Aristoteles: O duši - De anima - Peri Psykhes Knjiga II (Beta): Narava duše"
Poglavja 4 do 12
4. poglavje: Metodološke opombe; prehranjevanje1
Nujno pa jc, da tisti, ki namerava izvajati raziskavo o teh zmožnostih, za vsako izmed njih posebej najprej dojame, kaj jc, in nato na isti način dalje raziskuje z njo povezana določila ter vse druge lastnosti. Toda če moramo reči, kaj jc vsaka izmed njih, tako npr. kaj jc miselna zmožnost ali pa zaznavna ali prehranjevalna zmožnost, moramo spet šc prej ugotoviti, kaj jc mišljenje in kaj zaznavanje, kajti dejavnosti in dejanja so glede na razlago oz. konceptualno prvoUicjše kakor njihove možnosti. Če pa jc to tako in čc jc spet treba še prej kakor dejavnosti proučiti njihove korclativnc predmete, tedaj bo gotovo treba iz taistega razloga najprej opredeliti, kaj so ti predmeti, tako npr. hrana in predmeti zaznave in predmeti mišljenja. Potemtakem jc treba najprej govoriti o prehranjevanju in razmoževanju oz. ploditvi.
Prehranjevalna duša namreč pripada tudi vsem drugim živim biljem, ne le rastlinam, ter jc primarna in najsplošnejša zmožnost duše, na osnovi katere vsemu živemu brez izjeme pripada življenje. Njeni funkciji sta ploditev ter uporabljanje oz. uživanje hrane. Saj je tistim živečim bitjem, ki so popolna in dorasla ter niso okrncla ali pohabljena, ali pa tista, ki nimajo samodejnega nastajanja2, najbolj naravno izmed dejanj oz. funkcij to,
* Nadaljujemo s prevodom Aristotelovega spisa "O duši", ki smo ga začeli objavljati v št. 5-6, leto 1987, str. 299-306. Prevod in komentar sta del elaborata raziskovalne naloge "Antična filozofija" za leto 1988, ki jo materialno podpira in jo omogoča RSS.
' Vzpostavitev specifičnih značilnosti posameznih duševnih zmožnosti A. uporabi predmete različnih zmotnosti. Pred obravnavo prehranjevanja poda tudi razlago ideje, da jc duiSa forma. Duša je vzrok telesa na tri izmed štirih možnih načinov. !:i jih dopušča njegov sistem. Duša je smotrni in formalni vzrok, a tudi gibalni ali cficientni v/ritk; ta funkcija duše ni manj razvidna v procesih "naraščanja ali pojemanja" (rasti in razkroja), kakor v procesih proslorekcga gibanja, katerega rastline in nekateri živali niso deležne. V procesih rasti ima duša še poseben očividno funkcijo formalnega vzioka in s tem zavzema vlogo DNK v modemi molekulami biologiji. Hugh l^wson-Tancrcd, ki tudi opozarja na veliko upoštevanje A. med modernimi molekularnimi biologi, navaja opombo Ma»a Dclbnjecka, profesorja na California Institute of Technology, da "čc bi Nobelov odbor lahko dajal nagrado za biologijo postumno, bi tedaj morali pretehtati, ali naj jo dajo Aristotelu za odkritje principa DNK" (nav. delo, str. 238). Razprava o načinu prehranjevanja, čeravno krajša kakor obravnave zaznave, razuma in želje, je faktično bliže kakor slednje osrednji ideji A. psihologije. Značilno je, da A. vidi svojo teorijo kot spravo tradicionalnih divcrgenc o tem vprašanju. 2
Genesis automate, generalio spontanea: teza pri A. ni postavljena "dogmatično" kakor v Pasteurjcvem času, temveč iz zadrege ob tedaj pomanjkljivih možnostih opazovanja. O tem prim, kontekst v HA, E 1, v knjigi 539 a 17 si.
da naredijo oz. ustvarijo neko drugo bilje, ki jc takšno kakor ona sama, namreč žival 415b žival, rastlina pa rastlino, da bi bila tako lahko deležna večnega in božanskega, kolikor I zmorejo, kajti to je tisto, česar si želijo in zaradi tega smotra opravljajo vse, karkoli delajo v skladu z naravo. Toda "listo, zaradi česar", smoter obstaja na dva načina: na eni strani kot namen ali cilj "zaradi katerega", na drugi strani pa kot cilj nekoga ali koristnik "zavoljo katerega"3. Ker tedaj živo bitje ne more biti združeno z večnim in božanskim v sklenjeni cksistcnci, kajti nobeno izmed minljivih bitij nc more prevzeti nase neprestanega trajanja kot številčno eno in isto, temveč kolikor vsako posamezno bitje more imeti delež na njem, na ta način je združeno z njim - nekatera bitja bolj, druga pa manj -; zalo tudi nc traja vedno kol ono samo, temveč kot takšno kakor ono samo, siccr številčno nc eno, temveč eno po formi.4
Duša jc torej vzrok in princip živečega telesa. Toda vzrok in princip se izrekata na več načinov in podobno je duša - v skladu z že opredeljenimi vrstami vzrokov - vzrok na tri načine; kajti duša je prav tako vzrok5 gibalcc, od koder sc samo6 gibanje začne, kot tudi smotrni vzrok "zaradi česar" in tudi vzrok kot bistvo oz. formalna substanca7 teles, ki imajo dušo. Da pa je res vzrok kot bitnost ali substanca, je jasno, saj jc za vsa bitja vzrok njihovi biti njihova substanca, za živeča bitja8 pa jc njihova bit njihovo življenje, vzrok in princip žitja pa jc duša. Nadalje je duša smisel ali entelehija bivajočcga v možnosti.9
Očitno pa jc duša vzrok tudi kol smoter "zaradi česar": prav kakor namreč um deluje zaradi nečesa, na taisti način ustvarja tudi narava in to nekaj je njen smoter. Takšen smoter pa jc v/pri živih bitjih, in siccr v skladu z naravo, duša, saj so vsa naravna telesa orodja (sredstva) duše, in siccr natančno tako kakor telesa živali, tako tudi telesa in organi rastlin, saj bivajo zaradi duše. Toda smoter, "tisto, zaradi česar" jc na dva načina: tako "česar", kakor "čemur", smoter sam pa osebek, za katerega smoter jc.
Vendar pa jc duša poleg tega tisto, "od koder" prostorsko gibanje najprej izhaja, čeprav takšna zmožnost nc pripada vsem živečim bitjem. Pa tudi predrugačenje in rast obstajata skozi dušo, saj sc dozdeva, da jc namreč zaznavanje neke vrste predrugačenje, medtem ko nič nc zaznava, kar ni deležno duše. Podobno jc tudi z ozirom na rast in pa razkroj, kajti nič ne pojema in nc ginc niti ne raste naravno, če sc nc hrani, in nič sc nc prehranjuje, kar ni v skupnosti z življenjem. Empcdokles tedaj tega ni lepo razložil z 416a dodatno trditvijo, da sc pri rastlinah naraščanje odvija, ko širijo korenine navzdol, ker I
Tu jc v/postavljena razlika znotraj pojma telos, ko jo jc razvil K. Gaiscr v razpravi "Das zweifache Telos hci Aristoteles" v: Naturphilosophie bci Aristoteles und Thcophrast, cd. I. During, Heidelberg 1969, str. 97-113: smoter označen z genitivom ftinos) pomeni univerzalni red, ki se mu različne poedinke na različen način predajajo, medtem ko druga formulacija - dativ tini ali hdi ■ izraba smotrnost, naravnano na razvoj posameznega bitja. Potegnjena je torej razlika med ciljem kot objektivnim, višjim oz. normativnim smotrom ter koristnikom kot subjektivnim namenom in interesom 07.. relaLivnim ciljem. Po P.M. I-emcrju je na tem cilju živo bitje udeleženo 7. vsem telesom, medtem ko je po I jwson-Tancrcdu (op. 47,str. 247) pravi smoter lc večnost in bog, ne pa koristnik prehranjevalne duSe. Prim. i(e razpravo Ch. Lefcvra, Sur le statut dc /'ime dans le De Annua et le Parva Naturalia, v: Aristotle on Mind and the Senses, ed. G. E. R. Lloyd ct G. E. I,. Owen, Cambridge Univ. Press 1978, str.21-68.
4 Prim. GC II 10, 336b 25 sl„ GA H 1,731b 23-732a 1 in Pl. Smp. 206e-208d.
^ Jannone: aftion - povzročitelj.
6S Hamlynom beremo aute(večina rokopisov) , nc pa haute (Jannone, Ross); Theiler: heautč- istočasno.
7
Gr. beseda, prevedena kot "formalna substanca", jc ousi* ki je v svoji razvejanosti razložena na več znanih mestih Metafizike. Standardna razlaga nauka o ittirih vzrokih je podana v Fiziki 113. o
ToQtou= l0Q7.cn (I licks), foufAn • živečih bitij" (Jannone).
o
Prevajamo po Thcilerjevi konstrukciji teksta, kjer se he bere kot d. Po Rossu in drugih: "Nadalje pa je smisel bivajočcga po možnosti entelehija". Celoten stavek 415b 7 do b 15 je izredno eliptična digresija.
se zemlja (v njih) po naravi giblje v tej smeri, navzgor pa rastejo, ker se ogenj analogno giblje tako. Saj ne pojmuje ustrezno niti zgoraj niti spodaj, saj navzgor in navzdol nista isto za vsa bitja, kakor sta za vesolje, temveč so nasprotno korenine pri rastlinah analogne glavi pri živalih, če smo že dolžni organe označevati za različne ali pa za iste po njihovih funkcijah10; vrhu tega pa, kaj jc tisto, kar povezuje ogenj in zemljo, če ju vleče v nasprotne smeri? Saj sc bo rastlina razccpila in ratrgala11, čc nc bo nečesa, kar to preprečuje; čc pa kaj takega obstaja, tedaj je to duša in siccr kot povzročiteljica njene rasti in prehranjevanja.
Nekateri12 pa mislijo, da jc narava ognja simplicitcr vzrok prehranjevanja in rasti, kajti videti je, da jc ravno on sam edini izmed teles (ali elementov), ki sc sam od sebe hrani in raste ter bi zato kdo mogel predpostaviti, da jc le-ta izvršcvalcc teh proccsov tako v rastlinah kakor v živalih.13 Ogenj siccr jc na nek način sprcmcljcvalni oz. sodelujoči vzrok, nikakor pa nc ravno absoluten vzrok, saj jc to nasprotno prej duša. Saj naraščanje ognja v resnici poteka v neskončnost, dokler pač obstaja gorljiva (snov), medtem ko za vsa nastala in izoblikovana bitja obstaja meja in formula tako velikosti kakor rasti: in ti dve določitvi izhajata od duše, nc pa od ognja ter pripadata prej njihovemu logičnemu principu, kakor materiji14.
Ker jc tedaj prav ista zmožnost duše tista, ki jc prehranjevalna in generativna, jc tudi nujno, da najprej pridemo do opredelitve prehranjevanja, saj jc ta zmožnost ločena in razmejena od drugih zmožnosti s prav to funkcijo. Določeno mnenje jc, da jc nasprotje hrana nasprotju, čeprav ne vsako nasprotje vsakemu nasprotju, temveč samo tista izmed nasprotij, ki drugo iz drugega nimajo zgolj svojega nastanka, temveč tudi svojo rast; saj mnoge stvari nastajajo druge iz drugih, vendar niso vse količinske, npr. iz bolnika postane zdrav človek. Vendar pa sc niti za zadevna nasprotja nc kaže, da bi bila hrana drugo za drugega na isti način, ampak je siccr voda hrana ognju, ogenj pa nc hrani vode15. Potemtakem jc videti, da nasprotja takšne vrste nastopajo predvsem pri enostavnih telesih: eno telo jc namreč hrana, drugo pa jc hranjeno.
Po A. interpretaciji jc Hmpcdoklova napaka v tem, da namesto vitalistične razlage, ki rast pripisuje duši, uporablja mchanicistično razlago - rast jc rezultat samega gibanja koastitutivnih elementov rastlin, zemlje in ognja. Iz tega sledi, da sta "zgoraj" in "spodaj" pri živih bitjih določena tako kakor v vesolju, tj. po položaju ne pa po funkciji. Prim. Dc lnccssu animalium, 4, 705a 29 - 705 b 8. • O mladosti in starosti 1,468 a 1-12. - HA II l,500b 28-30.
" Diispisthii "ločili, razcepiti", F.mpcdoklov izraz, cf. W. Kranz: Wortindej -Die Fragmente der Vorsokratikcr III, s.v. diaspin.
12
Po Simplikiju. In Physictm 23, 33 si. gre za Hcraklita in Hipasa.
I.ason-Tancred, o. c. op. 49 (str. 238): "Tukaj je zanimivo videti določeno zadrego samega Aristotela glede notranjih tendenc elementov, ki so del Empcdoklove intelektualne dediščine. Dejansko pa jc to samo en vidik težav, na katere naleti v zvezi z idejo o ncoformljcncm telesu, ki ga zahteva njegova teorija kot dopolnilo oblikujoči duši. Treba jc reči. da se nikoli neposredno ne sooči s temi težavami in da ima tukaj njegovo govorjenje o naravnih gibanjih, ki so v nekem smislu pomožni vzroki rasli, nadih krparijc".
'^ "v neskončnost" (ris ipcimn) skupaj z "mejo" (pdras) spominja na Platonov dialog Filcbos (23c si. in 25d si.); logos je postavljen v absolutno nasprotje z materijo, kakor v 403 b 2.
'^ Ta Arisl. trditev ni preveč jasna: ali A. misli na les, ki ni čislo suh (Hamlyn), ali na olje. Morda Arist. enostavno trdi, da sc stvari laže sprevržejo iz vlažnega v goreče stanje kakor obratno. Aludira se tudi na transmutacijo elementov: Cael. IV 5, 312 a 32, GC II 4, 331 a 7 si.
Toda tu obstaja neka težava. Nekateri namreč trdijo, da sc enako hrani z enakim ter natančno tako tudi raste16, drugi pa, prav kakor smo rekli, domnevajo ravno obratno, da se nasprotje hrani z nasprotjem, češ da enako ne more biti spremenjeno od enakega, medtem ko sc hrana spreminja s tem, da se prebavlja, spreminjanje pa pri vseh stvareh poteka k nasprotnemu stanju ali proti sredini. Poleg tega hrano prizadeva določena sprememba s strani bitja, ki je hranjeno, medtem ko nasprotno sprejemnik nc prestaja 416b spremembe zaradi hrane, prav tako kakor tudi tesar ne prestaja spremembe zaradi I svojega materiala oz. lesa, temveč nasprotno lc-ta utrpeva zaradi tesarja, medtem ko se tesar samo obmc in iz nedejavnosti preide k udejstvovanju. Obstaja pa neskladje, ali je hrana tisto zadnje, kar se asimilira in priraste, ali tisto prvo. Toda če jc hrana oboje, toda ena kot neprebavljena, druga pa nasprotno kot prebavljena, bi bilo gotovo dopustno govoriti o hrani v obeh primerih: kolikor je namreč hrana šc surova in neprebavljena, se nasprotje hrani z nasprotjem, koliko pa jc žc prebavljena, se enako hrani z enakim. Potemtakem očitno obe strani govorita tako resnično kakor tudi napačno17. Ker pa sc nič ne hrani, kar ni deležno življenja, sc bo tisto, kar jc hranjeno, izkazalo kot telo z dušo, kolikor ima dušo, tako da jc tudi hrana v razmerju z bitjem, ki ima dušo, to pa ne naključno. Toda bit hrane je nekaj drugega kakor bit zmožnosti pospeševanja rasti: kolikor je namreč bitje z dušo neke vrste količina, je hrana zmožnost ustvarjanja rasti, kolikor pa je to bitje neko določeno telo in substanca, jc hrana prehranjevanje, saj ohranja njegovo bit, tako da neko bitje obstaja toliko časa, dokler sc hrani". Hrana jc tudi zmožna povzročati porajanje, a ne bitja, ki sc hrani, temveč bitja, ki je enake vrste kakor bitje, ki se hrani", saj njegova lastna bit žc obstaja, nihče pa ne rodi ali zaplodi samega sebe, temveč se samo ohranja pri življenju. In tako je te vrste prvi princip duše zmožnost, ki je sposobna ohranjati njenega imetnika20 oz. nosilca takšnega, kakršne vrste jc, medtem ko hrana to možnost pripravi za udejstvovanje. Zato živo bitje nc zmore bivati, če mu je bila hrana odvzeta. Ker se torej tu nahajajo tri stvari: tisto, kar je hranjeno, in tisto, s čimer sc hrani, in to, kar hrani, je to, kar hrani, primarna duša, prehranjevano je telo, ki ima to dušo, s čimer pa se hrani, jc hrana. Ker pa je dalje upravičeno vse stvari nazivati po njihovem koncu in smotru, smoter pa je tu zaploditi bitje, ki je enako kakor ono samo, bo primarna duša tista, ki jc zmožna zaploditi bitje, ki je enako kakor ono samo21. Ampak "tisto, s čimer se hrani", jc dvojno, ravno tako kot tudi "tisto, s čimer kdo upravlja in krmari": tako roka kot tudi krmilo, roka je gibalo in v gibanju, krmilo pa edinole v gibanju22. Vendar pa je za vsako hrano nujno, da more bili prcbavljana, prcbavljanje oz. "kuhanje" pa opravlja toplota; zaradi tega ima vsako bitje z dušo v sebi toploto23. V očrtu smo s tem gotovo označili, kaj je hranjenje oz. hrana,
16	Em ped okle« in Demokrit; prim. GC 17, 323 b 1 >1.
17	Prim. GC, 15,321 b 35 «1.
18
Za živo lelo z določeno velikostjo je hran« faktor kvantitativne rasti, medtem ko konkretnemu živemu bitju hrana zagotavlja njegovo ontogeneuko in filogonetsko identiteto; prim. GC I 5, 322 a 16 si.
19 Prim. zgoraj416b 13.
Prevedno po Rossovem tekstu; tdčkhon; Jannonov tekst; tddckhdmcncn "bitje, ki jo sprejemi .
21
Prevedno po Rossu: gcnnctik c psykh6" generativna duša"; Jannone: gcnnctikon - "to, kar je zmožno zaploditi".
^ Prev. po Rossu: kinoumenorr, Jannone bere U5 kinoun "gibalo", o-i
Prirojena ali v rojen a toplota (Anphytos thcrmdtes, Meteor. II 2, 355 b 9; sfmphytonthcrmdn, Probl. V 21, 883 a 7) je -kakor roka krmarja - posrednik v prehranjevanju, ki ga požene v dejavnost prehranjevalna ali nutritivna duša, a ta toplota deluje na hrano, ki je - kakor krmilo v primerjavi - zgolj pasivna v procesu presnove.
ostaja pa naloga in dolžnost, da kasneje o njej podamo natančnejše osvetlitve v posebnih razpravah24.
ČUTNA ZAZNAVA
5. poglavje: Zmožnost zaznavanja 25
Sedaj pa, ko so te zadeve opredeljene, želimo26 v splošnem razpravljati o vsem zaznavanju. Zaznavanje se nahaja v stanju gibanosti ali vzburjenja ter v prestajanju, prav kakor jc bilo razloženo, saj sc domneva, da jc neke vrste predrugačenje27. Nekateri še trdijo, daje tudi enako aficirano s strani enakega. Toda kako I je to možno ali nemožno, 417a smo razložili v splošni razpravi o dejavnosti in trpnosti.28 Tu pa nastopa aporija, zakaj ne prihaja do zaznave zaznavnih sposobnosti oz. čutov samih ter zakaj čutila brez stvari zunaj nc proizvedejo zaznave, čeprav so v njih ogenj, voda in drugi elementi, ki so predmeti zaznave bodisi po sebi ali o oziram na njihove naključne lastnosti. Zatorej je razvidno,da zaznavna zmožnost nc biva na način dejanskosti, temveč zgolj kot možnost ter iz tega razloga nc zaznava sama od sebe, natančno tako kakor se gorivo nc vname samo od sebe brez nctilncga dejavnika, saj bi drugače gorivo zažgalo samega sebe ter nič nc bi potrebovalo ognja, ki jc dejansko eksistenten (ki biva v entelehiji).
Ker pa žc o zaznavanju govorimo na dva načina, saj tako za tisto, kar po možnosti sliši in vidi, pravimo, da sliši in vidi, četudi slučajno ravno spi, kakor tudi za tisto, ki/kar žc dejansko izvaja te aktivnosti, sc bo na dva načina izrekalo tudi zaznavanje, eno kot v možnosti, drugo pa kot v udejstvovanju. Na isti način pa sc izreka tudi čutni predmet,29 ki pomeni tako bivajoče v možnosti kot tudi dejansko bivajoče. Vendar pa najprej razpravljajmo tako, kakor da so prestajati, biti-v-gibanju ter udejstvovati sc ista stvar: saj gibanje tudi je neke vrste udejstvovanje, četudi nedovršeno, kakor je bilo razloženo v
24	Zelo verjetno je, da je Aristotel izčrpneje razložil tu nakazane ideje v izgubljeni razpravi; delo Peri trophh, je citirano v De somno 3,456 b 2, delo Peri auksčseos kai Irophis pa v GA. V 4,784 b 2-3.
25	S tem poglavjem prehajamo k obravnavi zaznavne zmožnosti, ki se nadaljuje do knjige III, poglavje 2. Tako lahko s Ch. H.
Kahnom (Sensation and Consciousness in Aristotle's psychology, v: Articles on AristoUe, vol. IV, str. 5) štejemo Aristotelovo delo "O duši" za razpravo o zaznavanju: dušo je treba razumeti glede na njene specifične zmožnosti prehranjevanja (II 4), zaznavanja (II 5-12 in III 1-2), želje in gibanja (in 0-11) ter mišljenja (III 4-8). Iz te poenostavljene sheme izpadejo tri poglavja: eno poglavje (III 3) obravnava domišljijo, ki tu nastopa kot prehod od občutka k mišljenju, čeprav je bliže zaznavanju. Zadnji dve poglavji dela (III 12-13) sU nekakšen dodatek o medsebojni povezavi petih zmožnosti, četudi A. spel največ razpravlja o zaznavanju (Ch. H. Kahn, nav. mesto). Nekateri tu vpeljani problemi so ponovno povzeli v DeSensu,prvi razpravi Parva Naturalia. Poglavji 5 in 6 govorila o čutni zaznavi v splošnem ter so do sledeče obravnave posameznih čutov v zelo podobnem odnosu kakor so splošne opombe o duši do obravnave posameznih zmožnosti. Če je lu čutna zaznava prikazana kol neke vrste predrugačenje, pa ni jasno, kako naj se to ujema z Aristotelovo nadaljnjo obravnavo zaznave kol sprejemanja forme brez materije stvari in kot sodbe na podlagi razločevalne sredine. V svoji razlagi pcrccpcijc se Aristotel usmeri izključno na fiziološke aspekle. V Aristotelovi razpravi o duši ni jasno izraženega interesa za modemi pojem zavesti, pač pa so podane predhodne pojmovne pojasnitve na tem področju. To se ujema s splošnim lelosom Dc Anima znotraj bioloških spisov, Id je v shematični obrazložitvi skupnih lastnosti živih bitij. V tem poglavju je še digresija, v kateri Aristotel podaja nujna dopolnila v svojem razlikovanju med možnostjo in dejaaskostjo. Glavna ideja je tu, kakor pripominja Lawson-Tancred (o.c., str. 169), ideja hčksis, stanje, ki je bolj dejavno kakor čisla zmožnost in bolj potencialno kakor sama dejavnost. ^Jannone. Ičgomen "obravnavamo".
27	Zgoraj II4,415 b 24.
28
GC A 7, 323 b 18 - 324 a 3: agens in patients morata biti enaka po rodu in neenaka po formi.
29
Prevodno po Rossu (aisthct6n\ Jannonc: aisthdncsthai - zaznavanje, čutenje.
drugih spisih30. Vse stvari pa trpijo ter se gibljejo zaradi nečesa dejavnega oz. tvornega ter dejansko bivajočcga. Zato jc res, da stvari trpijo zaradi enakega, res pa jc tudi, da zaradi neenakega, prav kakor smo rekli31; kar upi, je namreč neenako, ko pa jc žc utrpelo, je enako32
Obravnavati pa jc treba tudi členitev možnosti in cntclchijc, kajti do sedaj smo o njiju razpravljali33 poenostavljeno. Saj sc gotovo dogaja, da nekaj vc in jc vednostno na tak način, kakor bi rekli, da jc človek vednosten, ker spada med bitja, ki vedo in imajo znanost; nato pa je nekaj vednostno tako, kakor dejansko pravimo, da jc vešč tisti, ki obvlada gramatiko34 (vsakteri izmed njiju pa ni zmožen na isti način, temveč jc eden zato, ker sta njegov rod in njegova materija ustrezne vrste)35, drugi pa zato, ker jc, brž ko to hoče, zmožen presojati, če ga katera izmed stvari zunaj nc ovira; tretjič pa ve tisti, ki žc spoznava in presoja, ker jc v entelehiji ter v odločilnem smislu ve npr., da jc tole A. Tako obadva prva, (ki) vesta po možnosti, (postaneta dejansko vešča in izobražena)36, toda prvi s tem, da jc predrugačen skozi učenje ter skozi pogosto spreminjanje iz nasprotnega stanja37, drugi pa s prehodom od imetja toda neizvajanja - aritmetike38 ali 417b gramatike39 k njunemu izvajanju in uporabi, (kar jc) drugačna vrsta I spremembe.
Prav tako pa tudi "prestajati" ni nekaj enostavnega, temveč jc eno neke vrste propadanje zaradi njegovega nasprotja, drugo pa bolj ohranjanje bivajočcga po možnosti zaradi dejansko bivajočcga in njemu podobnega na tak način, kolikor jc podobnosti v razmerju možnosti do dejanskosti: kajti to, kar ima znanost, postane dejanski presojevalec in spoznavalcc, kar pa ali ravno ni spreminjanje (saj jc napredovanje k svoji lastni naravi in k dovršeni dejanskosti) ali pa jc drugačen rod predrugačenja. Zato ni ustrezno govoriti, da sc misleče bitje spreminja, kadar misli, prav kakor se tudi nc spreminja stavbenik, kadar gradi. Zato sc to, kar vodi k dejanskosti iz bivajočcga po možnosti v primeru mišljenja in razumevanja nc imenuje učenje ali izobrazba, temveč jc prav, da ima drugačen naziv40: medtem ko za tisto, kar sc iz biti v možnosti takšen, uči ter sprejema in pridobiva znanje s strani tistega, ki jc dejansko takšen ter zmožen izobraževati, ali nc sme reči, da trpi, kakor jc bilo ravno razloženo, ali pa jc treba reči, da obstajata dve zvrsti predrugačenja, namreč sprememba v smeri privatnih stanj ter sprememba v smeri bistvenih zmožnosti in k lastni naravi.
Pri bitju, ki jc zmožno zaznavanja, prva sprememba nastane s strani (moškega) roditelja; ko pa je rojeno, ima žc analogno nekakšni znanosti tudi zaznavanje. In dejansko zaznavanje se siccr izreka podobno kakor presojanje in spoznavanje, razlikuje pa sc v tem, da so pri zaznavanju povzročitelji dejavnosti zunanji in izven, vidno in slišno enako pa tudi ostali predmeti zaznave. Vzrok te razlike pa jc, da dejanska čutna
30	Ph. n 2. 201 b 31-33 in Meuph. Thcu 6,1048 b 28-36.
31	Supra II 4,416 a 29-416 b 9.
Prim.II 5,418 a 4-6.
33
clčgomcn coni. Torstrik, ki jo zadrži Ros«; codd. Ičgomcn- "razpravljamo".
34
grammMtikS- tudi abeceda".
Človeška narava jc tu vzeta kol genus in materija, katere določenost je individuum.
36
čntes, cncrgcfaginontaiepistčmones, add. Ross.
37
Namreč iz nevednosti k spoznanju.
38
arithmctikcnUonlrik po Temistijcvi parafrazi, namesto afslhcsin ("zaznavanja").
39
Theiler prevaja krithmetikčingrsmimatikč kot "poštevanka" in "abeceda" ^ Prevedeno po Jannonu: privzeta jeTorstrikova konjektura igon namesto rokopisnega dgein. - Prehod od znanstvenega habitusa k dcjaaskemu izvajanju znanosti se razlikuje od prejšnjega prehoda od nevednosti k znanju.
zaznava zadeva vsakokratno posamezne stvari, medtem ko znanost dojema splošne pojme: le-ti pa so na nek način v duši sami. Zatorej jc od njega, človeka, odvisno, da misli vsakokrat, kadar hoče, medtem ko čutno zaznavanje ni odvisno od njega, saj je nujno, da jc prisoten predmet zaznave. Podobno dejstveno stanje pa jc tudi pri znanostih, ki se nanašajo na čutne stvari, in sicer iz istega razloga, kajti čutni predmeti spadajo med vsakokratne posamezne in zunanje stvari.
Toda bržčas bo priložnost tudi drugikrat, da te stvari jasno osvetlimo41. Za sedaj pa naj zadoščajo žc podane določitve, da, kakor bivajoče, ki sc izreka kot možnost, ni enostavno, temveč jc ena možnost prav takšna, kakor bi mogli reči za otroka, da je zmožen vodili vojsko, druga pa kakor jc to nekdo primerne starosti - takšno jc stanje z možnostjo zaznavanja. Ker pa njuna razlika I nima imena, čeprav jc bilo glede njiju 418a določeno, da sta drugačni in kako sla drugačni, jc nujno, da izraze "trpeli" in "predrugačili" uporabljamo kol da sla upravičeni imeni. Zaznavajoči del duše jc po možnosti takšen, kakor jc čutna prcdmclnost žc dejansko, prav kakor jc bilo rečeno42 -potemtakem torej trpi, kolikor ni podoben čutni stvari, ko pa jc utrpel, seje izenačil ter jc takšen, kakršen jc predmet zaznave.
6. poglavje: lipi čutnih predmetov43
Z ozirom na vsako posamezno zaznavo jc najprej treba govorili o čutnih predmelih44. Čutna prcdmclnost sc izreka na tri načine, izmed katerih pravimo, da dva zaznavamo po sebi, enega pa naključno. Izmed prvih dveh vrst jc ena svojstvena za vsako zaznavo posebej, druga pa jc skupna vsem. Za svojski in poseben čutni predmet štejem to, česar ni mogoče zaznavati z drugim čutilom in o čemer ni mogoče biti prevaran, kakor npr. vid o barvi, sluh o zvoku in okus o sočnosti, medtem ko tip obsega več razlik. Saj vsako čutilo samo odloča o teh predmetih ter sc nc vara, da jc to barva, niti daje to zvok, temveč samo o tem, kaj jc obarvano ali kje, ali kaj povzroča zvok ali kje45. Sc pravi, da so potemtakem takšni predmeti svojstveni in posebni za vsako posamezno čutilo, skupni čutni predmeti4* pa so: gibanje, mirovanje, število, oblika, velikost, saj takšni predmeti niso svojstveni za nobeno posamezno čutilo, temveč so skupni vsem čutom. Saj je npr. neko določeno gibanje zaznavno tako s tipom kot tudi z vidom.
Verjetno aluzija na III. knj., 4. pogl.
Prim, zgoraj, II 5,417 a 12-21.
To kratko poglavje vsebuje pomembno klasifikacijo čutnih predmetov (aislhclon) na posebne, skupne in akcidcnčnc. A. razlikuje med dvema tipoma čutnih predmetov, ki sla bistvena (perse), ter tretjo vrsto, kjer gre za naključne čutne predmete
(per accidcns). Posebni ali svojstveni ter skupni čutni piedincli so bistveni, ker prispevajo k definiciji čutila ali čutov, ki jim ustrezajo. Še zlasti so specialni čutni predmeti konceptualno neločljivi od uslrczajočih čutov. Nasprotno pa naključni čutni predmeti nc opredeljujejo neke čutne zmožnosti, ker nismo aficirani od njih kol lakSnih. Naključni čuuii predmeti so sicer značilnosti neke stvari, a nc takšne značilnosti, da bi bila zaradi njih slvar sama zaznavna. 4<. Pomciodi, ki jc definirana v 114,415 a 16-22.
To pomeni, da zmola ni na ravni scnzacijc, lemvcč perccpcijc.
' O kiti na aisthela prim, žc De Anima III 1, 325 a 14 ss, kjer jc omenjeno žc "eno", ter I)c sensu 1, 437 a 8,13c insomniis 1, 458 b 4 si. in De Mcmoria 1, 450 a 9 si., kjer jc omejen še "čas".
Končno pa se nek čutni predmet izreka kot akcedenčen: npr. čc bi bila ta bela svar Diaresov sin; Diaresovega sina namreč vid zaznava naključno, ker belina naključno pripada temu, kar zaznavamo47. Zato pa čutilo tudi ničesar ne prestaja zaradi tega čutnega predmeta kot takšnega. A izmed čutnih stvari po sebi so v odločilnem smislu zaznavni svojski oz. posebni čutni predmeti, tako da se z ozirom nanje naravno izkazuje bistvo vsake posamezne zaznave.
7. poglavje: vidljivo in vid48
Na kar pa se vid dejansko nanaša, to jc vidljivo. Vidno jc barva, pa tudi nekaj, kar jc siccr z govorico mogoče razložiti, četudi jc dejansko brez imena49: na kaj mislimo, bo približno jasno, ko bomo s tem nadaljevali. Karkoli jc vidljivo, jc torej barva, lc-ta pa jc to, kar sc nahaja na površju stvari, vidnih po sebi - siccr ne po sebi kot logičnem principu, temveč ker ima ta stvar v sami sebi vzrok svoje bitne vidljivosti. Vsaka barva 418b jc namreč I zmožna spraviti v gibanje dejansko prosojnost - to jc cclo njena narava. Ravno zato barva ni vidljiva brez svetlobe, saj sc vsaka barva, ki jc svojstvena posamezni stvari, da videti na svetlobi. Zato jc najprej treba obravnavati, kaj jc svetloba.
Gotovo obstaja nekaj, kar jc transparentno ali prosojno. Prosojno pa imenujem tisto, kar jc siccr vidljivo, toda ni vidno glede na ono samo, če naj rečemo enostavno, temveč skozi barvo nečesa tujega. Takšne vrste stvari sta zrak in voda ter mnoga izmed trdnih teles; vendar takšne stvari niso prosojne, kolikor so voda niti kolikor so zrak, temveč ker obstaja v njih neka narava, ista v obeh dveh, pa tudi v večnem telesu, ki je zgoraj50. In svetloba jc dejavnost te substance, dejavnost transparentnega, kolikor jc transparentno. Kjer pa obstaja svetloba, tam potencialno obstaja tudi mrak. Svetloba je nekakšna barva prosojnega, kadar jc dejansko prosojno zaradi ognja ali nekega telesa, ki jc iste vrste kakor telo zgoraj - kajti tudi lc-tcmu nekako pripada ena in ista lastnost (kakor ognju). Kaj jc potemtakem prosojnost in kaj svetloba, jc razloženo, da namreč ni niti ogenj in
47 Podoben primer Se spodaj I IT 1. 425 a 24 si. ter APo 81 b 25 in APo I 22, 83 a 1-14. Prim, še De sensu 4, 442 a 29 si. in
Melaph. Gamma 5, 101 Ob 14 si.
A. prehaja k prikazu posameznih oz. posebnih čutov, katerih predmeti so čutne kvalitete. Ton razprave je še bolj fiziološki kakor poprej. Edini namig v smeri razumevanja duše kot zavesti jc na koncu druge knjige (B 12, 424 b 12-21), kjer Arist. pravi, da je zaznavanje neko stanje poleg (pari, 424 b 17) afckcije od zunanje stvari. Vonjanjc tedaj nc bi bilo le stvar učinka vonja (fiziološki proces), temveč tudi zavest o vonju (kogitacija vonjanja) - o tem vprašanju prim, razpravo R. Sorabjija Body and Soul in Aristotle (Articles on Aristotle, IV, str. 47). Toda A. kategorija formalnega vzroka ne dopušča, da bi bili mentalni akt posebna komponenta v aktu zaznavanja. Nadalje bi v aristotclizmu mentalni akt moral biti nek pathos, toda Arist. nikjer nc dopušča nefizioloških pathe. Da forma stvari ni sestavni del stvari A. skrbno razloži v "Metafiziki" ob primerih zloga, hiše in mesa (Metaph. Z 17 in II 3), npr.: "Kajti tisto, kar je iz nečesa sestavljeno na lak način, da jc celota eno, toda nc tako kakor kup, temveč kakor zlog, je še nekaj drugega poleg elementov. Zlog namreč ni isto kakor njegovi elementi oz. sestavine, kakor BA ni na istem kot B in A, niti meso ogenj in zemlja; kajti po razkrojitvi celote, npr. meso in zlog, nič več ne obstajajo, črke pa še obstajajo in prav tako ogenj in zemlja. Torej zlog je nekaj, zlog nista zgolj njegova elementa samoglasnik in soglasnik, temveč je tudi šemekaj drugega, in meso ni zgolj ogenj in zemlja ter toplo in hladno, temveč tudi nekaj drugega" (Metaph. Z 17, 1041 b 11-19). Aristotelova teorija ne dopušča kartezijaske perspektive v obravnavi čutne zaznave, z druge strani pa je kot poskus fiziologije delovanja posameznih čutov le preveč očitno zastarela. A. insislira na pojmih možnosti in dejanskosti čutilnega organa, v primeru indirektnih čutov (vid, sluh. vonj) pa cclo direktnih čutov (okus, tip) pa poudarja nujnost hipoteze medija med predmetom in čutilom. V primeru vida jc medij svetloba.
Ta vrsta vidnih stvari je fosforescenca, prim, spodaj II 7, 419 a 2 si. - To tematiko A. obravnava tudi v delu De soisu, 2-3.
Ta narava, ki bi jo z Aleksandrom Afrodizijskim lahko imenovali "diafanost", je neenakomerno porazdeljena med telesa: De sensu 3,439 a 18sl. - Večno supralunamo telo je seveda aithcr.
sploh nc telo niti cmanacija kakršnegakoli telesa (tudi v takšnem primeru bi bilo neko telo), temveč jc prisotnost ognja ali nečesa podobnega v transparentnem; saj ni mogoče, da bi bili dve telesi hkrati na istem mestu.
Svetloba pa velja za nasprotje teme oz. mraka: ker pa jc mrak odvzem takšne lastnosti iz prosojnega51, je tako jasno, da jc ravno prisotnost takšnega stanja svetloba. In zato Empcdokles nima prav - ravno tako pa tudi nc kdorkoli drug, ki je tako rekel - s svojim nazorom, da sc svetloba premika in razširja" v nekem času (skozi prostor) med zemljo in tem, kar jo obdaja (svodom sveta), ne da bi mi to opazili. To je namreč v nasprotju s teoretsko razvidnostjo kakor tudi v nasprotju z vidnimi pojavi: na majhni razdalji bi to sicer res moglo ostati ncopaženo, da pa bi ostajalo prikrilo od vzhoda do zatona, jc lc pretirana zahteva53
Siccr pa jc to, kar jc dovzetno za barvo, brezbarvno, dovzetno za zvok pa brez-šumno. Brezbarvno pa jc transparcnlno ter ncvidljivo ali to, kar sc stežka vidi, kakršna sc zdi, da jc tema. Takšne vrste pa jc transparentnost, toda nc kadar jc dejansko prosojna, temveč kadar jc po možnosti takšna: kajti ista narava jc včasih tema drugič pa I 419a svetloba.
Niso pa prav vse vidljive stvari vidne v svetlobi, temveč zgolj svojstvena barva vsake posamezne stvari: nekatere stvari sc namreč na svetlobi ne vidijo, medtem ko v mraku povzročajo zaznavo, rccimo stvari, ki sc prikazujejo kot ognjene in svetleče (letch pa sc nc da označiti z enim občnim imenom), npr. gobe54, rožcnica, glave rib, luskine in oči rib. Toda pri nobenem izmed teh teles se nc vidi njihova svojstvena barva. Ampak iz katerega vzroka se te stvari vidijo, zahteva drugo razpravo55.
Za sedaj pa jc toliko očitno, da jc barva to, kar sc vidi na svetlobi. Zato pa barve nc vidimo brez svetlobe, kajti to jc bilo za samo barvo določilo njej pripadajoče biti56, da je zmožna povzročati gibanje dejansko prosojnega: in entelehija transparentenga jc svetloba57. Očitno znamenje je to: kadar nekdo položi predmet, ki ima barvo, na samo čutilo vida, ga nc bo videl, saj nasprotno barva povzroča gibanje diafanega, recimo zraka, in le-ta, kakor se v rcsnici kontinuirano razprostira, vzgibava čutilo. Kajti Dcmokrit tega nc razlaga ustrezno, ko si zamišlja, da bi sc - čc bi vmesni prostor postal razen - ostro videlo cclo mravljo, če bi bila na nebesnem svodu: ampak to jc nemogoče, clc kadar zaznavna zmožnost5" na nek način upi, pride do gledanja: zagotovo pa je nemogoče, da bi trpela zaradi barve, ki sc vidi: potemtakem preostaja, da trpi zaradi medija, tako da nujno obstaja nekaj vmes kot medij. Čc pa bi vmesni prostor postal prazen, ne lc, da nc bi videli bolj ostro, temveč sploh ne bi ničesar videli.
' To jc določenosti, ki jo ustvari prisotnost ognja.
^ ali gignam6nou - vulgata lcctio in Toretrik, Ilamlyn - "dospcva" v določenem času.
53
V nasprotju 7. Hmpedokom za Aristotela svetloba ni gibanje, ki bi potovalo v času, temveč se svetloba pojavi v trenutku; prim. De sensu et scnsibilibus 6,446 a 25 - 447 a 11. Prim, tudi GC, A 8, 324 b 25 «1.
Skupno ime več vrst gob.
55 Gl. spodaj 419 a 23.
toOto gir čn auloi Id khrAmtti cinti - 7.a prevajanje lakih sintagem se opiramo na analize F. Bassengeja. Dts td hcnl einti etc. bei Aristoteles, Philologus 104 (1960), str. 40 si, in Ch. Kahna, The Verb "Be" and it synonyms. Philosophical and grammatical studies 6, Dordercht, Keidel 1973.
Da bi torej barva spravila diafano v gibanje, mora biti lc-lo prej aktualizirano s svetlobo.
Jannone: aisthctcriou• "čutilo".
Tako smo navedli vzrok, zakaj je neizogibno, da barvo lahko gledamo le v svetlobi. Toda ogenj se vidi v obojem, tako v temi kot tudi na svetlobi in sicer po nujnosti, saj zaradi ognja transparentnost postane transparentna. Taista razlaga pa velja tudi za zvok in vonj, saj nobeden izmed njiju ne povzroči zaznave, kadar se dotika zadevnega čutila, temveč nasprotno vonj in zvok spravljata v gibanje medij, medij pa po vrsti vzdraži vsako izmed obeh čutil. Kadar pa kdo položi dišečo ali zvenečo stvar na samo čutilo, to nc bo proizvedlo nobene zaznave. Glede tipa in okusa jc stvar enaka,vendar ni tako očividna iz razloga,ki bo jasen kasneje59. Medij zvokov je zrak, medtem ko jc medij oz.fluid vonja brez imena: v zraku in v vodi namreč obstaja neka skupna lastnost in to, kar jc prisotno v obeh teh dveh elementih, jc v prav takšnem razmerju do tega, kar ima 419b duh, kakor transparentno do barve, kajti očitno jc, da imajo tudi tiste živali, ki živijo v vodi I zaznavo vonja. Nasprotno pa človek in tiste kopenske živali, ki dihajo, nc more duhati, čc nc dihajo. Tudi glede tega pa bomo razlog navedli kasneje60.
8. poglavje: zvok in sluh61
Sedaj pa bomo najprej razložili in določili, kaj jc zvok in sluh. Zvok biva na dva načina: ene vrste zvok jc namreč nekaj dejanskega, drugi pa je po možnosti, saj za nekatere stvari kajpak pravimo, da nimajo zvoka, recimo npr. goba, volna, za druge pa, da ga imajo, npr. bron ter vse, kar je trdno in gladko, kajti takšne stvari so zmožne zazveneti, to se pravi proizvesti dejanski zvok v mediju med njimi samimi (zvočnim telesom) terčutilom sluha.
A dejanski zvok ali zven se vedno dogaja kot zvok nečesa in nasproti nečemu in v nečem: povzroča ga namreč nekakšno zadevanje oz. udarec. Zato je tudi nemogoče, da bi nastal zvok, če bi obstajalo eno samo telo, kajti udarjajoče in udarjeno sta nekaj čisto drugega, tako da zveneče zveni nasproti nečemu, poleg tega pa noben udarec oz. trčenje nc more nastati brez gibanja62 in premikanja.
Kakor pa smo omenili63, zvok ni udarec na katerokoli si bodi stvar: saj volna nc ustvari nobenega zvoka, čc jc udarjena, pač pa ga povzroči bron ter druge stvari, kolikor so gladke in votle; - bron zato, ker jc gladek64, medtem ko votle stvari po prvem udarcu z odbijanjem povzročajo številne nadaljnje sunke, ker vzvalovan medij nc more ubežati.
59	Prim, spodaj II, 10-11.
60	Prim, spodaj II, 9.
Tudi za Aristotelovo razlago sluha je osrednji aparat možnosti in dejanskosti. Obravnava tudi glas in govor, a četudi ga določi kot zvok s pomenom, sploh ne pretrese implikacij takšne opredelitve. Aristotel je še daleč od problemov intencionalnosti in težave, da bi razložili stavke brez eksistencialne vsebine, v aristotelizmu ni mogoče zapaziti. Večina A. opomb o sluhu in zvoku zadeva fiziko in fiziologijo.
Kar vključuje nujnost medija. Tako je dokazana nujnost treh elementov, naštetih v 419 b 9-10
63 Zgoraj 419 b 6-8.
^ Ker je zrak v prostoru med udarjajočim in udarjenim telesom zadet kakor v enem kosu, spodaj 419 b 20.
Nadalje sc zvok sliši na zraku, pa tudi v vodi, čeprav v manjši meri, vendar pa odločilen vzrok in pogoj za zvok ni zrak niti ne voda, temveč jc treba, da trdni predmeti udarijo drug ob drugega in tudi proti zraku. To se lahko dogaja, kadar zrak ob udarcu ostaja na mestu ter sc nc razprhne. Iz tega razloga zrak zveni oz. daje zvok, kadar je udarjen na hitro in silovito: gibanje tistega, ki tolče s palico, mora potemtakem prehiteti razprhutanjc zraka prav kakor čc bi nekdo65 hotel zamahniti po kupu žita ali peščenem vrtincu tedaj, ko bi se hitro premikal.
Odmev nastaja, kadar sc zrak znova odbije nazaj - prav kakor žoga - od zraka66, ki je postal enovita masa, ker ga je omejila posoda ter mu preprečila, da bi sc razpršil67. Kaže pa, da ob zvoku vedno nastaja odmev, toda ne razločen, kajti v primeru zvoka sc gotovo dogaja natančno ista stvar kot tudi v primeru svetlobe: kajti tudi svetloba sc vedno odbija nazaj (reflektira), (saj siccr svetlobe sploh nc bi bilo vsepovsod, temveč bi bila tema izven področja, ki jc izpostavljeno soncu,) vendar pa sc nc odbija na takšen način kakor od vodne gladine, ali brona ali katerega drugega gladkega telesa, da bi tako ustvarila senco (silhueto), s čimer ravno opredeljujemo svetlobo.
Pravilno pa sc ugotavlja, da ima "praznina" poglavitno vlogo pri slišanju. Domnevajo namreč, da jc prazno ravno zrak, lc-ta pa jc tisti, ki proizvaja slišanjc, kadar sc trese oz. valovi kot sovisna in enovita snov''*. Toda zaradi svoje rahlosti in prhkosti I 420a zrak ne zveni, razen čc udarjeni predmet nima gladke ploskve. V tem primeru pa zrak poslane enovita snov v istem času zaradi enotnosti površine, kajti ploskev gladkega telesa jc enojna.
Potemtakem je sposobno povzročati zven oz. zvok to, kar more vzvaloviti takšen zrak, ki jc enovit nepretrgano prav do čutila sluha. Čutilo sluha jc namreč naravno združeno z zrakom69: prav zato, ker jc organ sluha obdan z zrakom, lahko vzvalovi notranji zrak, brž kot sc giblje zrak zunaj. Prav zato pa živo bitje ne sliši z vsemi deli svojega telesa70 kakor tudi zrak ne prodira vanj vsepovsod: saj cclo tisti del telesa, ki naj bo vzburjen in ima dušo, nc vsebuje zraka vsepovsod. Vendar zrak sam na sebi ne povzroča zvoka, ker sc zlahka razprhuta: kadar pa mu je razpršitev preprečena, postane gibanje oz. valovanje takšnega zraka71 zvok. V ušesih pa je zrak vgrajen in zaprt zato, da bi ostal negibljiv in da bi bilo tako mogoče natanko zaznavati vse razločke takšnega gibanja72. To pa jc razlog, zakaj slišimo tudi v vodi, kajti voda nc more prodreti prav do tistega zraka, ki jc po naravi v ušesu, saj nc pride niti v (zunanje) uho zaradi njegovih zavojev. Kadar pa sc kaj takega pripeti, nc slišimo, pa tudi nc, kadar sc poškoduje
Zadržimo tis 7 Jannoneom, ki odkloni Ksscnovo konjekturo ti (nekaj). ^ Čc z Rossom izpustimo apd toO, sc nc vc, od česa sc zrak odbija. Ni mišljen odmev v globeli, temveč okrepitev zvoka v
resonančni posodi.
Odmev po A. nastane ob trčenju dveh plasti zraka.
68
A., ki nc dopušča obstoja praznine, priznava običajnemu nazoru zaslugo, da pripisuje zraku njegovo pravo vlogo v procesu slušnega zaznavanja.
69
Prevedno po Jannoneu; po Rossu: "Zrak je namreč naravno vraščen v organ sluha". Bistveno za A. razlago jc, da je zrak v stiku s timpanično opno in da v ušesu zavibrira notranji zrak. V obeh verzijah prevoda pa A. razlaga navsezadnje eliptična in dvoumna.
70
Prevedno po Jannonu: panti mčrci Ross. pantei "na vsaki točki".
71
Id Unesiiniennn meros kai impsykhon - to je del, ki ga bo aficiral zrak. Ker zaznava ni možna brez gibanja, je kincsdmmom opis za asthcsčmcnon V tekstu imamo deskripcijo slušnega organa, a brez. besede organon. - Ross sprejema Torstnkovokonjcklum impsophon za 6mpsykhon,6mpsophon "zveneč", "ki lahkozveni".
72
H. I^wson-Tancrcd primerja negibnost zraka v zveneči posodi ušesa 7. brczličnostjo pasivnega uma. Kakor mora biti uho zmožno odkriti vsak tresljaj v zraku zunaj ter ga tako nekako povzeti vase, tako mora bili reccptivni um zmožen sprejeli vase forme kateregakoli in vsakega zunanjega predmeta, prim. I jwson-Tancrcd, o. c., op. 59, str. 246.
timpanična opna - ravno tako kakor (ne vidimo), kadar jc poškodovana membrana ob zenici očesa. Sicer pa je indikacija za to, ali slišimo ali nc, tudi še v tem, da uho neprestano zvoni in odmeva prav kakor rog, kajti zrak, ki jc v ušesih, se stalno trese z nekim njemu lastnih nihanjem oz. gibanjem: nasprotno pa je zvok tuje, zunanje gibanje, nc pa nekaj svojstvenega ušesu. Ravno zato pa tudi pravijo, da slišimo s tem, kar je votlo in odmevajoče, kajti slišimo z organom, ki ima v sebi zaprt določen zrak73.
Toda ali daje zvok udarjeno ali udarjajoče? Ali pa zveni kar oboje, dasi na drugačen način? Zvok jc namreč gibanje tega, kar se more gibati na prav takšen način, kakor stvari, ki odskakujejo od gladkih površin, kadar jih kdo udari. Vendar pa nc daje zvoka, kakor smo tudi omenili74, vsaka udarjena ali udarjajoča stvar, recimo kadar kdo udari z iglo ob iglo, temveč mora biti nasprotno udarjen predmet raven in gladek, tako da se lahko zrak strnjeno odbija, odskakuje in trese.
Značilnosti različnih zvokov73 pa se razodevajo v dejanskem zvenenju: prav kakor brez svetlobe barve niso vidne, tako tudi brez zvoka nista opazna visok (oster) in globok oz. nizek (težek) ton. Tc lastnosti se izrekajo metaforično, preneseno od otipljivih stvari: saj oster ton vzbudi čutilo v kratkem času v zelo visoki stopnji, medtem ko globok ton v daljšem času v majhni meri76. Ni pa oster ton hiter, globok oz. nizek pa počasen, temveč v enem primeri gibanje postane takšno (visoko) zaradi svoje hitrosti, v drugem primeru 420b pa nizko zaradi svoje počasnosti. Poleg tega pa I sc zdi, da tc lastnosti tona vsebujejo neko analogijo z ostrim in topim na področju lipa: ostro namreč tako rekoč bode, topo pa recimo potiska, zato ker eno povzroči gibanje v kratkem času, tako da jc samo akcidcnčno eno hitro, drugo pa počasno77.
Naj bo tedaj zvok razložen na ta način. Glas pa jc nek zvok bitja z dušo: izmed bitij brez duše se nobeno ne oglaša, temveč sc nasprotno po analogiji govori o njih, da imajo glas, npr.flavta, lira in vsi drugi takšni neživi predmeti, ki povzročajo tone z različnim trajanjem, višino in barvo78. Ta primerjava je ustrezna, ker ima tudi glas tc značilnosti. A mnoge živali nimajo glasu, kakor npr. živali brez krvi ter izmed krvnih živali ribe. Tudi to je dovolj razumljivo, če pa jc zvok ravno neke vrste gibanje zraka, medtem ko ribe, za katere pravijo, da imajo glas, kakor tiste v Ahcloosu79, dajejo šume s škrgami ali s katerim drugim organom takšne vrste.
73	Prim, zgoraj 419 b 33 «1.
74	Zgoraj 419 b 13 «1.
75
Prev.poiannonu: /K(5p/ifin,Rossov tekst: psophountSn "zvočnimi viri", "zvenečimi stvarmi".
7 6
Aluzija na Pl. Ti. 67 b ali na pitagorejske nazore. Aristotel o tem prinaia bistvene popravke, prim. HA V 7,786 b 23-787 a
28.
77	.	..	....	...	..... Zvočne in tipne lastnosti so po sebi nezvedljive na modalnosti gibanja in same določajo gibanje. Današnja fiziologija
zaznavanja gre na tej točki proti Aristotelu.
78
Altemativen prevod: "ki imajo register (razpon), melodijo in artikulacijo", gr.: apdstasis ckhci k a) melos kal d i kick ton. Prva težava prevoda je v tem, da sc lahko apostasis in dialcktos prevajata kot barva zvoka, register, apostasis, nadalje pomeni tako trajanje tona kakor razpon glasbila. Generični pojem apostasis ima podvrste epfstasia (napetost) in inesis (popuščanje). Pojem mčlos-a implicira zaporedje tonov, je torej melodija ali napev, katerega najmanjši interval je diesis "ločitev", "prehod" (polton v diatonični ali četrt ton v enharmonični lestvici). Diflcklosjc artikulacija, način izražanja in tako lahko tudi barva zvoka. Razliko med govorom in glasbo pojasnjuje Aristotel takole: "Če bi bilo vse bivajoče glasba (mčle), bi bilo bivajoče število, toda število poltonov, tako da ne bi bilo število njegovo bistvo; pa tudi eno bi bilo nekaj, česar bistvo ne bi bilo eno, temveč polton. In analogno bi bilo tudi v primeru besed (phthoggoi) bivajoče število fenomenov (stoikheion), eno pa bi bil samoglasnik" (Metaph. Iota 1,1053 b 34 - 1054 a 2).
79
Aheloos (Ahel&ios).največja reka v Grčiji, ki ločuje Etolijo od Akamanije (danes Aspropotamo). O "glasovih" rib prim. HA IV 9,535 b 14 si; Aheloos je tudi najstarejši izmed 3000 rečnih bogov in tako ime za vse sladke vode.
Toda glas jc zvok, ki ga daje žival, vendar nc s katerimkoli žc delom svojega telesa. Ker dalje sploh vsaka stvar zveni tako, da nekaj udarja na nekaj in v nečem80, to slednje pa jc zrak, je razumljivo, da bodo mogla dajali glasove samo tista živa bitja, ki zajemajo zrak. Zrak, ki je že vdihnjen, pa narava uporablja za dve dejavnosti (funkciji) - prav kakor narava uporablja jezik tako za okušanje kot tudi za oblikovanje govora, izmed česar jc okušanje nujno (zaradi tega tudi pripada večjemu številu živali), medtem ko je govorno izražanje zaradi dobrega (življenja), tako uporablja narava tudi vdihnjen zrak oz. sapo tako za ohranjanje notranje toplote, kakor jc nujno (za življenje) (vzrok za to bo razložen v drugih razpravah81), kot tudi za prizvajanje govoricc, da bi mogla obstajati dobrobit (za živo bilje). Organ dihanja je grlo82 toda listo zaradi česar (smoter) ta del obstaja so pljuča, saj imajo prav s pomočjo tega organa kopenske živali več toplote kakor druge vrste živali. Siccr pa je območje okrog srca tisto, ki prvenstveno potrebuje vdihavanje. Prav zato jc nujno, da zrak z vdihavanjem pride v notranjost (organizma). Potemtakem jc glas zadevanje tega vdihnjenega zraka ob tako imenovan sapnik, ki ga povzroči duša, delujoča v teh delih telesa.
Vendar ni vsak zvok živega bilja glas, kakor smo že rekli83 (saj je mogoče tudi z jezikom povzročati samo šum ter povzročati zvok tudi brez jezika kakor tisti, ki kašljajo), temveč mora bitje, ki udarja, imeli dušo84 ter delovati z neko določeno predstavo, saj je govorjeni jezik vendarle nek označevalen zvok85, ne pa šum vdihnjenega zraka kakor npr. kašelj, I temveč nasprotno s tem zrakom živo bitje potiska 421 a zrak v sapniku ob steno sapnika86). In indikacija za to jc, da sc nc more govoriti, ko sc vdihava niti ko sc izdihava, temveč samo tedaj kadar zadružujemo sapo, kajti listi, ki zadržuje dih, povzroča (zvočno) gibanje s tem vdihnjenim zrakom. Očitno pa jc tudi, zakaj ribe nimajo glasu: saj nimajo larinksa. A tega organa nimajo, ker nc sprejemajo vase zraka kakor tudi nc dihajo. Iz katerega vzroka je tako, pa jc stvar druge razprave87.
^ Prim, zgoraj 419 b 9-10.
81 De reapiratione 8, 474 a 24, 16, 478 a 28.
89
Pri Arist. phirygks označuje naš larinks (grlo), gornji del sapnika. Galen je prvi razlikoval larinks od farinska (žrela), tj. Bomjega dela požiralnika. Prim. HA IV 9, 535 a 27 si in Bonilz, Index Aristotclicus, s. v. pharykgs. Supra, 420 bi 3-4.
^ Branje 6mpsykhon po Jannonu; Rossova konjektura čmpsophon "zveneče".
85
Brez Rossovih oklepajev.
^ V tem precej neobičajnem stavku je Nuyens našel osnovo za instrumentistično teorijo duše, ki naj bi bila na sredi med prvotnim platonizmom in "zrelim" entelehizmom (Lawson-Tancred, oc. str. 240).
7 Tega vprašanja Aristotelova biologija seveda ne razreši v celoti; toda prim. PA II 6, 669 a 2 si., De Rcspiratione 9, 474 b
25.
9. poglavje: vonj 88
Naravo vonja in pa vonjivc predmete je veliko manj lahko opredeliti in določati kakor pa tisto, kar smo doslej obravnavali89: ni namreč tako očitno, kakšna neki stvar je vonj, kakor je to očitno za zvok ali svetlobo90 ali barvo. Vzrok za to jc v tem, da tega čutila nimamo izostrenega, temveč slabšega kakor jc pri mnogih drugih vrstah živali; človek namreč pomanjkljivo voha ter ne zavonja nobenega izmed vonjivih predmetov brez občutkov ali bolečine ali ugodja91, kar kaže, da njegovo čutilo ni ostro in natančno. In razumno je domnevati, da "trdooke"92 živali zaznavajo barve na takšen način in da raznovrstnosti barv sploh nc opazijo in razločijo, razen čc jim povzročajo grozo in strah ali ne: takšen je torej tudi način, kako človeški rod razločuje vonje. Očividno jc namreč, da jc vonj v razmerju analogije z okusom in da so vrste priokusov analogne vrstam vonjav, dasiravno pa jc naše čutilo okusa bolj izostreno, ker jc neke vrste tip - to pa jc čutilo, ki ga ima človek najbolj natančnega. Saj v primeru drugih čutov človek kajpak zaostaja za mnogimi vrstami živali, toda na področju tipa človek po njegovi natančnosti in izostrenosti daleč prekaša druge (živali). To jc tudi razlog, daje najbolj razumen med živimi bitji. Dokazilo zato jc tudi dejstvo, da so pri človeški vrsti ljudje nadarjeni in nenadarjeni zaradi tega čutila, pa zaradi nobenega drugega nc, kajti ljudje s "trdo kožo" so brez nadarjenosti za mišljenje, medtem ko so tisti z "mehko kožo ("mehkokožni") nadarjeni za to93.
Kakor pa je okus zdaj sladek ali pa grenak, prav tako jc tudi z vonji.Toda nekatere stvari imajo analogen vonj in okus, mislim npr. sladek vonj in sladek okus, medtem ko imajo druge stvari vonj in okus v nasprotju. In na podoben način kakor okusi so stvari po vonju lahko trpke in jedke (rezke), kisle (ostre) in oljnate. Ampak, kakor smo ravnokar govorili, ker vonji niso ravno posebno razpoznavni, medtem ko pa okusi so, so 421b od lc-tch prejeli svoja I imena na podlagi njihove podobnosti v realnosti: sladek jc namreč vonj žafrana in medu, trpek, kafrin ali grenak pa vonj timijana ter drugih takšnih stvari: taisti način pa nastopa tudi pri drugih vonjavah. - Jc pa tudi z vonjanjem prav tako kakor s sluhom in vsakim izmed čutov: sluh jc namreč o slišnem in neslišnem, vid o vidnem in ncvidljivcm, vonjanjc pa o vonjivem in nevonjivem94. Ncvonjivo pa jc nekaj zato, ker jc bodisi doccla nemogoče95, da bi imelo vonj, bodisi ker ima neznaten ter slaboten ali nedoločen vonj. Na podoben način pa sc izreka tudi "ncokusnost" oz. ncokusljivo.
Tudi vonjanjc pa poteka skozi medij, namreč s posredovanjem zraka ali vode, saj tudi za vodne živali domnevajo, da zaznavajo vonj, in siccr brez razločka tako krvne kakor nekrvne, na prav tak način kakor tudi tiste, ki živijo na zraku; saj se nekatere
88
Aristotelova obravnava vonja ne potrebuje veliko komentarja, bolj izčrpna jc razprava v De sensu 5. Arist. ima prav glede povezanosti vonja in okusa in glede šibkosti človekovega občutka za vonje (prim. Hamlyn, o. c., str. 110).
89	Bolj izčrpen jc prikaz v De sensu 5,442 b 27 - 445 b 2.
90
A. Jannone pusti dtophos "ali svetlobo", kar Ross izpusti. Ali: "če niso boleči ali prijetni"
92	Trdooke živali nimajo vek, PA II 13, 657 b 19 si.
93
Ta opomba je lep primer za to, da jc Arist. včasih pripravljen žrtvovati teorijo običajnim predsodkom.
94	Prim, spodaj II 10,422 a 20 si.
Ta stavek beremo tradicionalno para td hdlos adynaton ckhcin osmčn z večino rokopisov, z Jannonom, nc po Rossu.
izmed njih cclo kar od daleč poganjajo nasproti svojemu plenu, kadar pridejo na sled njegovemu vonju96. Zato pa tudi nastopi naslednji problem: (tako sicer vse živali vonjajo na enak način, medtem ko človek vonja, kadar vdihava, toda kadar ne vdihava, temveč izdihava ali zadružujc dih, nc vonja predmeta niti na razdalji niti iz bližine, pa tudi nc celo če bi predmet položili notri v nosnico: saj je to, da jc predmet, ki jc položen na samo čutilo, nezaznaven, skupno vsem čutom, živalim); nasprotno pa jc za ljudi97, svojstveno, da nc čutijo brez vdihavanja: to je očitno tistim, ki poskusijo. Tako bi utegnile imeti nekrvne živali, ker pač nc dihajo, nek drug čut poleg navedenih9*. Toda to jc nemogoče, če pa ravno zaznavajo vonj: toda zaznavanje vonjivega predmeta, bodisi zoprnega oz. smrdljivega vonja bodisi dišečega vonja99, jc ravno voh ali vonjanjc. Vrhu tega se vidi, da tc nekrvne živali cclo poginjajo zaradi prav listih močnih vonjev, ki škodijo tudi človeku, namreč vonja zemeljske smole, žvepla ter snovi podobne vrste. Potemtakem jc nujno, da vonjajo, toda nc z vdihavanjem.
Zdi pa sc, da sc pri človeku čutilo vonja razlikuje od istega čutila pri drugih živalih, prav kako sc njegovi oči razlikujejo od oči "trdookih" živali - kajti njegove oči imajo veke za zaslon in kakor neke vrsle zaščitni ovoj: čc jih nc premakne niti nc dvigne, nc more gledati. Nasprotno pa trdooke živali nimajo ničesar podobnega, temveč lahko naravnost gledajo, kar sc dogaja v diafanem. Na isti način jc tudi vohalno čutilo pri nekaterih živalih I nezakrito, prav kako njihove oči, medlem ko imajo tiste živali, ki 422a zajemajo zrak, zaščitno membrano, ki sc ob vdihavanju odmika, ker sc žile in pore razširjajo. To pa jc tudi razlog, da živali, ki dihajo, nc morejo vonjati v vodi: da bi namreč zavonjalc, jc nujno, da prej vdihnejo, prav lo pa jc v vodi nemogoče delati. Siccr pa vonj pripada suhemu, prav kakor sočnost oz. okus vlažnemu, zalo jc vohalno čutilo po možnosti takšne vrste100.
^ hfposmi hapaks legAmenom, beseda jc tvoijena po analogiji s hypikoos (poslušen), pomeni "voden po vonju", "odori asi obnoxia" (Trendelenburg).
Dobesedno vzeto lo ni res, ker tudi dnige živali vohajo z dihanjem.
Ali jc lorej treba razlike omejiti na proces vonjanja, s tem da je čutilo islo pri tej in pri drogi živalski vrsti, ali pa je treba dopustili povsem novo čutilo? Prim. Dc sensu 5,444 b 13 si.
99
Vsako čutilo sc specificira glede na predmet, prim. II 4,415 a 20-2
1 ^ Namreč suho, v skladu s principom, da jc čulilo potencialno to, kar je čutni predmet že dejansko, prim. Dc sensu 438 b 21
inDeanima 418 a 3 si.
10. poglavje: okus in sočnost""
Predmet okušanje jc neke vrste otipljivega in to je razlog, da okusljivo ni zaznavno skozi medij, ki bi bil neko tuje telo: saj tudi tipna zaznava nc nastane tako102. A tudi telo, v katerem je sočnost, namreč predmet okusa, je v vlažnem kot svoji materiji, a vlaga je zvrst otipljivega. Zato pa bi celo tedaj, če bi živeli v vodi, mogli zaznati sladek predmet, ki bi bil vržen vanjo: toda naša zaznava ne bi nastala zaradi medija, temveč s tem, da bi se sladka snov raztopila oz. pomešala s tekočino, prav kakor v primeru mešanega napitka (coctaila). Nasprotno pa se barva nc vidi na ta način - namreč z mešanjem - pa tudi nc z izlivi. Potemtakem v primeru okusa ni ničesar, kar bi ustrezalo mediju: toda kakor je barva to, kar jc vidljivo, tako je sočnost (tečnost) to, kar sc da okusiti (okusljivo). Toda nobeno telo nc povzroča zaznave sočnosti brez vlažnosti, temveč mora imeti v sebi vlažnost bodisi dejansko ali po možnosti, kakor npr.slana snov: lc-ta se namreč sama lahko raztaplja ter skupaj z jezikom lahko raztaplja (druge stvari)103.
Ampak prav kakor je vid tako v vidljivem in ncvidljivcm (saj jc tema nevidljiva, pa vendar tudi njo razločuje vid) kakor tudi poleg tega še o preveč bleščečem (saj je tudi leto ncvidljivo, toda na drugačen način kakor tema), pa jc analogno tudi sluh tako o zvoku in o tišini, izmed katerih jc eden slišen, drugi pa nc, in še o mogočnem zvoku, prav kakor jc vid o bleščečem (ravno tako namreč kakor jc slaboten zvok neslišen, jc na svoj način nezaslišan tudi močan in silovit zvok)104 - kot nevidljivo pa sc nekaj izreka bodisi v celoti ali nasploh, prav kakor tudi nemogoče v drugih primerih, bodisi tedaj, kadar kljub svoji naravi ni vidljivo ali pa je to le slabotno105, prav kakor je nekaj "brez nog" ali "brez nog" ali "brez koščic"106 - na takšen način jc torej tudi okus o okusljivcm in ncokusljivem oz. neužitnem, le-to pa je tisto, kar ima majhno ali slabotno sočnost ali pa jc škodljivo in kvarno za okus.
Okus je treh« razlikovati od treh prej obravnavanih čutov zato, ker ima - tako kot tip - neposreden stik s svojim
predmetom in ne deluje, kakor pravi Aristotel, na razdaljo. Zato poslane pomebno, da razlikujemo okus od tipa nasploh, kar
Aristotel skuša doseči v tem in nasi, poglavju. Lawson-Tancred upravičeno podvomi, da bi Arist. res dosegel pravo
konceptualno razliko med obema čutijoma.
sc. ne nasune s posredovanjem zunanjega medija. Ros sovi konjektura tii hšphči "pa tudi s tipom ne". Za razliko od vida,
sluha in vonja, ki potekajo skozi subjektu zunanji medij (diafano, zrak, voda), se tip in okus, ki je podvrsta lipa, izvajata skozi
medij, ki je notranji čutečemu subjektu, to je "meso"; prim. II 11 v De Anima ter De sensu 4, 440 b 26 si.
1 03	n
Slane substance pospešujejo slinjenje; varianta prevoda "in na jeziku deluje kot raztopilo" (Ilamlyn).
104 De Anima III 4.429 a 32 - b 2.
Ali: "nima barve ali le bledo"; - Absolutno nevidno je, kar je na sebi tuje vidnosti: zvok; ta nevidnost ni dostopna čutu
vida. Nevidno v drugem smislu je takšno zaradi okoliščin: je neko manjkanje, pomanjkljivost (steresis), o katerem odloča vid.
Za pojem nemogočega prim. Metaph. Delu 12, 1019 b 15 si. (td^niOm). Tekst je eliptičen: pephykbs (sc. čkhcin) me ikhci
(sc. khrdma).
Ta primer je bolj razvit v Meti fizik i: "In kolikor je načinov izrekanja zanikanj z nikalno predpono ne-, toliko je tudi privacij; tako se nekaj izreka kot neenako, ker nima enakosti, četudi bi jo po naravi lahko imelo, kot nevidno pa bodisi zalo, ker sploh nima barve ali pa ker ima slabotno barvo, in "brez nog", bodisi zato, ker sploh nima nog ali ker ima šibke noge. Poleg tega (se zanikanje izreka tudi) ker ima nekaj neko lastnost v neznatni meri, recimo "brez koščic", kar pomeni, da jih ima na nek način slabe". Metaph. Delu 22, 1022 b 33 - 23 a Z Na to paralelo opozarja Barbotin.
Zdi pa se, da je pri okusu na začetku107 razlikovanje med pitnim in nepitnim, saj jc oboje neke vrste okus, toda slednji je slab in škodljiv (za čutilo okusa), prvi pa je v skladu z naravo: je pa piuio predmet, ki je skupen tipu in okusu108.
Ker pa jc torej okusljivo vlažno,! jc tedaj nujno, da tudi njegovo čutilo ni niti 422b dejansko vlažno niti nezmožno, da postane vlažno (sc navlaži). Saj okus nekaj prestaja s strani okusljivcga, kolikor jc okusljivo. Torej jc nujno potrebno, da postane vlažno to, kar je zmožno postajati vlažno, nc da bi izgubilo svojo naravo, čeprav samo ni vlažno, to sc pravi okušalno čutilo. Dokazilo za to jc, da jezik ne more zaznavati niti kadar jc povsem izsušen niti kadar jc preveč vlažen: takšna zaznava jc namreč dotik prvotne (že obstoječe) vlage109, prav kakor kadar nekdo, ki je najprej použil močan priokus, nato okusi drugačnega in recimo kakor sc bolnim ljudem vse stvari zdijo grenke oz. pikre, ker zaznavajo z jezikom polnim takšne vrste tekočine.
Vrste priokusov in sočnosti pa so, analogno kakor v primeru barv, najprej enostavne, tj. dve nasprotji: sladko in grenko, nato pa drugotne, z ene strani oljnato (slastno), z druge pa slano, a med njimi sc nahajajo trpko in rezko ter kislo in ostro110. To so bolj ali manj vse različice priokusov (sočnosti). Potemtakem jc okušalna zmožnost to, kar jc po možnosti primerne vrste, okusljivo pa jc to, kar ima zmožnost, dajo napravi takšno dejansko, kar okusljivo že jc111.
Dr. Valentin Kalan
107 arkh6 "izhodišče" (Theiler).
ing
Z Jannonecm in rokopisi beremo: ge&is gir lu tmphdtcn; alii Id min phtule ki i phtharliki I& geuseos, ld de .... Romov« omendacija sicer ni brez razlogov. Theiler pa bere p6sis (napitek) namesto geQxir, po Hicksu pa je geusis mogoče brati tudi kot predmet okusa (gcasldn) ij JchyrrHfa"sočnost"
109
To je vlažnost, svojstvena samemu jeziku.
"" Aristotelova poanta je, da vsi okusi (sočnosti) temeljijo na eni primarni opoziciji - sladko in grenko - znotraj katere nastopajo vsi ostali "sokovi", prav kakor se barve nahajajo med ekstremoma belega in črnega (De sensu 4, 412 • 12). Arist. pozna osem variant okusa - Platon sedem (brez slastnega, liparčn) (Ti. 65 c) med katerimi so štiri temeljne: sladko in grenko, kislo in slano, ostali okusi p« so še "pekoč" (drimy's, skt. katuka-), "trpek" (stryphn6s, skt. kasayi-) "rezek" (auster6s) in "oljnat" (liparfis), s priložnostnim dodatkom "vinski" (oinodes). Za terminologijo psihičnih funkcij je zelo pomembno delo Carl Darling Buck: A Dictionary of Selected synonyms in the principal Indo-european languages, Chicago 1949, str. 1031, kjer je tudi omenjeno, da so Indijci priznali šest glavnih razlik okusa s 63 možnimi mešanicami. 11' Prim. II 9,422 a 6-7. Varianti prevoda "Snitelj, ki jo dejansko napravi tako".