/. J' St. 31. ^ ; m - — T čaj XLYIIT. List ljudstvu v pouk in zabavo. bhata nak četrtek In relja s poštnino vred In v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta i K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za droge iiVMavstfjska Odelo 6 K. Kdor bodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. - Udje .KatoL tokovn«ga društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 1(5 vin. - Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. - Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, mserate ir. reklamacije. , , . , . ,. „ Za bmrat» u plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — zaprte reklamacije so poštnine proste. Naš poslanik zapusti Srbijo, in prestolonaslednik bežita. Kralj Peter Srbski voj- voda Putnik ujet in zopet izpuščen. Avstrija odklanja posredovalca. — Mir bo Avstrija narekovala v Nišu ali Kraguje-vacu. — Med našim vojaštvom veliko navdušenje. — Francija in Rusija se umikata. Srbija ni hotela izpolniti naših zahtev! Vsled tega je Avstrija pretrgala ž njo prijateljske zveze in naš {»oslanik v Belgradu je v soboto po 6. uri zapustil Srbijo. 'Od tega časa se je začelo med nami in Srbijo vojno stanje. Ako bi Srbija že ne imela nič drugega na vesti, kakor sokrivdo na umoru našega prestolonaslednika, bila bi niena dolžnost, da ponudi Avstriji vsako zadoščenje za tako razžalitev. Toda to ni bila niti edina krivda, ki jo je zagrešila Srbija proti nam. Skozi 6 let nas je neprestano vznemirjala ob naših mejah ter nam naredila velikansko škodo v našem gospodarskem razvoju. Vendar smo morali biti pripravljeni, in čeprav nismo imeli vojske, vendar smo morali plaičevati neizmerne svote za vojaško pripravljenost. Tega nismo mogli več mirno prenašati! Sedaj ko še je prišel zraven strašen umor priljubljene-_ga nam nadvojvode, je bila mera polna. Ali se Srbija prostovoljno poda na druga pota, ali pa jo z orožjem in silo prisilimo. Srbija si je izvolila zadnje! Cela Avstrija stoji v tem važnem trenotku kakor en mož ob strani svojega presvitlega cesarja in klavne avstrijske armade, kateri izročamo mirnim srcem usodo naše države. Tudi mi Slovenci m Hrvatje, čeprav po jeziku in krvi sorodni srbskemu narodu, ne delamo v tem ozira nobene izjeme. Kdor žali Avstrijo, žali tudi nas! Katoliško naše prepričanje nam nalaga zvestobo do cesarja in Avstrije, in vsled iega niti trenotek nismo bili v dvomu, kaj je naša • dolžnost. Le Nemcem moramo povedati v tem resnem trenotku odkrito besedo. Avstrija in njen cesar ne nastopata proti Srbiji, ker so Slovani, ampak, ker so naši sovražniki. Ne gre se torej za boj proti Slovanom, ampak za boj proti sovražnikom. Naj bo kdor bodi. Slovan ali Nemec, ako je nas sovražnik, potem je naša dolžnost, da sledimo klicu svojega cesarja. In mi Slovenci sedaj ne vprašamo, kakega rodu je naš nasprotnik, ampak mi izpolnjujemo brez ozira na vse okolnosti ono dolžnost, ki nam jo nalaga naša velika domovina Avstrija. Naše oči se obračajo sedaj k Bogu! Prosimo ga, naj nam varuje sivolasega,. mnogo skušanega vladarja, kateri še mora sedaj izpiti tudi ta bridki kelih. Res, vse pride nanj! Toda čim bolj ga vidimo trpeti in skrbeti, tem zvesteje in gorkeje se ga oklepajo na^ ša srca in čutjio ž njim. Prosimo pa Boga tudi za blagoslov, ki ga naj pošlje najši armadi.. Naj ji da moč, pogum in zmago! Prizadevanje velesil, da se spor med Avstrijo in Srbijo ne razširi. Celi svet prešinja mrzlično razburjenje. Sedaj, ko so se vse velesile prepričale, da zahteva Avstrija nekaj samoumevnega, da hoče postaviti svoje razmer- je do Srbije na zdravo podlago, si prizadevajo vse velesile, da bi ostal spor med Avstrijo in Srbijo omejen le na ti dve državi. V prvi vrsti si prizadeva Francija, da bi odvrnila Riusijo, naj se ne postavi zoper Avstrijo. To je tudi popolnoma umevno, ka^ti Francija smatra, da je slednji trenotek za svetovno vojsko zelo neugoden. Tudi Nemčija vpliva na Rusijo v tem smislu, da bi ostal spor med Avstrijo in Srbijo omejen le na ti dve državi. y teh prizadevanjih podpira posredujoče velesile dejstvo, da so avstrijske zahteve popolnoma upravičene in da jih mora celi o-mikani svet odobravati. Saj je Srbija sama v enem delu svojega odgovora priznaia, da se morajo kot sa-moobsebi umevne izpolniti, pripoznanje, ki je pa prišlo že prepozno. Ce bi bila storila Srbija to, kar pravi pajmet že vsakemu posamezniku, da je nekaj samo-obsebi umevnega,, bi ne bilo nikoli prišlo tako daleč. Potem bi ne bilo treba zapustiti srbskemu kralju in njegovi vladi Belgrada in do vojske bi ne bilo prišlo. Na strani Avstrije se nahaja pravica in ta jo dela neizmerno močno. Naša stvar ie pravična, to pripo-znava celi svet, tega ne more tudi Rusija utajiti. Ce bi hotela Rusija imeti svetovno vojsko, do česar pa menda ne bo prišlo, bi se to moralo bridko maščevati nad tistim, ki bi kai takega povzročil. To ve naša ponosna armada, ki gre sedaj v boj, to vedo tudi vsi narodi od severne Češke do južne Dalmacije, od Alp do Karpat in čeprav so vsn ta ljudstva deljena na dve državni polovici, toda sedaj jih prešinja ena misel: Za čast države in za njenega vladarja. 'Avstrija ostane trdna. Od dobro poučene strani se poroča, da bi bilo vsako posredovanje Francije in Rusije na Dunaju popolnoma brezvspešno. Ce bi bilo posredovanje mogoče, je potem edin pripraven prostor za to Niš ali Kragujevac v. Srbiji. Srbija se mora brezpogojno u-dati. Nadalje se poroča, da bo dolžnost Srbije, ako se sedaj uda, da povrne Avstriji vse one milijone, ki jih je naša država izdnfla za mobilizacijo. Ce dasta Rusija in Francija Avstriji poroštvo, da se stroški naše dosedanje mobilizacije povrnejo — prej pa mora Srbija seveda še sprejeti naše zahteve — potem bi bilo mogoče, da bi Avstrija to posredovanje ne odklonila. Na vsak način je gotovo, da je posredovanje Francije in Rusije mogoče še le,, ko smo mi v Srbiji in tedaj, Če se poda Avstriji jamstvo za povrnitev mobilizacijskih stroškov. Kralj Peter beži. Najprej je zbežala iz Belgrada — kraljeva družina! Bilo je to že v soboto ob uri popoldne. Ko je v soboto zbežala iz Belgrada kraljeva družina, se je polastilo belgrajskega prebivalstva nepopisno razburjenje. , Nekaj oseb, ki so bile očjv/idno plačani a. gitatorji, je sicer poskusila s tem, da so klicali po mestu „živijo!" kralju in prestolonaislledniku, vzbudilo malo navdušenja; ljudstvo za 'to ni bilo razpoloženo. Ljudstvo je bilo ogorčeno radi tega, da sta se kralj in prestolonasledniki prva skrila in podala v varnost. Kljub vsej otožnositi in obupu Belgrajča-nov tee je jako veliko govorilo o sledečem dogodku. V poseben vlak. v katerem se je« peljala kraljeva družina, so stopili kralj Peter, ki je bil popolnoma pobit; dalje prestolonaslednik Aleksander z neko nepoznano, lepo, mlado damo, princ Pavel 'in brat kralja princ Arzen. Toda princa Jurija, • najstarejšega kraljevega sina in prejšnjega prestolonasl ! Prvi utis note v Belgradu. Glas o izročitvi note se je v Belgradu po bliskovito raznesel. Prvi glasovi o vsebini note so prišli med belgrajsKo prebivalstvo krog osme are zvečer (dne 23. julija). V resnlih me&ča(nskih krofih je vsebina note vse potrla, dočim je med onimi vrstami, ki so bili do sedaj nositeljil prodirajoče, vojne politike zoper Avstrijo, nastalo po prvem presenečenju veliko razburjenje V kavarnah, kjer se je zbrala velika množica ljudi, je prišlo takoj do strastnih izbruhov zoper Avstrijo. Najbolj srdito se je razburjena množica obračala proti zahtevi, da bi se izdalo kraljevo armadno povelje z besedilom, ki ga je na rekovala in predpisala Avtetrija in v katerem se najostreje obsojajo velikOsrbske težnje in da bi se naj to povelje prečitalo armadi. Ravno najbolj delavni pristaši velikosrbskega gibanja pripadajo oai vojni stranki, ki ima kot takozvana stranka zarotnikov že delj časa največji vpliv na armado in tudi glavno besedo na srbskem kraljevem dvoru. Istotako so pristaši velikosrbske organizacije ostro nastopili proti zahtevi, da bi avstrijski preiskovalni organi nadzorovali srbsko sodno postopanje. Razburjenje po celem Belgradu je splošno in izredno veliko. Nek budimpeštanski list poroča dne 2i. julija iz Belgrada: Ko se je raznesel glas po meslu. da se je avstrijska nota izročila, se je slišal po belgrajs-kih ulicah le en glas: 'To je vojska! Nih^e že ni natančno vedel, ka+kšne podrobnosti vsebuje pravzar prav izročena nota. Srbska vlada je skušala ohraniti vse tajno, dokler niso došla poročila iz Dunaja in Budimpešte. Mnenja občinstva so bila razdvojena./ En del je bil mnenja, da se Srbija ne sme u-klonitii, drugi so pa zopet vstrajali pri misli, da Srbija naj da zadoščenje, ker tretje vojske ne more vzdržati. Srbija, ki je še bila včeraj v mamilu slave, je danes polna strahu. Misli se že tudi na to, da bi se bežalo iz Belgrada, če v nedeljo (dne 26. julija) srbski uradni list ne prinese zahtevane izjave. Le častniki) in prijatelji majorja TankDsiča rožijajo s sabljo. Več častnikov je priredilo včeraj (četrtek) po noči v častniški gostilni veliko slovesnost, Ki je trar jala do jutranje zore. Utis note v Bolgariji. Nota, katero je izročila Avstro-Ogrska Srbiii, jo Bolgarijo obče zadovoljila. Najuglednejši bolgarski politiki vseh strank imenujejo noto kot dostojno velesili. V Bolgariji so prepričani, da Srbija ne bo Sprejela ^avstrijskih zahtev ter se smatra to noto naravnost kot napoved vojske. V Sofiji krožijo najrazličnejše vesti. Tako n. pr. se govori, da je odpotoval ministrski predsednik Pašič v Petrograd (¡kar ni res, < kajti Pašič se je že v petek vrnil v Belgrad) in da bo dal odgovor,na noto sporazumno z Rusijo po ministru Paču, ki tačfas' predseduje ministrskemu svetu. Dobri poznavatelji srbskih razmer so mnenja, da Pašič danes sploh ni več merodajen, kajti vojaška liga bi v svojem zaslepljenju in v nadi na pomoč Rusije strmoglavila vsako vlado, ki bi si u-pala sprejeti zahteve Avstrije. Neki vladni poslanec je rekel: Ne verjamem, da bi rekla Srbija da in pa amen. Kajti potem bi bil konec njene silajve kot samostojna država. Razpust ^Narodne Obrane" in konfiskacija njenega premoženja bo skušala zabraniti vojaška liga z vsemi sredstvi. V obče se ne govori o nič drugem, kakor o odgovoru na noto ter prevladuje mnenje, da je oborožen spor neizogiben. Veselijo se splošno nad ponižanjem Srbije in nič bi jim ne bilo ljubše, kaikor če bi Avstrija zgrabila po orožju, pri čemur se smatra, "da bo najpoprej zasedla sandžakat Novi Pazar, da zabrani združenje/Srbije in Crnegore. V slučaju vojske bi se Bolgarija zadržala nevtralno, tudi ako ba se Rumunija ne. Utis avstrijske note v Ruimmiji. Vsi rumunski listi se bavljo na uvodnih mestih z avstrijsko noto: „Independence roumaine" piše: „Brez dvoma je ustvarila avstrijska nota položaj, ki je dalekosežnega pomena. Oni del note, ki se tiče u- mora v Sarajevu, odobrava vsaka omikana država, Srbska vlada je z izjavami, ki jih je dosedaj priobčila, doprinesla ttokaz, da nima namenal da bi se odtegnila svojim obveznostim. Strogo politični del note pa vsebuje zelo kočljivo vprašanje. Rumunija, ki si je vselej prizadevala sprijazniti in zbližati obe državi, bi mogla tudi tokrat prevzeti vlogo nepristranskega posredovalca. Utis avstrijske note na Angleškem. Vsi angleški listi se bavijo na uvodnih mestih z avstrijsko noto. „Daily Chronicle" piše, tla se bo spor le nrav težkim potom rešil. ,,,'Morningpost" pov-darja, da bi Srbija storila najboljše, če bi takoj u-godila zahtevam Avstrije, da odstrani na ta način vsak povod za oboroženi spor. Vsi listi so v tem e-dini, da bodo Angleška, Francoska in Rusija na-svetovale v Belgradu, da Srbija »odjenja. „Westminster Gazette" piše: Avstrijska nota je odločne vsebine. Ni nam sicer znano, koliko je resnice na teh ob-dolžitvah, toda glase se odločno in če se bo doka-zala njih resničnost, ne bode Srbiji preostaja^ nič drugega, kakor odjenjati na celi črti. Srbska nota bi morala vsebovati prav resen odgovor na težke ob-dolžitve. Avstrija ima pravico zahtevati od Srbije, da ta ugodi njenim zahtevam in upati je, da bo krenila Srbija v Eadnjem trenutku na oravo pot. „Mor-ningpost" obsoja postopanje Avstrije kot samovoljno, v istem smislu piše tudi vse angleško liberalno časopisje. Najuglednejši angleški list ^„iTImes" izraža upanje, da Avstrija ni izpregovorila zadnje besede. Utis avstrijske note na Francoskem. Francosko časopisje napada Avstrijo, češ, da kali mir s tem, da zahteva od Srbije nekaj, kar ona ne more sprejeti. Časopisje predbaciva avstro-ogrski politiki, da se je prenaglila z namenom, tirati zadevo do skrajnosti. Eden najuglednejših francoskin listov, „Matin", piše: Brez dvoma bo Francija zaprosila Avstrijo, naj ne stori takoj nadaljnih korakov, da bodo velesile mogle pregledati vse tozadevne akte. Ta rešitev bi bila edino pametna. Zahteve Avstrije so naravnost izzivanje Srbije. Utis avstrijske note na Ruskem. Spomenica Avstro-Ogrske Srbiji zelo razburja duhove v Rusiji. Prvi utis je bil, da je vojska med Avstrijo in Rusijo neizogibna. Vse je prepričano, da j'e nadalnji razvoj odvisen v prvi vrsti od stališča ruske vlade, koji koraki tee pričakujejo i vsled tega z največjo napetostjo. Do zadnjega se je upalo, da bo Sasonov, ki ni naklonjen vojni stranki, vse ' storil, da se ohrani mir in našel način, ki bo 'omogočil, da se spor omeji. Toda ruski uraidni list že pripbčuje sledečo, jako značilno izjavo» Carska vlada se nahaja v resnih skrbeh *ra£li avstrijske spomeniče Srbiji in zasleduje z največjim /zanimanjem razvoj avstrij-sko-srbskega spora, v katerem Rusija ne m o >-re ostati nepristranska. Seveda je še sedaj veliko vprašanje, kako bo podpirala Srbijo, ali samo diplomatično in denarno, al|i pa tudi sama poseže vmes. Ako stori zajdnje, potem bi to pomenilo začetek svetovne vojske. Cez Petrogirad in M o je K v o se je proglasi Io izjemno stanje. Iz Rusije prihajajo glasovi, dai se je pripravil napad na carja, a je ponesrečil. Cez 150.000 ruskih delavcev štrajka. Kako se je nota Izročila. Ko je dobil avstrijski poslanik v Belgradu — baron Giesl — dne 23. t. m. v roke avstrijsko noto, se je obrnil z ozirom na to, da je bil odsoten ministrski predsednik Pašič, na dvor in zahteval, da bi se mu pokazala odgovOrna osebnost,.1 kateri naj bi izročil avstrijsko noto. Temu energičnemu nastopu je pripisovati, da je izdal regent, prestolonaslednik 'A-ieksander, ukaz, s katerim je bil pooblaščen finančni minister Paču, da zastopa ministrskega predsednika Pašiča. Ko je potem zvedel Giesl, da mora s Pačujem stopiti v zvezo, je takoj obvestil finančnega ministra, da mu ima izročiti noto in ga prosil, da ga ob 6. uri zvečer sprejme v ministrstvu. Tukaj se je nekaj minut po 6. uri zvečer oddala nota — ultimat. Izvršilo se je vse strogo ceremonijelno. i'o pozdravu je oddal poslanik baron Giesl s kratkimi besedami noto finančnemu ministru Pačuju, se poslovil in se vrnil v poslaniško palačo. Trdi se, da je vse,! kar se more v Belgradu nazivati z imenom meščanstvo, napolnjeno z vojnim strahom. Ko bi bilo odvisno od meščanstva bi se morala vlada udati zahtevam monarhije. V Belgradu nihče ne ve, kakšne namere da ima vlada. Kakor v Belgradu, tako vlada tudi v Zemunu popolen mir. Odhod našega poslanika iz Belgrada. Že v naprej se je določilo, kako mora postopati naš poslanik, ako Srbija ne sprejme avstrijskih zahtev. Ha.ron Giesl je dobil dne 24. t. m. povelje, da v slučaju, če ne pride od srbske vlade do 6. ure dne 25. t. m. noben odgovor, ali če ta odgovor ne bo popolnoma zadovoljiv, takoj z vsem svojim po-slaniškim osobjem zapusti srbsko glavno mesto. Po mednarodnih običajih prevzame varstvo avstro-ogrs-kih podanikov v Srbiji kaka druga prijateljska velesila, v tem slučaju nemški poslanik baron Grie-singer. Avstrijski poslanik — gre. O sobotnih zgodovinskih dogodkih v Belgradu nam javlja uraJdno poročilo: Ministrski predsednik Pašič je prišel v soboto, dne 25. t, m., nekaj minut pred 6. uro, na avstrijsko poslaništvo v Belgradu in je dal na našo noto odgovor. Toda vsebina je bila nepovoljna. Srbi niso hoteli sprejeti naših pogojev. Naš poslanik baron Giesl je nato PaJšiču naznanil, da prekine vse di-plomatične zveze in je zapustil s poslan,iškim osob-jem ob 6. uri 80 minut Belgrad. V Ziemunu je stopil na avstrijska tla inj se od tam odpeljal na Dunaj.. Srbska vlada je že prej (ob 3. uri popoldne/ odredila mobilizacijo cele armade. Dvor, vlada, i ok-jr tudi čete, so zapustili Belgrad. fVlada in dvor sta se že preselila v Kragujevac. Avstrija zasede Belgrad. V Belgradu se pričakuje, da' bodoi avstrijske čete brez odpora odkorakale v mesto. Srbsfca vlada upa, da bodo velevlasti še le tedaj posredovale, ko bodo avstrijske čete že zasedle srbsko glavno mesio. Ruski in francoskii poslaniki in višji uradniki se z vsem pritiskom trudijo, da bi pripralvili srbsKO vlado na to, da odjenja in ugodi zahtevam Avstrije. Do sedaj pa so bile ruske in francoske namere pri srbskem ministrstvu brezvspešne. Nemčija grozi Franciji. Nemški poslanik v Parizu je oddal v francoskem zunanjem ministrstvu to-le izjavo: Nemčija popolnoma odobrava (noto na Srbijo, kar se tiče oblike in vsebine. Upa, da se spor omeji samo na Avstrijo in Srbijo. Nemčija ne bo trpela, da bi se vmešavala v ta spor kaka tretja velesila. Balkanske države. Pašič je vprašal balkanske države, kako se bodo zadržale.. Dobil je baje ta-le odgovor: Bolgarija bo nepristranska, Črna Gora bo šla .s Srbijo, Grčija bo mirna. Odredbe v Srbiji. Najvišjim poveljnikom srbske armade je bil določen vojvoda Putnik, a smo ga Avstrijci prej vjeli, kakor poročamo na drugem mestu. Podonavsko divizijo bo komandiral predsednik „Narodne Obrane", srdit sovražnik Avstrije, general Jankovič. Glavno taborišče srbske armade je' Valjevo. Seja srbske skupščine. Kralj Peter, ki se je nahajal na letovišču v Ri-barski Barji, se je pripeljal v soboto opoldne v Belgrad. Odredil je, da se je za nedeljo, dne 26. t. m. sklicala srbska zbornica, kateri je predložila srbska vlada odgovor na avstrijsko noto v svrho naknadnega odobrenja. Skupščina bo imela več sej. Na belgraj-skem kolodvoru so se vršile zelo obširne vojaške priprave. Kolodvori so bili prenapolnjeni. V soboto ob 4. uri zjutraj so prepeljali pod spremstvom vojaštva v zabojih na 4 vozovih ves denar narodne banke iz Bel-grada v Kragujevac. Srbi se pripravljajo. Na Dunaj se poroča iz Belgrada: V mestu je nastalo brezmejno razburjenje. V diplomatičnih krogih se izjavlja, da je vojska med Avstrijo m Srbijo sedaj neizogibna. Domneva se tudi, da Srbija na noto avstrijske vlade niti odgovorila ne bo. Belgrajska garnizija bo skoro odmarširala iz Belgrada; vojaške čete So dobile ukaz, naj se umaknejo v notranjost dežele. Srbska armada. Srbska armada, ki je bila do leta 1908 urejena kot nekaka milica, je sedaj popolnoma reorganizirana. Posrečilo se ji je,! da je v prvi balkanski vojski v večjih bitkah premagala in porazila Turke, a v drugi balkanski vojski Bolgare. Te njene številne zmage so ji dale novega živtljenja in navdušenia. Pred balkansko vojsko je štela 5 infanterijskijh divizij prvega in 5 drugega poziva in je dosegla koncem druge balkanske vojske stanje 161,000 mož prvega in 88.000 mož drugega poziva. V bitkah ob Bre-galnici proti Bolgarom je poklicala Srbija pod orožje vse može v stfarosti od 18. do 50. leta. Tako je doseglo stanje srbske armade 450.000 do 500.000 mož Mirovno stanje srbske armade, ki je znašalo pred balkansko vojsko le 30.000 mož, je znašalo po balkanski vojski 50.000 mož in letos v spomladi že 53 tisoč mož. Od tega moštva se je nahajalo približno tri petine v novo osvobojenih krajih. Koncem meseca'junija so poklicali toiiko rezervistov pod orožje, da znaša sedaj mirov,no stanje srbske armade 120 tisoč mož. Srbsko vojno ministrstvo je odredilo, da se v Novi Srbiji na novo ustanovi 5 divizij prvega poziva in sicer v Ibaru, na Kosovem, v Vardarju, v Bregalnici in Bitel'u. Ker je padlo v obeh balkanskih vojskah okrog 50.000 srbskih vojakov in še v novo osvobojenih krajih niso mogli dobiti tolik'o novincev, da bi zamogli nadomestiti izgubo, se lali-ko računa, da bi mogla Srbija sedaj v slučaju voj- ske poklicati pod orožje komaj toliko moštva, kakor ga je sklicala v začetku balkanslke vojske. Po balkanski vojski so obrnili Srbi vso svojo pozornost na artilerijo. Že za časa vojske proti Bolgarom je Srbija naročila veliko število težkih topov na Francoskem. Srbija ima sedaj dva polka težke artilerije, in vsak polk ima 20 baterij in vsaka baterija ima štiri topove 12- in 15centimeterskega kalibra. Kakor znano, je dovolila srbska zbornica maj-nika it. 1. 122.8 milijonov za izredno izpopolnitev armade. To svoto je porabila za nabavo novih brzo-strelnih topov. Veliko vprašanje je pa, če so se srbski častniki in moštvo že priučili zadostno v porabi jteh novih topov. V slučaju -vojske bi postavila Srbija na bojišče 6 armadnih zborov, vsak po 2 diviziji. Vsa«a divizija šteje štiri polke pehote, en oolk konjenice, en polk poljskega topništva, ki Šteje 'O baterij in vsaka baterija 4 topove. Na vsako divizijo se računa 15000 mož, taJčo, da znaša vojno stanje Srbije prvega in drugega poziva 200.000 mož. Ni pa znano, kako so sestavljene nove divizije v novo osvobojenih srbskih pokrajinah. Kako je sedaj razdeljena srbska armada in kje se nahajajo armadni zbori, o tem ni znano nič zanesljivega. Le toliko je znanega, da je Srbija odpoklicala iz Nove Srbije 2 diviziji na srbsko-bosansko mejo. Mobiliizacija srbske armade se more izvršiti v B dneh. Prva vest na Dunaju. Prvo vest, da ni dala Srbija na avstrjsko noto povoljnega odgovora, so zvedeli na Dunaju v soboto ob 548. uri zvečer, ko je prečital v zunanjem ministrstvu dvorni svetnik' 'Montlong zastopnikom časopisja sledečo izjavo: Ob 3 uri popoldne v soboto je bila mobilizirana srbska armada. Ob 543. uri popoldne so srbska Vlada, Kralj Peter in oblasti zapustili Belgrad in se podali na jug. Okoli 6. ure se je izročil baronu Gieslu odgovor srbske vlade. Ker ne odgovarja na£im 'zahtevam, je baron Giesl ob 6. uri 30. minut zapustil Belgrad. Srbskemu poslaniku na Dunaju se je izročil popotni list. Jutri koraka av-strijsko-ogrska armada v, Srbijo. Uradno obvestilo o mobilizaciji. C. kr. namestništvo je vse liste obvestilo o mobilizaciji s temi-le besedami: Nj. c. in kr. Veličanstvo so zaukazali deloma mobilizacijo in sklicanje črne vojske. — Natančnejše tozadevne odredbe pojasnijo javno nabiti razglasi. Naši vojskovodje. Po naši ustavi ima cesar neomejeno oblast v vseh vojaških zadevah. Pridržana mu je vsa pravica čez vojaštvo in noben drug človek se ne sme v-mešati v vojaške reči. Vojni minister ima sicer nekatere pravice, a tudi te so mu pddeljene od cesarja. Storiti mora vse to, Kar mu cesar ukaže. Cesar ima tudi pravico, napovedati vojsko ali pa skleniti mir, sklepati zveze z drugimi vladarji in voditi sploh vse zunanje zadeve. Najvišji vojskovodja je torej cesar. Kajpada lahko izroči cesar vrhovno povelje tudi svojim izkušenim generalom. Taki gene-ralii, ki so odločeni za vojskovodje, opravljajo v naši armadi sedaj službe armadnih nadzornikov. Imenujemo jih po službeni starosti: Nadvojvoda Friderik, katerega je cesar po umoru Franca Ferdinanda določil za svojega pooblaščenca in zaupnika v vseh vojaških rečeh; uradno se to izraža, da je na razpolago' najvišjemu vrhovnemu poveljstvu. Nadvojvoda Friderik je bil do tega imenovanja nadzornik za vso avstrijsko deželno brambo. Radi svoje prijaznosti in ponižnosti je v vojaških krogih zelo priljubljen. Sef generalnega Štaba, kateri ima z najboljšimi izbranimi častniki v resnici usodo cele vojske v rokah, je baron Konradi-Hecendorf. Generalni štab izdeluje načrte in vojskovodje jih v sporazumu ž njim le izpeljujejo. Znano je, da velja baron Konrad ne samo, pri nas, ampak tudi v vojaških krogih drugih držav, kot nenavadno bistroumen, nadarjen in hitro misleč človek. Naša armada je, odkar je Konrad šef generalnega Štaba, izmed najboljše ! organiziranih armad na svetu. Preskrbljena je z vsem ao zadnjega gumba. Caslnlki so z novodobnimi manevri, ki niso več samo za parado, ampak se naslanjajo kolikor mogoče na istfnite razmere v vojski. Takih izbornih maineVrov nima nobena druga država. Častniki in moštvo obožujejo Konrada. Njegovo ime elektrizira našo armado. To je dobro, kajti pravi vojskovodja mora imeti neomejeno zaupanje pri celi armadi. Za vso upravo v vojski bo moral skrbeti vojni minister Krobatin. Mož je slovenskega pokoljenja in njegov oče je kranjski Slovenec pri Tržiču na Gorenjskem. ! Že dolgo časa služi v, vojnem ministrstvu, kojemu sedaj načeljuje, ter velja za izbornega upravitelja. Armada je z vsem preskrbljena, magacini so polni. Vrhu tega še velja Krobatin k'ot strokovnjak pri artlleriji ter je ravno to važno panogo naše armade popolnoma in po najnovejših potrebah organiziral. Na morju je določen za našega vojskovodjo admiral Anton , Haus. Tudi slovenskega rodu, doma iz Tolminskega na Goriškem! V delegaciji s slovenski- mi in hrvatskimi delegati govori vedno slovenski ali hrvatski. Haus živi le za našo mornarico, za drugo se ne briga. Mož je izredno učen, moško odločen in v občevanju zeflo ljubeznjivi. Ne samo častniki, ampak pred vsem ga ljubi moštvo, kajti Haus zna občevati z vsakim mornarjem* kakor s svojim tovarišem. Ali bi v slučaju vojske nastopila tudi naša mornarica? Skoraj gotovo, ako bi se Crnagora in Grčija postavili ob/ stran Avstrije. Najboljši poznavatelj Bosne in Hercegovine v. vsakem oziru je sedanji predsednik bosanske dežela ne vlade, feldcajgmajster Oskar Potiorek. O njem se pravi, da je zelo nadarjen, pogumen in nagle, a trezne odločitve. To vse je v vojski "dobro. Nadalje so še armadni nadzorniki:! poprejšnji vojni minister infanterijski general Moric vitez Au-fenberg, kavalerijski general Rudolf vitez Bruder-man in infanterijski general Liborij vitez Frank. Izjemno stanje v Avstriji. Za Avstro-Ogrsko so se razglasila v očigled vojske izjemna določila. 1. Politična uprava za Bosgo, Hercegovino in Dalmacijo preide na najvišjo vojaško oblast. «2. Občine in javni uradi morajo sodelovati pri vsem, kar je za obrambo države potrebno. 3. Začasno preidejo sodnijske zadeve na vojaško oblast. Državni zbor in deželni zbori dalmatinski, kranjski, goriški, moravski, gornjeavstrij-ski, Šlezijski in Štajerski so zaključeni. Tudi za Ogrsko so izdana enaka določila. Zanimivosti Iz Išla. Odkar se je izvršil atentat v Sarajevu, delate vojaška in kabinetna pisarna cesarjeva brez odmora. Zadnji dnevi so bili za uradniištvo obeh imeno-nih mest pač najtežji, i Kakor vsikdar ob takih dneh, je vladar vsem s svojim veseljem do dela živ vzgled vstrajnosti in požrtvovalnosti. Sivj starček žrtvuje svoje edino razvedrilo, lov in sprehode, in, sedi cele ure pri pisaM mizi, čemur se še pridružijo dolge in utrudljive avdijence in poročila. Brzojav in telefon iz Išla na Dunaj! in v Budimpešto sta preobložena in uradništvo išlske pošte ne more , kljub vsej svoji veliki pridnosti sprejeti najnujnejših privatnih pogovorov, ker se rabita oba neprestano za državne in , pa dvorne pogovore. <Že ozračje zadnjih dni je naznanjalo, da se bliža odločilna ura. Trdi se, da cesar v najkrajšem času zapusti Išl in odpotuje takoj na Dunaj. Izdajiea v ministrstvu? ' Mučno pozornost vzbiuja v dunajskih političnih krogih, da so v Belgradu vsled izvrstne srbske ova-duške službe o vseh korakih, ki se store na Dunaju, takoj drugi dan natančno poučeni. Toda treba je počakati, ako se ta strašna novica potrdi. Ako jo preiskava, ki se bo brezdvomno uvedla, potrdi kot resnico, potem je takega lopova treba naglim potom soditi in sodbo izvršiti! Kdo je Milan Ciganovič? Budimpeštanski listi poročajo, da se glasi ena točka avstrijske note v prvotnem nemškem besedilu drugače, kakor uradno izdana ogrska prestava. 7. točka note zahteva v nemškem jeziku, da se zapre „gotovega" Milana CiganoviČa, dočim govori ogrsko besedilo, da se zapre nekega CiganoviČa. Ker se je pa to zgodilo v noti in v njeni prilogi trikrat, je prišlo do raznih govoric, kako se naj ta izraz razlaga. V poučenih krogih so prepričani, da obstoji popolnoma osnovana sumnja, da je ime Ciganovič le krivo i-me, pod katerim se skriva kaka drugaoseba. Pravijo, da „neki" Ciganovič ni nihče drugi nego major Milan Pribičevič; tudi o tem se govori, da je ta Ciganovič vročekrvni princ Jurij. Pozor ob železnicah! Iz Dunaja se uradno opozarjamo, da so radi varnosti zastražene železnične proge po vojaštvu. Da se ne pripeti nobena nesreča, se občinstvo opozarja, da bodo vojaške straže, oziroma vojaki, proti vsakemu rabili orožje, ki na p, r v, i poziv ne post o-j i. Kakor nitro torej zaslišiš glas vojaške straže, moraš postati ter čakati, da pride vojak do tebe in te, ako se mu zdiš sumljiv, preišče. Denar v posojilnice! Najbolj varen je sedaj v vojskinih Časih denar v posojilnicah. Držati denar doma in ga skrivati, je mnogo bolj nevarno! Posojilnice imajo njim Izročen denar varno naložen in se torej ne more doživeti nobena izguba. Država varuje kakor vsako zasebno po-seist tudi posojilnice ter njih denar, zato je popolnoma krivo mnenje tistih, ki mislijo, da bo v vojski pobrala država zasebni in posojilnični denar. Ako kdo kaj takega trdi, dajte ga naznaniti, da ga zapro zaradi neresničnih, vznemirljivih vesti. Pač pa je na-svietovati, da zanesejo ljudje sedaj ves svoj razpoložljiv denar v varno zavetje posojilnic. Pokazalo se je, da je za ljudi v vojski najboljše, ako obranijo hladno glavo in mirno in trezno gredo svojo dosedanjo pot naprej. Seveda bodo prišli med ljudi sedaj vsakovrst- Stran 4. „SLOVENSKI GOSPODA H." W te i i i 27, julija 1914. ni vagabundi s temno preteklostjo, vstali bodo tudi domači oderuhi in goljufi ter postali prav glasni, toda naloga pametnih je, da svarijo ljudi pred takimi posledicami ter jih pomirjajo. Nesramnost slovenskih liberalcev. Glasilo štajerske liberalne stranke, „Narodni List", ki se tiska sedaj v oni ljubljanski tiskarni, kjer že več let sem veje srbskemu kraljestvu prepri-jazen duh, ni zadovoljen z našo pisavo o Srbih. Pišemo baje o Srbih nizkotno in podlo. To je seveda laž, ampak „Narodni List" se ie poslužuje, ker si ne upa zapisati resnice. V oni, po veleizdajalstvu dišeči tiskarni v Ljubljani je gospodom neUjubo, da pišemo tako, kakor se v resnih časih za poštene avstrijske državljane edino spodobi. Mi ne sovražimo srbskega naroda, cenimo njegovo nadarjenost, spoštujemo vse njegove vrline, toda dežele naše avstrijske države naj pustijo Srbi pri miru. Ako pa tega ne storijo, a-ko celo v naših mejah agitirajo za velelzdajalstvo, a-ko nam umorijo našega prestolonaslednika, ker je hotel ohraniti Avstrijo v tem obsegu, kakor je danes — potem moramo kot zvesti državljani tudi mi nastopiti proti njim. Njih politična stremljenja so nam sovražim, in slovanska vzajemnost od nas ne zahteva, da bi morali odobravati vse, kar si Srbi zmisJajo in hočejo. Liberalci seveda lahko godrnjajo in slepomišijo tudi sedaj, napol so avstrijski, napol nezadovoljni, kajti za njimi ne stoji ljudstvo. Naši zastavi pa sledi slovansko ljudstvo in mi nosimo zanj odgovornost. Zato mora biti naša politika poaebno v teh resnih Saših jasna, trezna in pajnetna. Taiko je, ako trdno in nepremakljivo stojimo ob strani Avstrije in njenega cesarja. Vsaka druga politika bi vodila naše ljudstvo v propad in pogubo. Zato je skrbeti, da liberalni listi ne pridejo v nobeno slovensko hišo! Strašno neurje. Iz S t. P e t r a pri Maribora se nami javlja: Dne 28. t. m. je pridrvelo nad St. Peter hudo neurje. Okoli 1. ure popoldne je nastal naenkrat strašen vihar, da še stari ljudje malo takšnih pomnijo. Najhuje so prizadete občine: Maločnioa, Vo-dole, Hrenca in Celestrina. Na poti proti Gori je iz-ruvalo celo drevo ter podrlo tapelo križevega pota, g. veleposestniku Bračkotu blizu farne cerkve je iz-ruvalo silno veliko orehov, ki so bili močno polni. V Hrenci je pri škofovski viničariji podrlo jagned na hišo ter zlomilo vsov streho. Pri hiši oskrbniš^va grofice Brandis v Celestrini je veter odnesel streho se-nene kope, ki je bila tak» težka, da so jo štirje močni možje komaj vzidignili. Grozen je bil pogled na sadonosnike in vinograde. Tirsovje leži vse križem, drevje, polno sadja^ je polomljeno, setvina, kar je je še bilo na njivah^ je razmetana po celi njivi. Le hvala Bogu, da ni bilo toče,; ampak sajno močen dež! Bog nas varuj hudega. vremena! — Letina se še precej dobro, kaže, samo vedno deževje nas jedo sedaj zadrževalo pri del«. V vihograilih se kaže še srednja letini grozdje in trsovje je zdravo. Sadja je po nekod še precej. Iz C i n Z a i a se poroča: Vihar „vrtinec" je napravil tukaj v četrtek, dne 23. t. m., ogromno škodo. Posebno prizadeti so posestniki Franc Korman, AVguStin Loschnig, najbolj pa Maitija Blažej na Cin-žatu, kateremu je vihar na vseh poslopjih odkril in deloma Odnesel streho in tramovje. Par oralov gozda in sadonosnik je popolnoma uničen. Drevesa leže erižem izruvana in štrena. Skoda se momentano ne da določiti, vendar imata Korman in Blažejškode za. mnogo tisočakov. Iz Smartina v Rožni ctolini nam pigejo: Dne 23. t. m. okrog enih popoldne je nalstal tukaj strahovit vihar, pravi kraški orkan, kakorgnega že najstarejši ljudje ne pomnijo. Trajal je le dobrih 5 minut, a je naredil ogromno škode, Prevrgel je več kozolcev, izrul ali v sredini preiomil mnogo sadnega drevja ; sadje, ki ga letos pri nas itak malo, sko-ro docela,: otresel, posebno pa po gozdih zagospo,daril, da kaj takega stari možje niso videli. Največje bore in smreke je na mestih izrul s koreninami; našli smo drevesca pol metra in še bolj debela, ki so čez sredino prelomljena. Med nevihto je silno pokalo in gromelo, dež se je \lil, toče je padlo le nekaj zrnic, a kakor rečeno, v dobrih petih minutah je bilo vse — storjeno. Na koruzi in v vinogradih je ravno tako velika škoda. Novim naročnikom! Kdor hoče izvedeti novice in poročila o vojski, naj si naroči naše liste. Naznanjamo pa že danes, da dobi list le tisti, ki obenem pošlje denar. Kdor list naroči le po dopisnice in nič denarja ne pošlje, lista ne dobi. Vsak, ki si želi naš list nanovo naročiti, naj torej kupi poštno nakaznico in nam po n ji pošlje nakaznino. Ob robu nakaznice naj napiše *voje ime in obenem pristavi: nOV naPOinlk« Stem nam olajša delo. Slov. Gospodar stane celo leto 4 K, četrt leta 1 K, od zdaj do novega lela 1 K 80 v. Na vprašanja glede naročnine upravništvo radi ogromnega dela ne bo odgovarjalo. Tudi položnice .-e novim naročnikom zdaj ne bodo pošiljale. nještajers&a Ijud č-rftR«: ii aram ■v A *> *'M* t getor ékamt, m da plača pmiototo sama. Poselila h daj«js £01 dragih decaraih oa vknjižbo proti papilarai Taraotó po &•/,, na vknjiibo sploh po S1/«'/*« po »VéV. «■ M osebni kredit po 6*/«- Madalje izposojnja na zastavo vrednostnih papirjev. Pojeva pri poMjtiaiaa t «vaj* last preiti po vrat« gotovih stroškov, ki pa ofkdar ne prasegajo 7 ban. Prošnje ta vtajUfeo dala posojilaics brezplačne, »«ran k a piada I« kolake. IIH se vsaka sred» te četrtek oi 9. do 12. are dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. are dopoldne iivzemši praznika. V Pojasnila If7fl|ej0 Pm^HIu Ibb tudi u mprtflfl domači branilce nUnlalki. amm Stolna Tiskarna ' - \ - « ' ■ - < oru Opremljeni» m lajboljSimt »troji, m lastnim »lehtrifnlm «brautn«, BajMv«|ibai érkmnai la Mi«iml »ferobki, sprejesi» v« •ko itraho H|iBdeJ«ér del» kakor i feinlfce, kailfe, brotare, stenske in druge koledarje. Za y\6. župnlitke orade »povedne in miiijoctke listke s črnin, rdečim ali aodrks tistem, uradne zavitke z natisom glave ter razne ozoanilne napi««. Za slavne ek&nsk*, isteke Is drage urad«: uradne zavitke, oznanila, napis«, razglase, plačilna predpis», prefemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce: pisma, zavitke, okrožni««, račune, opomine, menjioe, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepaka s črnim in drugobarvnim tiskom. Za po8e}H*lee, zadruge In društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, r&čanek« zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporeda in drago. Za ki&narje Is prireditelj« veselic: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd., plesne seda, vstopnice, različne napise itd. Za pesaneznike: vizitke, naslovnice, poročale«, p ¡trto in iikjatinke v najlepši opravi. — I>tplome za častne ude društev in častne občane v različnih okraskih i» e modernimi okvirji po j ako nizkih oenah. ooooo Visa naročila se izvršijo ceno in točno. ooooo Kmečka hranilnica in Uradne ure •o: vsako sredo, vsak petek in vsak sejmski dan od 8. do 12. are in vsako nedeljo od 8. do pol 10. ure dopoldne. Vplačuje in izplačuje st: redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. dc 12. ure dop Uradni prostori se nahajajo v minoritrikem samostanu v Ptnju registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge obrestuje po 5 Ve od 1. in 16. v meeeu po vložitvi in do 15 in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se koncem junija in deoembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drngih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ah sitnob. Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hr&nilne položnice St 118 060 in domači nabiralniki Posojila se dajejo na vknjižbo po 5'/» do 6*/«, na vknjiibo in poroštvo po 6*/«i na menice po 6l/«V»i na zastavo vrednostnih listin in tekoči radon pod ugodnimi pogoji. Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih in zasebnikih profinje na sodnijo za vknjiibo in izbris vknjiibe dela poeqjilniaa brezplačno stranka plača samo koleke. ZaloZnik ln Izdaj atoli: Konzorcij „Btrala.' Odgovorni urednik: FRANJO ŽEBOT. Tlult tiskarne sv. Cirila v Maribora,