost. Dete mora svoje Želje in svojo voliO podrejati volji matenni »li volji najbližje okolice, ki ga vzgajt. Mati in okolica se morata zategadelj zmerom dosledrto, mirno In ne danes tako, jutri drugače vesti proti detetu. Že i«za prvih dni ci&tetovega življenja mornjo roditeljl ustrezatl detetu samo vtem, kar zahteva pr?.v]lna go site v. Da se navadi sesati samo ob določenem času, bl bila prv* odredba za to. Ce se dete joka, ga ni trebn jemati v n*- ročje, s« mu laskati In ga milovttl, nego poiskati in odpraviti jo trebt vzrok, zakaj se joka. Drugače se malo bitje izprevrže v nevarneg;» tiranat ki mu mora siužitl vsa okolica. To pa ni samo grdo, nego tudi brezotmetno. Koliko to vpliva na detetov značaj in pozneje na njegovo vzgojo, o tern ni treba še posebej govoriti. • * ¦ Cepljenje. Ca kdo preboll n»- lezljivo bolezen, postane za to bolezen nesprejemljiv. Nato se opira cepljenje zoper eno izmed najnevarneiAih nile- zljivih bolezni, zoper koze. Če se n» dojenčka s cepljenjem prenese bolezen — koze — jo preboli v lažji obliki in oostane potem nesprejemljiv zanjo. Cepivo, s kftterim se prenesefo koze na dojenčka, je gnoj, vzet od teleta, ki ima kravje koze. Ko dojftnček preboli te kravje koze, postane nesprejemljiv ica cine koze, in sicer za deset let. Cepljenje se vrši tako, da se nn dve ali na tri razice na zunanji strani zgornje feht.i prenese malo cepiva. Tretji dan po cepljenju koža tarn pordeči in nekoliko oteče. Sredi te otekhne se koncem prvega tedna pojavijo drobni mt-hurCki, napolnjeni izpočetka s pro- zorno, potem pa z gnojtio tekočino. Okoli tako ognojenih mehurčkov se Siri čimdaije bolj krog vnete, pordele in otekle kože; pa tudi obče stanje detetovo se nekoliko izpremeni. Z bo- lečino in srbenjem cepljenih mest se pojavl malo zvišana temperatura, ki doseže Casih celo 39°. Koncem drugesR tedna se prične gnojna ranica suSiti v temno rdečo krasto, ki koncem tretiegja tedna odpade ter pusti sa seboj znauo brazgotino. Cepljene otroke Je Imeti posebno čiste. Razen v drugem tednu )ih \a redno kopat^ Paziti mor&mo, dt si tie praskajo gnojnih ranic, ker bi se sicer po eni strani okufili ranic* ?. umaza- nimi prstl In nohtmi, po drugi strani oa bi prenesli koze na druge dele te- lesa. Ce se zgodi tako, boluje dete moCneje. Zcto je najbolje cepiti dojenčka v času med tretjim in 2estim mesecem» ko se da praskanje in okuževanje % umazanlmi nohti laže preprcčitl in ka- branitl. Dr. Nadežda Stanojevlöeva. Dncvna kronika. Rotmiuska krajjlca prišla v Beograd. Dne 20. tm. je prispela romunska kra- ljica Marija v Beograd. Na kolodvoru so jo pričakovali kralj Aieksander, kra- Uica Marija, ministrskl predsednik Pa- ši^ in zunanji minister dr. Ninčič. Za žiipana občine Rogaška Slatln» je bil 22. tin. soßlasno ter ponovno izvo- Ijen Viljem Bizjak, tovarnar v Rogaiki Slutlni. Uubljauskl škoi postal groi. Pape^ je imenoval liubljanskega škofa dr. Je- gliča za rimskega grofa in asistcnt* papeške prestolice. Iz Savinjske doliue se nam poroCa, da si ie radikalntt stranka za pretekle Stran 4. »NOVA DOBA« Stev. 34. volitve v 2alcu izbrala sila delavnega in vnetega zaupnika, ki je bil sneer do- bro založen s plakati in denarjem, ki je pa doscgel pri volitvah —0— glasov za radikalno škrinjico. še po pomoti ni pa- d!a v njo niti ena kroglica. Načelna pri- padnost radikalskega Žalskega agi;a- ' torja je vzela tragikomioen konec v raz- trganju strankine legitimacije, kar naj- bolj izpričuje vso volilno moralo radika- lov med nami. Smrtna kosa. Dne 20- tm. je nena- doma zadct od kapi umrl notar Tomo Sorli v Podgradu. Rajni je b 1 podžupan podgrajske občine in predsednik tamoS- njega okrajnega cestnega odbora. Bil ]e eden najboljših javnih delavcev in ue- ustrašen branitel] pravic slovenskega aaroda. Umor. Pri posestniku Vudlerju v St. Ilju v Slav. Qoricah je služil za hlap- ca Alojz Repnik. Pretečeno soboto so klali svinjo in Repnik je pomagal sne- mati kožo, kier pa ni znal, ga je mesar zapodil. Qospodar mu je naročil na dvo- rišču sekati drva, kar je Repnika zelo jezilo. Ves dan je razsajal. Opoldne je pri mizi pograbil dva noža in tolkel z njinii po mizi. Ker sta bila pa noža mast- na, si je obrezal prste. V tem je priSel k Vudlerju posestnik Bauman, ki je mi- ri! Repnika. Ta se je pa zakadil v Bau- mana in ga trikrat zabodel v prsa. Bau- fcan je šel iz hiše in se zunaj zgrudil na t!a. Repnik je razsajal še naprej, pogra- bil gospodarjevo puško in hotel vse o- krog sebe postreliti. Ko je Repnik slišal. da Bauman umira, se je zakadil v divjl beg. Volitve so pojedle »Ljudski Dnev- nik« dr. šuŠteršiča, dr. Novačanovega »Republikanca« in niariborski radikalskl Lednik, ki je izhajal pod ukradenini ime- nom »Naša Vas«. Občni zbor trgovskega bolniškega in podpornega društva v LJubljani se Je vršil 22. tm. Predsedoval je g. Lilleg. Zgodovino društva je lepo očrtal g. Volk ter je ob koncu poročal, da je za- grebški Osrednji urad na podlagi za~ kona narodne skupščme o osiguranju radnika odruxlil Hkvidacijo vsch privai- nih bolniških blagajn. Pri debati so se ogiasili g. Jelačin v imenu Zveze trgov- skih gremijev, g. dr. Pies imenom tr- govsko - obrtne zbornice, g. Stermecki v imenu štajerskih trgovskih gremi;ev, zastopniki trgovskih nastavljenccv in posamezni člani drušiva. Soglasno je bi- la sprejeta resoluci.ia, ki povdarja, da ]e b;la trgovska bolniška blagajna najdo- vršeirejše urejena in ekonomično uprav- Ijana ter ima pri gremijih Celje in Marl- bor svoje okrožne poslovalnice, ki o'.aj- šujejo stik z interescnti. Lividacija bi bila v sedanjih razmcrah težko izved- Ijiva, ker okrajna blagajna komaj zma- guje agenco s sedanjim številom zavaro- vancev. Tudi so merodajni strokovni re- feren'.i za socijalno zavarovanje Izjavill raznim delegacijain, da se bo dala slo- venskemu trgovstvu in lndustriji Ista pravica, kakor jo uživa hrvatsko trgov- sko društvo »Merkur«. Zato se zahtcva, da se z ozirom na gornje naredbe sklep središniega urada revidira in izvrSIiev lividacije do nadaljnega odgodi, Pegavica v Sibeniku. Iz Šibenlka prihajajo vesti, da se je med tamošnjiml delavci pojavil pegavi legar. Zdravstve- ni edsek je podvzel potrebne koraket da bi se ta nevarna bolezen ne razširila. Žrtev iiipnoze. V Velikem Bečke- reku je pred nekoliko meseci nevarno zbolel Ivan Dudvarski, gimnazijec, star 17 let. Zdravniki ga kljub vsemu trr.du niso mogli ozdravitl neke čudne boleznl. Sedaj so dognali, da je postal žrtev ne- kega hipnotizerja, Id je imel pred mese- ci predstave v Velikem Bečkereku. Mla- deniča so poslali na budimpeštansko kll- niko, hipnolizerja pa zasledujejo. Aretirani tihotapcl s srebrnira de- narjem. V Uroševcu je aretiral srezkl kapetan Arnavta Ali Hadži Jakupa Iz Skoplja in Rasim Cara iz Djakovice, ker so poskušali vtihotapiti v All anlio ve- llko svoto srebrnih dinarjev, Hadži Ja- kup ie bil aretiran in odveden v Skoplje, Rasim Cara je pa tišel stražnikom. Poskušen sainonior. V Trs^u so na- šli v veži neke hiše na tleh nezave.stno kžečega moža, starega kakih 35 let. Okoli ust je bil ožgan, okrog niega pa sc je razširjal duh karbolove kisline. Moz se je bil očividno zastrupil. Na lice me- sta prihiteli zdravnik je tividel, da je stanje neznančevo zelo opasno. V bol- nici so ntu zdravniki izprali želodec a kljub fern ni pršel toliko k sebi, da bi mogel govoriti. Obsojen radi tatvine. Neki Evgen Fürst iz Arada je pokradel grofici Pavli della Torre v Oorici, pri kateri je btl zaposlen kot sluga dragocenosti za jvet- deset tisoč lir. Vsled njegovih predolgn prstov ga je obsodilo sodišče na 5 let in 10 mesecev ječe. Apostolska vikar.la za Vojvodino. Vlada je privolila vsled sporazuma z Vatikanom, da se za apostolskega vl- karja za Bačko s sedežem v Subotici imenuje Ljudevit BudanoviČ, za Banat s sedežem v Velikem Bečkereku P. Ra- fael Rodič. Orožne va]e duhovnikov. Minister vojne in mornarice je oclredil, da morajo bogoslovci in duhovniki, rojeni 189S, ki še niso zadostili vojaški dolžnosti, na- siopiti dvomesečno orožno vajo od 1. julija do 1. septembra 1923. Zeiezniska nesreča. V Zagrebu se ]e v bližini novega premikalnega kolodvo- ra po železniškcm tiru vračal vinjeni in gluhi seljak Lacko Meštrovič doniov. Ko ga je vlakovodja zapazil je dai s strojem signal, katerega pa gluhi seljak ni slišal. Kev vlakovodja ni rnogel vlaka pravočasno ustaviti. je desno kolo stro- ja zagrabilo rnoža in mu popolnoma zdrobilo glavo. Umor. V Ročinju so našli posestnika Franca Krerana zadavljenega v njego- vetn stanovaiiju. Vzrok umoru je bil nal- bržc, ker je uinorjeni prejel pred krai- kiin vojno odškodnino. Napačiii stotuik. Tržaška policija ie arctirala nekega Humberta Verzier, ki sc je neopvavičeno izdajal za stotnika italijanske vojske ter je s to pretvezo vodil neko nadzorovalno agencijo. Vr- hu tega ima na vesti še mnogo druglh sleparij, kl jih je izvršil v raznih krajlh Italije. Velika ielezniška acsrcča. Vlak že- lezuice Worih Shore in Milwaukee je zavozrl v vlak čikaške nadcestne že- leznice. Nesrečo je povzročila gosta me- fc'la. Dva vozova cestne železnice sta se prekucnila, ena oseba ie bila ubita, per- duset ranjenih. Klub trinajslorice. Ntxiavno so usta- nuvili v Parizu klub trinajstorice, kl je omejen ue sstnio na število članov, am- pak tudi na pogoje, ki se jih stavi čla- nom. Klub sestoji namreč od samih l)lv~ ših, sedanjih in bodočih ministrov. Dru- gačen je klub trinajstorice v New Yor- ku, katerih program je izraz praznovei- nosii. Trinajst članov tega kluba se zbe- re vsakega trinajstega dne v niesecu, ob trinajsti uri k i>ojedini trinajstih raz- ličnih jedil serviranih od trinajstorice natakarjev. V dvorani je trinajst zrcal. trinajst svečnikov itd. Člani tega udru- ženja so na glasu kot veliki požeruhi In pijanci, ki ne priznavajo nobenega dru- ge?;a užitkarazun telesnega. Višek njiho- ve filozofije je, da traja pojedina tri- najst ur da vsak clan izpije trinajst H- trov raznih pijač. Važna novost jesu nove Berson %ü- mene podpl;ite, jer iste čine nošnjn kx)Ž- najh potplata nepotrebnim. Pešto su Berson gumene polplate na samo znat- no jeftinije, več i dugotrajnije od ko2- natih potplata, osiguravajo si isli več samo po sebi prednost pred kožnatim pütpiatiina, ali Berson gumeni potplatl pružaiu i k«d nošnje ßpso'utnu zaštitu protiv aiokrine i zime to pružaju kod h,o- danja elasticitetu, uslijed čega se upeca preuranjena umornost kod hodanja sprl- jačava. Razne vesii Največji petrolejski vrelci. Te dnl so odkrili pri mestu Larao v bližini Ma- racaibo v Ameriki petrolejske vrelce, kl dajo dnevno 120 tisoč sodčkov pctrolcja. Po strokovnjaškem mnenju so to najbo- gatejši vrelci sveta. iKoiel v icči. Billy — tako se nam- reö imenuje velik, bei kozel v New Yorku — je prišel iz ječe po zaslugi svo- je požrešnosti in ljubezni do tobaka. Billy jc bil namreč aretiran, ker Je lovll ženskcrvin otroke. Kmalu polem, ko so ga zaprli v p-osebno ce!:co na policijsKi Štaciji, se je izmuzal v kTOJačevo sobo in ie požrl žepe za revolvers, na devetlb policijskih hlačah. Kakor se sklepa. sc je Billy najbrže zato spravil na žepe, ker je misül, da je v njih kaj tobaka za žvečiti. — Seveda so se ga hitro odkri- žali iz štacije. Geografska ucvednost amerlšktti dl- jiikov. V tolažbo našim gimnazijeem pri- našamo, da njihovi ameriški tovariši znajo še mnogo manj od njih. »New York Times« pripovoduje o neki new- yorski srednji soli, da ie siavil profesor sledeča vprašanja: Kje k Qal:poli, v ka- teri drčavi leži Solun, katera je najvišja gora v Kvropi. Dobil je sledeče odgo- vore: Qalipoli jcnaPoljskem, Solun je v Italiji, a najvišja gora v Evropi i« Qav- risankar. BolniŠfilca za pse. Anverijjanka Sia- mon Mac Hie je zapustila vse svoje velikansko premoženje druStvu za za- ščito živali v Zcdiujenih državah z na- ročilom, da se o.tvori pasja bolnišnica, kjer bodo preskrbljeni vsi psi siromaSirin slojcv. iniluonca zJihtevala 1000 žrtev v šestih tedaib. Od prvega januaria je u- mrlo v Chicagi tisoč oseb za influenco. Zdravniški komisar Bundesen je izdai naredbo, po kateri se mora vse jedilne priprave in steklenice v vseh hotelih in resčavracijah sterilizirati. Razkužeiije se mora vršiti z vrelo vodo in milomT Čemur se prida nekoliko sode. Včeraj je poskočilo število bolnikov za pljučnico na 128, kar je največje število za en dan v te.sn letu. Novih slučajev influence je bilo S5. Za obema boleznima je uinrlo včeraj 35 oseb. Snežni vlhar oviral postal zruko- plov. Pilot fl. C. Thompson je poskuš?l zk-teti s svojim poštnim aeroplanom v Bryan, O. Vihar in gost snežni ineteZ gd }a dvakrat prisilil, da se je morn! spustiti ivd tla. Niti pet korakov ni mogei vi-dcti pred se in >o iX)i>o!nonia zgubil vsak občutttk za smev. Ko se Jo spusttl mi tla, jc skoro padel rja strehe lii.s, In je podrl več drevesnih vrhov predno ic slednjiö pristal na svojem prostoru. Kilaua zopet bruha. Ognjenik Ki- laua je. začel zopet delovati. Poročilo pravi, da se valita iz cnega kota ognj«- nika dvc veliki reki lave. Prvi Evropejoc pri Dalai Lami. Ze- lo tožko je priti do najvisjega pogau- skega poglavaria Dalai Laino v svetem inestu Lassa v Tibctu. Angiežu dr. Mac. Üovernu, članu britanske budtetične ml- sije, se je, kakor javljajo iz Kalkute po \elikih tcžavah to posrečilo. Britanske oblastl so bile proti temu vratoloinne- m« podvzetju. Dospel ie v Lasso s sv-Or jiin slugo, noseča na piečih težko breme. Ker je bil njegov naglas sumijiv, je tr- ¦dil, da prihaja iz Sibkima, kjer govore prebivalci nokvarjeno narečje. Dr. Mac Govern, ki nosi naslov castnega sve- čenika Bude je videl Dalai Lamo samo enkrat, ter trdi, da izgleda, tibetanski pa- pež zelo dobrodušno ter je zelo prHazen. Povodeuj v Puščavi. Sahara k ob- Ce znana radi svoje suhote. Zato se zdi čtoveku skoro nemogoče in neverjetno, da bi bila tarn kaka povodenj. Vendar 17a je nastala fflm precejšnja povodenj radi dolgotrajnega dezevja, kakor pravi poročilo iz Konstantine v Alžirju. — Obmejni kraji so vsled deževja tako pre- plavljeni. da je železniška linija iz Bi- zore v Tuggurt na petih mestih Pretr- gana. Nek vlak, ki je peljal po tej pro- gi, je nenadoma obstal sredi velikcga jezera. Voda jc pokrivala tir za cno no:^o na debelo. Radi povodnji so mo- ral! preblvalci zapustiti postajo Ttiggurt. T?.ka povodenj ]e seveda zelo redok po- jav v Sahari in kolikor & znana zgodo- vina te ogroinne puščave, ni bilo tarn Šc nikdar takih velilcih neviht. V dveh krajih, kjer od leta 1917 ni padla nitl kaptjica dežja, je voda odnesla več sta- novanj. Beduini so radi teh njim po- ixjlnoma nezutmih naravriih pojavov zelo presenečeni in v največjeni strahu, Tlskarski pogreški se najdejo v vseh listih, včasLh pa nastanejo iz takih pogreškov dobroiispele sale. »Corrkre della Serra« je zhral nekaj pogrešk iz pari§kih listov. Iz dveh poniešanih notlc je nastalo sledeče: Dva norca. Včeraj se je vršila v župni cerkvi poroka go- spoda H. in gospodicne V. Ta dva nor- ca je policija takoj prljela. Na pol'ci]- skem uradu je uradnik sestavil zapisuik, nakar jc policijski zdravnik odredll, Ua se odvedeUi v norišnico. Med kllcunjem občinstva je sre<5ni par zapustil cerkev. Deset zapovedi za zakonske zena. Legal Aid Society, je obelodanila deset zapovedi za omožene ženkice. Zena, ki hoče inieti srečo v zakonu, se naj stro- go ravna po njih. Evo jih: 1. Ne bodi razsipna. Od primernega, skrbnega go- spodarstva z dohodki rvo'^ga soproga jo odvisna niegova pripadnost za vzdr- žavanje doma. 2. Qlej, da bo tvoja hiSa vedno čcdna. Nič ni bolj osvežuioce zu oči trudnega delavca kakar jx>g!ed na (list in prijazen dom. 3. Qlej, da si ohra- niš vedno svojo prlvlačnost. Ako ie že- iia uemarna, postane mož postopač. 4. Ne pusti si dvoriti od drugih mož. So- progi radi postanejo ljubosumni; vec- krat brez vsakega povoda. Ne daj možu nikdar povoda za ljubosurnnost ali sum- nioenje. 5. Ne zameri možu, ako je. na- pramotrokom primeroma strog. 6V Ne porabi prevci: časa s svojo materjo, 7. Ne s-prejemaj nasvetov od sosedov. tu- di od svoje lastue družine ne, v kolikor se tičo tvojih Iastnih domačih razmer. 8. Nikdar ne podcenjuj in ponižuj svoje- p;a soproga. 9. Smej se, lx)di pozorna tu- di pri nezuatiiih s-tvareli. 10. Bodi takt- na. Bodi ženskal Moški so namreč sa- mo veliki otroci. Spal 50 dni. Sedemindvujsetkttil nu'-hanik iz Chicage Joseph J. Wright, ki je spal veC kot 50 dni bo kmalu o- kreval. Wright je bolelial na vnetju mo- žganske nirene, kakor Pravi dr. A. J. Parker. Bolezen si je brezdvomno na- kopal v svetovni vojni, ko je služil kot narednik pri angleških inženjerih. MeU spanjem so ga luranili potom gumijaste cevi. Nikdar se ni toliko predramil, da bi sjpoznal svoje strežnike. Ves čas s.e je zdravil na domu svoje tcte. ViSek pozabljivosti. Dogodilo se |e pred nedoJgim. da se je v neki slovcnski naselbini oženi! pe-člar srednje starosti. Svatovščino je prircdil v nekem salonu, kamor }e kot fant vedno rad zahajal. Nt: svsttovščino je kajpada povabil več svojih prijaicljcv in tovarišev, Ko s«, Jo družba tako razvnela, te.r je kazalec stenske iyo kazal že na cihiaj-sto števil- ku, vstal jo nenadoma. poslovil se pri- jazno od družbe ter odhitel na veliko zri.čudcnje novoporo^eno ženc, na svoj ft;ntovski dom s^in. Rcvež jc pozabll, Ca se ie oženil. Co 5>i bilo Tutankamenovo bogastvo nsjiožcflo po 6?o! Lord Carnarvon, ki je vodil raziskovanjc Tutaiikamonove Kro- bnico, ceni najdeno bogastvo na 15 mili- jonov dolarjev. V Baltimore se je pri tem porcčilii vprašal nek dober računar, kol»ko bi znesle obresti, če bi sc vse tl- sU) bogastvo v-arno Investiralo po 6 od- stotkov, namesto da je ležalo vsa tisoC- !.fja zakopano brczplodno v faraonovi grobnicK ffvo odgovora: 14,388,0ooOoor Or;o,0oo.0oo0oo,0oo,0oü,0cvo,0oo,0oo, 0oo,0r>o,0oo; Ck>o,0oo,0uo/k>o,0oo,0oo, 0oo,0oo,0oo0oo,0oo..0oo,0oo,0oo. Ta jc izračunal dr. John Roger* Mtissehnan,' profesor matematike n» John Hopkins univcrzi. Toda kako nüj to zgovorinio z besedami? Take svote sploh nil Poznamo siqer miljoiie, bilio- r.e, triljoue, kvadrilione, kvintlljonc Itfl. Toda kaj je pa gornje število? Clo\^e5ka uoinižljijtt se šc ni povspela do tako gorostßsnih števil. Razume se, da bl Seslodstotne obresti v treh tisočih letih daleč prešegale vse bogastvo na zeinlji. Torej: 15,000.000 po 6 odstotkov bi da- jo obresti 14,288 y. repom obstoječim tz R-l nicel. Veliki vlharjl v Zedlnjenlh drzavah. Kfkor poročajo ameriški listi, so razsfi- iali zadnje dni v celeni vzhodnem dclu Zedinjenih držav silni viharji, kl so pov- zročili obilo Skode- iu zahtevall veliko oloveških 2rtev. Po dosedanjih poročillh je nad 30 ljudl mrtvih in 75 težko ran je- nlli. PoruSilo se je nad 50 his. V Evropi poslušajo amerlSke kou- eerie, V New Yorku so prejeli čestitkc po kiiiblu, v katerih so zahvaljujej'o Lou- dončanje newyorskim opernim pevkam za krasne točke, ki so jih popevalc zad- njo soboto večeV A DOB V«_____________________________,___________________________________•****<» o- «Mm Hranilnica mestne občine Celje ^™^««. rsl ! V lawBtxai 3p>f*X«M5! p*»i kolodvoru, Sfanje itraniSraih vlog & 42,000.000, gg Vrednost rezes-vnega zaklada K 8,000.000. SSRAN1LSIE vloire ki se scrctanala od usako- SPREJEMA tudi u uarno shrambo od slrank Jj OSKRBUJE soojim uložnikom prodafo in na- ä^tooonk. PoStiic položmce strankam brcz- Ike f. 1. d. Dafe i> najcm PREDALE v svojifo | šuje zo nje tudi Inkjso in drug« denarna opra- ^aöio n raumlBoo Rcntnino pisčuie zai^d aafeblagafnah, takor da obdrži kljui stranka | uils najkulantncie. IZPLACILA ü rooiemsftHi ^ iTsool^a- I sarna. R i»«tao «flodao in promptno. 9»osei?ia vseh wr©t pod najugodnejSimi poyoji. Brezplačna |H»jasniia in slrokounjaškl naswcfi u üseh denarnih praSanjih 2. fib § (Mm KflHHHBHHH9filHHfiQHl GUMENE PETE ih GUMENE POTPLATE cenej« Sn tmjnij« so kahor ubii«imiI Najbolje varstvo g»roti vlafll i mrax»! manufakturno ^ H^K I I H |I ^BBk Böfef!sl^f 3 (gcsHItta Plev^ak) nasproti Mestuega mhua NA DROBNdf ^'s b°- u HA SEBEtLO! I PRIPOROČA I. ..._ ssvojim oetnjenlnt otffemmlocün «elSko r^nožin« «wo- j zemskega blana kakor «ukno sea ntciScc in L<.*»<;• ] I eke obleke, oefir« 61 son, v»e krojadke potreb«ö««* j ne tcr» rarnowrstno o, *e «ice pri foo^f OtarteV?t.. Ponudbe pod šifro. *Soban-P.-86* na liiterrekfsni d, d. Zagreb, (llca'21. 491 .Ug^dna-jiritoinosf, Pasestnica r. ¦<>^'-i^ ""^n.o.-vjnjerrr v e'e- tfovfiah P>*J '-¦' ¦¦ameniati za po- Sfd-stv«, '¦ ¦¦¦' :v>n.t sf5 ö"; 20 ¦ \ train© a si. za (jioiočem. čaa.. i1 ndi dopJačfio ni i^kljw^r!"'•> lv;'-' '......^.-....- ,.,¦>;...-.:¦!.. :.'. &Q&P& Vabilo XIV. rednemu lefnemu obenemu zboru f9Tf^govskega drustva w Celju^y ki se irrii sgne 5- Äp?*ilffl tfb 20. urö v resta*r«*acij* Mar. doma. ' ISvDsvni srodc 1. Čitanje zapisnika zadnjesa ietne^a občneRazbora 2. Poročila funkcijonarjev 3 Volitve novih funkcijonarjev. 4. Slučajnosti. Ako ob napovedani uri občni zbor ne bi bil sklepčen radi nezadostnega Stevila Clffnov. se vrši eno uro kasneje občni zbor, ki je sktepčen ob -vsakem Stevilu nav- žočih članov. ZVEZNA TISKARNA V GELJU : STROSSMATERJEV« ULICA ii I : fzvršaje okctsiw :;¦; hitro vsa v njeno stroko spadqjoca dde v priprosii in tudi v najmodcr- nejši izpeij'avL Najraztičnejše tiskovine'za sole, šotska vod'dva. za občim' ' ~ ¦ ':: irede. za rfn/stva, Iwrporacije, trgovce, obrintke in zasebnikc. Za gostilničarje vabila na vespjice, različne plakate, oznanila in drugc. tiskovim. Izvršitev kar najhitreßa. Cenc zmernc. MOOBRNO URBI-ENA KM JI GO VEZNICÄ Straü ü. »NOVA OOBA« StW: it. narcdni dom (na oglu u prff!ic)ü) «ßeas fit r-r* ¦ • ¦ *¦¦ i OOO- — $prej<>tia^. 3hurati*iliie vloge nai fturauntfIxte tonJiJEice in telcoči Factum ter j.$li v^djo, ve^jc* steine naložbe In naLoLfie denaurrsJl* savcdov po dogovoru. C)hav!|<) vse denamp, lcrc%clffne in posojllne: transakcijle rEaJtetilasito.eifC». LASTN! DOM" V CßLfU reglstrovatia Hreäifna In stavbena zi&«Irwga z^omeieito zavezo» Presooiova sil. 15- Sprciöma Uran. vlcge In Jib otwesfiufie im» 6°« io i© 6 Diz* od s. o, prost odpovedfc 6VA 0in oil »lo. Pri v©fi|iii naioifoaSi po öo^ovcru ^Salo posestvo obstoj^ce iz hist* ali vile in nekaj /;em- HiLfo, v okolici mesia Celjt-, 8C kupi. Stefan Marori, Glavtii-tn? 2.'Ce»je- 2-1 Priti« hišo, v katcri se nahaja go«ti!na, v sredinl mesta Cclj«?., se ugodno proda. Pojasnil?. iz priiaz- nosti daje g. Stern, Gosp. ui. 26 ali med uradnimi uraml v pisarni hotela Balkan..i- 2 Učenec ji: ciobre. hisn in .«; dobro šolsko i^obtaabo ^e sprejjne takoj v trgovini meSanega blaga I.. Schwontni r, Vransko. 2-2 IETIMA2 Dr. Pctnlk ordinvra izv^n torka in p^t.ka vsak dan v Št. Jurju ob ijuž. žel za jeti^ne. Čitajte njegove 3 knjige o jetiki. pEzülharp ]q§ ffp|H|J8l§ SlomSkov (* aIia Prcd farno priporoča svojo bogato z;tlogo d^ž* nifeov domačega izdelka po najr.ižjih cenah. Sprejema in izvršDjft vsa po- 204 pravila točno fn solidno. 10—7 Seno in siama za klajo je pripravljefia pri naročilu enega va- gona takoj za odpošiljafev, ki se izvrSi promptno od ž«le«rn:3ke postaje in r.icer: 15 vs^onov zdravega, s:ihe.^a. dobrega sena, 5 vagonov s!arnp(mešane: ovsene, pSeniSne in žitne), 3 vagone pre?.ane siatne (meäans: 2=tne in pSenk'ne). Vprašati pri Mavro Löbl i sin, Čakovec, Medümurje. ^-9. .3 — L Ant Lečnik O ''Far in jtn?elir o CeSjc, Slavni ti»g m. f SYARIL O ! Kot zastopmk tvrdke iJ. Turin <& Com p., tovarna za perijno tTtc drilo v Celju. dajem na znanj«, «ia srr.e obvezjio ,-:a tvrdko sprt- pmati clenar in denarno vrednost ter izdaiaii pobotnice edinoik1 poslovodja gosp. Jože Ptewc, Gosp. F» Tw^i« ni poslovociia nima navedenih pravic in tvrdka plačil v njcgove roke ne prixna Celje, l>r. A. Božtf, dne 16. marca 1923. 3—2 odv«tnik v Ceiü Špecerl$ske> tolago nakupite po nalzsn^rnejSili cenab pri rvrdfei: Äntoit Fazarinc» Celje SO- \\ Kvajja Petra ceata 27. > Introtaim prvovrstne tt rani «He Hlotoase> " za promei z realffetarni: ^ flnton F. lmM\ CEL3E H?a!ja Peha c 2Z CEUE Posr^dujepr! ^pixlajl ozir. «takupu zemljiSč, niš, vi], gradov, veiikih iu rnaiih posestev, industrijskih podjetij itd., itd- vestno in točno. '5-40 Ustanov. ieta 5899, R.SRLMIGCEUE (NflRODNI DOW) Ogroraoa zaloga vsakourstnih ur, zlatnine, ire» brnine, briljaDfov, opfike, očal itd. Najnižje kon- kurenčne cene. Poppauila fočoo io zaneslpvo. Kupujem staro zlato in srebro. Čudili Zahlevajte cenik. se tudi Vi bodete nizkim cenam, po katerih se prodaje sukno,vofno,cefir, platno, hlačcvina, modrovina, lobci in sploh vsa ma- nufakturna roba v veletrgovini R. Sterrnecki, Ct;lje, katcra do- biva stalno veii- kanskc poSiljatve robe direktno iz prvih svetovnihto- varn. 5-2 ¦ ¦BiiDiiirr/riiieirii^bSBiiiciBrBeciRBKBiiiiiiBBMKiBtttnoiB Stenski naert Ljubljane je izšel ¦ v zalogi „Stenskih reklamnih našrtov trgovako>* prometnih « S srediäe in kopališe kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev" J ¦j ter se dofoiva po vseh trafikah, za eeno od Din 7'— po « * pošti Din 8'—, kakor tudi V glavni zalogi: OCliASfll ZflVOD: 4 cLZopmaDovoanoDČDoiD reklamno podjetje j Ljjubl|ana, Cledaliska uliea 2. DEVIZE NÄKflZILÄ ESKOMPTE VÄLÜTE ÄKREDITIVI KKED2TI o o S\v^^^ ^* Kepltalinreaerve: Dia 50.000 000 - ^<3T ^