GEOLOGIJA 37, 38, 377-390 (1994/95), Ljubljana
Nekaj novih podatkov o rudiščih Češnjice in Zlatenek
Some new data on the Češnjice and Zlatenek deposits
Ivan Mlakar
Geološki zavod Ljubljana
Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko
Dimičeva 14, 1000 Ljubljana, Slovenija
Kratka vsebina
V prispevku so natančni podatki o geološki zgradbi rudonosnega območja ter
nekaj novih informacij o opuščenem Pb, Zn (Cu) rudišču Češnjice in Cu rudišču
Zlatenek. Med novostmi naj opozorimo na erozijsko-diskordantni stik ladinijskega
apnenca s paleozojskimi in spodnjetriasnimi skladi ter lego obeh rudišč globoko
v karbonski skladovnici kamenin.
Abstract
In the paper detailed data on geological structure of the ore-bearing area and
new information on the abandoned Pb, Zn (Cu) deposit Češnjice and Cu deposit
Zlatenek are presented. Among the newly established features the erosional-dis-
cordant contact of Ladinian limestone with Paleozoic and Lower Triassic beds and
the position of both deposits deep in the Carboniferous sequence of beds should
be mentioned.
Uvod
V okviru raziskav rudišč v Posavskih gubah smo preučevali tudi manj znane lo-
kalnosti, kakršni sta Češnjice in Zlatenek na severnem obrobju Trojanske antiklinale
(Mlakar, 1985). Rudarska dela so nedostopna, zato smo namenili največ pozornosti
geološki zgradbi območja in legi rudišč v stratigrafski lestvici. Na Metalogenetski karti
Slovenije (Drovenik et al., 1980) sta rudišči uvrščeni med svinčevo-cinkova (s pri-
sotnostjo Cu), prvo z zaporedno številko 8 drugo pa 86.
Zgodovinski podatki in dosedanje raziskave
Rudišče Češnjice je prvi отепД Lipoid (1857), kasneje pa Voss (1895) in Hinter-
lechner (1918).
O rudarski dejavnosti vemo malo. Mohorič (1978, 174) in Stražar (1985)
poročata, da so leta 1853 Baumgartnerji iz Ljubljane kopali svinčevo rudo tako v Češ-
378
Ivan Mlakar
njicah (Knapovci) kakor tudi v Krašnji (Žikovca - te lokacije naše raziskave niso zajele).
V	obeh rudnikih je delalo 20 rudarjev in nekaj delavk. Rudo so vozili v topilnico Šmarje
pri Ljubljani. Tega leta so пакораИ 1384 centov (77,5 ton) svinčeve rude in pridobi-
И 788 centov (44 ton) svinca. V Češnjicah in Žikovci, na južni strani Mlinarjeve hiše
v Krašnji, so pridelali več kot tretjino celotne proizvodnje svinca Baumgartnerjeve
rudarske družbe. Skladno s povpraševanjem je proizvodnja svinca vse do leta 1857
naraščala, nato pa padla, zato so oba rudnika zaprU.
Krajevno ime Zlatenek omenjajo že v listinah iz leta 1378 kot Oberslatenick.
V	Hrastovcu, torej v rudišču Zlatenek, je pred prvo svetovno vojno kopal bakrovo
rudo Franc Pustotnik-Mlakar iz Zgornjih Lok, v hribu pod Voščami (lokacije ne poz-
namo) pa Ernest Cerar-Pskar iz Blagovice; oba sta se znašla v finančnih težavah
(Stražar, 1985). Rudarsko glavarstvo v Ljubljani je leta 1937 podelilo kop štirih enojnih
jamskih mer Maksu Oswatitschu iz Celja. Leta 1939 so nakopali 80 ton rude in jo
prodali družbi Mannsfeld iz Nemčije (Mohorič, 1978, 77). Zadnjič so tod kopali
v letih 1948 do 1950. Iz nekega dopisa v arhivu Geološkega zavoda Ljubljana (2. no-
vembra 1954) sklepamo, da je raziskovala kamniška občina z inž. Lapornikom kot
rudarskim izvedencem.
S tega ozemlja je malo geoloških informacij. Med deli, ki obravnavajo zgradbo širšega
prostora, naj omenimo prispevke Premruja (1974, 1976, 1980), pri čemer smo našli
največ zanimivih podatkov na Osnovni geološki karti - list Ljubljana in njenem tolmaču
iz leta 1983 (Premru, 1983a, b).
Na ožje območje obravnavanih rudišč se nanaša samo poročilo inž. Lip o Id a (ver-
jetno iz leta 1938) o razmerah v rudišču Zlatenek in seveda rudnomikroskopski, spektralni
in izotopski podatki, ki so jih zbrali Drovenik in sodelavci (1976, 1980) o obeh rudiščih.
Geološka zgradba ozemlja
Pregledano območje leži severno od ceste Domžale-Trojane (si. 1) in obsega 2km2.
Geološko karto v merilu 1:5000 smo izdelali leta 1985 po metodi evidentiranja in
kartiranja vseh izdankov (si. 2 a) v okviru raziskovalne naloge Metalogenetske študije
za območje Slovenije, ki jo je financirala Raziskovalna skupnost Slovenije.
SI. 1. Geografska lega preiskanega ozemlja
Fig. 1. Location map
Nekaj novih podatkov o rudiščih Češnjice in Zlatenek	379
Litostratigrafski podatki
Karbonske plasti: Temno sivi do črni skrilavi glinovci z južnega obrobja karte
so del najobsežnejšega izdanka kamenin karbonske superpozicijske enote a v Posa-
vskih gubah. Tu in tam opazimo lamine, leče ali pole svetlejšega - sljudnatega meljevca.
V zgornjih 100 metrih zelo debele skladovnice skrilavega glinovca nismo našli vložkov
bolj grobih klastitov. Pogostne so konkordantne leče belega kremena.
Vzorec skrilavega glinovca z južnega obrobja karte (si. 2 a) je rentgensko preiskal
Mišič (1985) in ugotovil naslednjo sestavo (tabela 1):
Tabela 1. Mineralna sestava skrilavega glinovca enote Ca
Table 1. Mineral composition of the Ca unit shale
Vprašeni vzorec	Sestava glinene frakcije
Pulverized sample	Clay fraction composition
kremen - Quartz	43% illit/fengit - Illite / Phengite	60%
muskovit - Muscovite 30	klorit - Chlorite	20
klorit - Chlorite	17	paragonit - Paragonite	10
plagioklaz - Plagioclase 10	kremen - Quartz	10
Legenda k si. 2 a, 2b in 3
1 kvartarne potočne usedhne; 2 pobočni grušč (kvartar); 3 diabazni tuf z lečo temno sivega
apnenca (sr. trias); 4 temno sivi apnenec z rožencem (sr. trias); 5 sivi apneno-sljudnati gli-
novec in meljevec (sp. trias); 6 sivi dolomit (sp. trias); 7 dolomit s stilolitnimi šivi (sp. trias);
8 temno sivi dolomit (zg. perm); 9 rumeno sivi kremenovi konglomerat (sr. perm); 10 rdečkasti
kremenovi konglomerat (sr. perm); 11 rdeči peščenjak (sr. perm); 12 rdeči glinovec (sr. perm);
13 sivi kremenovi peščenjak (karbon); 14 peščenjak z vložkom temno sivega skrilavega glinovca
(karbon); 15 peščenjak z vložkom konglomerata (karbon); 16 hitro menjavanje drobnozrnate-
ga in zelo drobnozrnatega peščenjaka, meljevca in gUnovca (karbon); 17 temno sivi skrilavi
glinovec (karbon); 18 ugotovljena in domnevna geološka meja; 19 domnevna erozijsko-disko-
rdantna meja (na karti); 20 domnevna erozijsko-diskordantna meja (v profihh in stolpcu); 21
smer in vpad plasti (0°, 0-30°, 30-60°, 60-89°, 90°); 22 Češnjiški prelom; 23 močan terciarni
prelom; 24 relativno pogreznjeni blok; 25 smer premikov vzdolž preloma; 26 narivna ploskev;
27 os sinklinale; 28 os antiklinale; 29 kroglam podobne oblike v karbonskem peščenjaku; 30
lehnjak; 31 mikrofavna; 32 petrografsko in paleontološko preiskani vzorec; 33 rentgensko preiskani
vzorec; 34 bloki kremenice na sekundarnem mestu; 35 stara rudarska dela; 36 rudno telo; 37
odval; 38 cerkev; 39 kapelica; 40 koča; 41 peskokop; 42 aktivni plaz; 43 izvir; 44 zajetje
Explanation of figs. 2a, 2b and 3
1 Quaternary alluvium; 2 Slope scree (Quaternary); 3 Diabase tuff interbedded w^ith dark grey
limestone (Middle Triassic); 4 Dark grey limestone with chert (Middle Triassic); 5 Calcareous-
micaceous shale and siltstone (Lower Triassic); 6 Grey dolomite (Lower Triassic); 7 Dolomite
with stylolitic seams (Lower Triassic); 8 Dark grey dolomite (Upper Permian); 9 Yellow grey
quartz conglomerate (Middle Permian); 10 Reddish quartz conglomerate (Middle Permian); 11
Reddish sandstone (Middle Permian); 12 Reddish shale (Middle Permian); 13 Grey quartz sand-
stone (Carboniferous); 14 Sandstone vdth interbedded dark grey shale (Carboniferous); 15 Sand-
stone with interbedded conglomerate (Carboniferous); 16 Fast alternation of fine-grained or
very fine-grained sandstone, siltstone and shale (Carboniferous); 17 Dark grey shale (Carbon-
iferous); 18 Proved and supposed geologic boundary; 19 Supposed erosionally-discordant bound-
ary (on map); 20 Supposed erosionally-discordant boundary (in sections and in column); 21
Strike and dip of strata (0°, 0-30°, 30-60°, 60-89°, 90°); 22 Češnjice fault; 23 Main Tertiary
fault; 24 Downthrown block; 25 Movement direction along the fault; 26 Thrust plane; 27 Axis
of syncline; 28 Axis of anticline; 29 Spherical forms in Carboniferous sandstone; 30 Traver-
tine; 31 Microfauna; 32 Pétrographie and paleontologie sample; 33 X-ray sample; 34 Blocks
of silica on secondary place; 35 Old mining workings; 36 Orebody; 37 Dump; 38 Church; 39
Chapel; 40 Mountain hut; 41 Sand pit; 42 Active landslide; 43 Spring; 44 Captured spring
380
Ivan Mlakar
SI. 2. Geološka karta območij Češnjice-Zlatenek (a) in geološki prerezi (b)
Nekaj novih podatkov o rudiščih Češnjice in Zlatenek
381
Fig. 2. Geological map of the Češnjice-Zlatenek areas (a) and geological cross sections (b)
382
Ivan Mlakar
Rezultate rentgenske raziskave je Mišič (1985) ovrednotil takole. Sestava illita
v glineni frakciji ustreza fengitu. Glede na sestavo in stopnjo kristaliničnosti illita sodi
preiskani vzorec na mejo anhicona / epicona. To potrjuje tudi prisotnost paragonita
v glineni frakciji. Klorit v tej frakciji je ripidolit z naslednjo sestavo: (Mg2,24 Fe2,4 Ali.se)
(SÌ2,64 Ali,36) O,0(OH)8.
Slede od 25 do 70 metrov debeli skladi karbonske superpozicijske podenote bi
iz hitrega menjavanja glinovca, meljevca in drobnozrnatega ali zelo drobnozrnatega
peščenjaka. Kot skrilavi glinovec so tudi te kamenine lepo razgaljene le v grapi pod
Poljanami.
Preostali del karbonskih skladov pripada spodnjim 250 metrom superpozicijske
podenote b2 pretežno iz sivega kremenovega peščenjaka; gre za številne sekvence. Dve
izmed njih navadno pričenjata s sivim, nekaj metrov debelim in dobro sortiranim
konglomeratom z do 5 mm velikimi, včasih sploščenimi prodniki belega kremena in
Udita. Prvi konglomeratni horizont se javlja 20, drugi pa 50 metrov nad stikom pode-
not bi/b2 in ga za razliko od prvega najdemo skoraj povsod (si. 3).
SI. 3. Geološki stolpec območij Češnjice-Zlatenek
Fig. 3. Geological column of the Češnjice-Zlatenek areas
Nekaj novih podatkov o rudiščih Češnjice in Zlatenek	383
V okrog 200 metrov debelih skladih kremenovega peščenjaka so sedimentne teksture
redkost in še tam zabrisane. Pač pa smo na dveh mestih, ki smo jih na karti posebej
označili, opazili nenavadne tvorbe, kakršnih nismo doslej zasledili nikjer drugod v Po-
savskih gubah. V meter debeh plasti kompaktnega drobnozrnatega rumeno rjavega
sljudnatega peščenjaka smo našli skoraj popolne »krogle« premera 15cm, kijih lahko
izluščimo iz kamenine. Po sestavi se krogle ne razlikujejo od prikamenine in nimajo
koncentrične zgradbe. Po mnenju Skaberneta so krogle nastale med diagenezo. Na-
stanek je verjetno pogojila točkasto razporejena organska snov (rastlinski ostanek),
okrog katere se je odvijala intenzivna kalcifikacija peščenjaka, in sicer enakomerno
v vseh smereh. Danes je kalcitno vezivo pretežno izluženo.
Na kalcitizacijo kaže tudi sestava peščenjaka, ki ga je petrografsko preiskala
Orehkova(1985) z izdanka pri rudišču Češnjice (si. 2a). Kamenino je opredelila kot
srednjezrnati litično-kremenovi peščenjak s kalcitnim, ponekod že limonitiziranim
vezivom. Kalcit (15%) je korodiral tudi detritična zrna in zlasti glinence (lamelarne
plagioklaze in K glinence); teh je 8 do 10%. Drobcev kamenin (kvarcit, roženec, se-
ricitni skrilavec) je 20%, muskovita in klorita 1 do 2%, največ pa je mono- in po-
likristalnega kremena, in sicer 53%.
Okrog 200m nad stikom superpozicijskih podenot bi in b2 se javlja med peščenjakom
prvi in edini vložek temno sivega skrilavega glinovca, debel okrog 30 metrov. V kro-
vnim je še nekaj kremenovega peščenjaka, ki je obenem najmlajša ohranjena karbonska
kamenina na pregledanem območju (si. 3).
Novih podatkov o starosti in okolju nastanka usedlin nimamo. Ugotavljamo pa, da
je razvoj opisanega dela karbonske skladovnice kamenin v Trojanski antikUnali enak
onemu, ki smo ga našli na Litijskem (Mlakar, 1994), le skrilavi glinovci enote a so
v severnem delu sedimentacijskega prostora nekoliko bolj bituminozni.
Grödenske plasti. Na severnem obrobju karte najdemo kamenine srednjega dela
grödenske skladovnice. Najstarejši so rdeči glinovci (superpozicijska enota Аз) z območja
vzhodno od Kočarja, na njih pa leže rdeči peščenjaki, debeU okrog 50 metrov (su-
perpozicijska enota Аз/i). Rdečkasti konglomerat z do nekaj cm velikimi prodniki belega
in rožnatega kremena ter splakami rdečega peščenjaka in glinovca (A3/2) je najmlajša
ohranjena grödenska usedlina; kamenina prehaja bočno v rumeno sivi konglomerat
z zrni rožnatega kremena. Debelina grödenskih skladov znaša vsaj 140 metrov (si.
3)-
Zgornjepermske plasti. Že Premru (1983b) je severno od Češnjic evidenti-
ral dva izdanka zgornjepermskih kamenin, vendar ne navaja podrobnosti.
Za zahodnem obrobju peskokopa je v cestnem ovinku pred omenjeno vasjo lepo
razgaljen temno sivi plastnati (10 do 25cm), prhki dolomit. Pogostni so nekaj mm
debeli vložki rumenkastega, nekoliko sljudnatega glinovca. Ponekod ima dolomit rahlo
rožnati odtenek.
Orehkova (1985) je kamenino preiskala sedimentološko in opredelila kot mikro-
sparitni, kremenov porozni dolomit; delež detritičnega kremena znaša okrog 15%.
Drugi izdanek najdemo v plazovitem območju NW od naselja Češnjice. Gre za
sivi mikritni, luknjičavi, že rekristalizirani dolomit z le 2 do 3% detritičnega kreme-
na. V nekaterih porah obeh vzorcev je Orehkova našla kaolinit - včasih s pšenasto
strukturo.
Šribarjeva (1985) je vzorca preiskala paleontološko in našla le skromne sledo-
ve popolnoma uničenih organskih ostankov. Glede na litofacies in lego v prostoru
pripisujemo okrog 50 metrov debeli skladovnici dolomita zgornjepermsko starost.
Skitske plasti. Stik zgornjepermskih kamenin z grödenskimi skladi ni nikjer
384	Ivan Mlakar
razgaljen, pač pa lahko v omenjenem peskokopu opazujemo kontakt s triasnimi pla-
stmi. Na zgornjepermskem dolomitu leži brez vrzeli sivi dolomit s stilolitno teksturo,
ki postaja navzgor vse manj izrazita. Ta kamenina zavzema večji del peskokopa, njena
debelina pa znaša okrog 20 metrov.
Višje sledi temno sivi, drobljivi, mikrosparitni dolomit z nekaj cm debelimi vložki
rumenkastih sljudnatih meljevcev, ki jih je navzgor čedalje manj. Najmlajši člen do-
lomitnega razvoja spodnjeskitskih skladov je svetlo sivi, skoraj beli, zrnati, rahlo plastnati
dolomit (si. 3).
Najmlajši tod ohranjeni spodnjeskitski litostratigrafski horizont je sivi apneno-sljudnati
glinovec in meljevec. Kamenina je tenkoploščasta in ima ponekod rdečkasti odtenek;
leč oolitnih apnencev nismo opazili. Spodnjeskitske plasti najdemo med naseljema
Češnjice in Selce ter so debele vsaj 170 metrov (si. 3); za tako starost govori litofa-
cies kamenin.
Ladinijske plasti. Na Osnovni geološki karti - Ust Ljubljana (Premru, 1983 a)
so zasledili velik izdanek ladinijskega apnenca na območju vasi Češnjice, majhne krpe
takih kamenin pa smo našli tudi drugod. Povsod gre za sivi do temno sivi, le tu in
tam plastnati apnenec z drobnimi gnezdi ali polarni sivega roženca. Vzorca z lokacije
pod cerkvijo v Češnjicah je Orehkova (1985) opredelila kot biointrasparitni apne-
nec, kamenino z izdanka SE od Poljan kot biopelmikritni, dva vzorca pri Selcah pa
kot biopelsparitni apnenec. Pri podrobnem opisu nekaterih vzorcev je Orehkova
opozorila na pore tipa stromataksis, v večini vzorcev apnenca pa je v pornem cementu
našla siderit.
Iste vzorce je Šribarjeva (1985) preiskala paleontološke. Samo v enem izmed
dveh vzorcev iz rekristaliziranega in okremenelega apnenca z izdanka SE od Poljan
je mikrofavna lepo ohranjena. Mikrofosilna združba sestoji iz Ladinella parata Kraus
& Ott, Baccanella ßoriformis Pantič, Earlandia cf. gracilis Pantič, Endothyra-
nella sp. in Echinodermata ter kaže po mnenju Šribarjeve na ladinijsko starost.
V drugih vzorcih so fosili rekristalizirani in pripadajo foraminiferam Earlandia sp.,
ostankom echinoderm in odlomkom mikrogastropodov.
Ladinijski apnenec leži na različnih starejših kameninah, kar bomo podrobneje
obrazložih kasneje. Jugovzhodno od Poljan, pod Selcami in v Češnjicah (tod so ap-
nenci debeU vsaj 90 metrov) gre za erozijske ostanke, drugod jih v krovnini odreže
narivna ploskev.
Apnenec obravnavamo kot najstarejši ladinijski litostratigrafski horizont. Nekje višje
v prerezu so tufogene kamenine z NW obrobja naše karte. Zelene klastite je Orehkova
(1985) opredelila kot kalcitizirani litoklastični diabazni tuf. Najdemo še tufske laporje
ter lečo temno sivega biomikritnega apnenca. V tufu so odlomki presedimentiranih
alg, v apnencu pa rekristalizirani preseki dazikladacej, kopuče modrozelenih alg,
Baccanella sp. (ßoriformis?), odlomki lupin mehkužcev in foraminifere Nodosaria
sp. Litobiofacies govori za ladinijsko starost kamenine (Šribar, 1985).
Kvartarne plasti. Na pregledanem območju so kvartarne starosti potočne na-
plavine, pobočni grušč, podori in lehnjak. Prevladuje pobočni grušč, ki ponekod zav-
zema sklenjene površine več deset hektarov (Selce-Zlatenek). S starimi podori ima-
mo opraviti na W obrobju karte, z aktivnimi pa med vasema Poljane in Selce. Na levem
bregu zgornjega dela potoka Poljanščica nastaja na spodnjeskitskem dolomitu lehnjak.
Nekaj novih podatkov o rudiščih Češnjice in Zlatenek	385
Tektonska zgradba ozemlja
Glede na strukturno facialno razčlenitev spadajo karbonske plasti s pregledane-
ga ozemlja v tako imenovano Trojansko podcono, s severa narinjene permske in ski-
tske kamenine pa k Zagorski podconi (Premru, 1983 a, b). Novi podatki le v gro-
bem ustrezajo razmeram, ki jih je prikazal Premru (1983b) v stolpičih na 4. in 5.
sliki.
Po Premrujevi (1983b, si. 6) tektonski rajonizaciji ozemlja pripadajo karbon-
ske plasti kozjaškemu narivu, s severa - za 14 do 16km daleč narinjene mlajše plasti
-	pa k Trojanskemu narivu; izraza Trojanska antiklinala raziskovalec ne uporablja.
Na Osnovni geološki karti - list Ljubljana (Premru, 1983a, b) izstopa nepoime-
novani alpsko usmerjeni prelom, ob katerem se končajo številne deformacije sever-
nega prelomnega krila. Noben od poimenovanih, močnih, regionalno pomembnih prelomov
ne seka obravnavanega ozemlja (Premru, 1976, si. 4 do 12).
Izmed dogajanj v karbonskem obdobju naj opozorimo na spremenljivo debelino
skladov superpozicijske podenote bi. Deformacije, ki bi jih lahko pripisali asturski ali
kasnejši saalski tektonski fazi, na pregledanem območju ne izstopajo, prisotnost sre-
dnjetriasne tektonsko-erozijske faze pa nakazujejo odnosi predladinijskih in ladinijskih
struktur. Problematika zasluži podrobnejšo obrazložitev.
Na Osnovni geološki karti - Ust Ljubljana je stik med karbonskimi skladi in ladi-
nijskim apnencem pri Češnjicah Premru (1983a, b) označil kot terciarno narivno
ploskev. Razlaga je preprosta in prepričljiva, ne moremo pa je niti potrditi niti zavreči,
saj problematični kontakt ni nikjer razgaljen. Nedavno ugotovljene razmere pri Litiji
-	z diskordantno lego ladinijskih kamenin na skitskih skladih (Mlakar, 1994) - dopuščajo
novo, smelejšo razlago. Ladinijske plasti leže erozijsko diskordantno na karbonskih
(Češnjice, SE od Poljan, Selce), grödenskih (Kočar) аИ spodnjeskitskih kameninah
(NW od Češnjic). Apnenec z rožencem je bazalna tvorba zgornje strukturne etaže tako
na obravnavanem ozemlju kot na litijskem prostoru. V enaki legi smo ga ponekod našli
tudi na Idrijskem in Cerkljanskem. Menimo, da je ozemlje Češnjice-Zlatenek del enega
izmed izvornih območij velikih kohčin terigenega kremena in glinene substance, na-
stale z erozijo karbonskih skladov. Ta je skupno z vulkanogenim materialom oprede-
lila litološki značaj psevdoziljskih kamenin. Gre za podobne razmere, kot jih pozna-
mo na območju idrijskega rudišča (Placer & Čar, 1977, si. 2), kjer so bituminozne
kamenine zgornjega horizonta skonca nastajale iz materiala erodiranih karbonskih
glinovcev. Pri prikazu paleogeografskega razvoja ozemlja na območju lista Ljubljana
takih okoliščin v srednjem triasu Premru (1983b, si. 10) ni predvideval, vendar moramo
z njimi resno računati.
Na geološki karti, stolpiču in prerezih (si. 2a, 3, 2b) smo pokazali interpretacijo,
kjer je erozija v srednjetriasnem obdobju ponekod segla vse do karbonskih skladov
spodnje tretjine superpozicijske podenote b2, pri čemer so karbonske plasti zadržale
subhorizontalno lego. Območja, kjer ladinijske kamenine nalegajo na karbonske, gröden-
ske ali skitske plasti, so bila med seboj verjetno ločena s prelomi (po enem izmed
modelov intrakontinentalnega razpiranja zemeljske skorje) v okviru tektonskih jarkov
in pragov, vendar je do natančne rekonstrukcije srednjetriasnih razmer še daleč.
Karbonski skladi preiskanega območja so povsod v normalni legi, vpadajo položno
do srednjestrmo proti severu in pripadajo severnemu krilu Trojanske antiklinale kot
nagubani stukturi prvega reda. Pod Poljanami in W od Češnjic najdemo prečnoalpsko
orientirane gube drugega reda, kar kaže še na bočno kompresijo.
Tudi narinjene permske in spodnjeskitske kamenine s severnega obrobja karte niso
386	Ivan Mlakar
nikjer inverzne. Gre za luskasto zgradbo, saj najdemo grödenske klastite v talnini in
krovnini skitskih plasti. Po podatkih Premruja (1974, 1980, 1983b) bi lahko skle-
pali, da gre za mlajšo fazo gubanja in narivanja s konca sarmata in začetka pliocena.
Med neotektonskimi deformacijami je najbolj izrazit subvertikalni, alpsko orien-
tirani Češnjiški prelom, ki smo ga poimenovah po vasi Češnjice; glede na starost in
lego ga vzporejamo z Marijareškim prelomom. Na istih prerezih geoloških razmer
v prelomnih krilih ne moremo povezovati, zato sklepamo na subhorizontalna premikanja
blokov. Vertikalna komponenta premikanj znaša nekaj deset metrov, horizontalne pa
ne poznamo.
V osrednjem delu karte sežejo glinovci karbonske superpozicijske enote a daleč
proti severu. Gre za deformacijo vzdolž meridionakiega Rakitovškega preloma, označenega
po naselju severno od preiskanega ozemlja.
Subvertikalni, dinarski prelomi so najmlajše neotektonske deformacije na pregle-
danem prostoru in desno zmikajo prelome drugih sistemov. Skoraj vzporedna in okrog
300 metrov drug od drugega oddaljena preloma smo označili kot prvi in drugi Zlatenški
prelom.
Rudarska dela in orudenje
Rudišče Češnjice (ali Knapovci) leži 470 metrov WSW od cerkve v Češnjicah. Ustje
edinega - zarušenega - rova s smerjo 125° je na levem bregu potoka Knapica v višini
605 metrov. Na obsežnem jalovišču najdemo predvsem kose temno sivega, zelo sljud-
natega kremenovega peščenjaka, tu in tam pa drobnozrnati konglomerat. S kreme-
nom prepojeni kosi peščenjaka vsebujejo zrna sfalerita. Na vehkem izdanku pešče-
njaka severno od ustja rova smo opazili centimeter debelo kremenovo žilo z elementi
200/80°; zato sklepamo, da nastopa tod orudenje v danes dinarsko usmerjenih rud-
nih žilah. Drugih podatkov o razmerah v rudišču nimamo.
Rudišče Zlatenek (v Hrastovcu) je okrog 250 metrov ESE od domačije Hrasto-
vec. Tik ob kolovozu, ki vodi od kmeta v dolino, je v višini 557 metrov ustje zarušenega
rova s smerjo 340°. Glavni odval s kosi temno sivega srednjezrnatega kremenovega
peščenjaka in odlomki belega kremena je pod cesto. Spodnji rov z zarušenim vhodom
in smerjo 315° je 32 metrov nižje, in sicer na desnem bregu potoka, z enakimi kosi
na jalovišču.
Lipoid (1938) je obravnaval Zlatenek kot nahajališče bakrove rude. Prevladujeta
bakrov kršeč (halkopirit) in modri bakrov kršeč (covellin). Raziskovalec opozarja na
dejstvo, da so blizu površine našh le tanke rudne žile, vendar se z globino odebele
in obogate. Bakrovo rudo spremlja kremen, prikamenina pa je trd peščenjak. Rudne
žile potekajo v smeri E-W in vpadajo pod kotom 15 do 45° proti severu. Raziskova-
lec je še dodal, da je Zlatenek le eden izmed pojavov bakrove rude, raztresenih v dolžini
14km. Tako so naleteU na bakrovo rudo pri poglabljanju nekega vodnjaka v Prevojah
kakor tudi v Brezovici severno od Ožbolta (verjetno gre za Brezovico pri Zlatem Polju).
Tudi potok pri Krašnji prinese v dolino ob večjem deževju koščke bakrove rude.
Opis raziskovalnih del v rudišču Zlatenek se nanaša na obdobje pred prvo sveto-
vno vojno, in po njej, vendar jih ne znamo točno locirati. Lipoid (1938) poroča, da
so pred prvo svetovno vojno v bližini izdanka bakrove rude izdelali 20 metrov dolg
rov in kmalu zadeU na bakronosne žile. Okrog 30m nad rovom so izkopah 6m globok
jašek, vendar rude niso našli. Poglabljanje jaška so ustavili zaradi dotoka vode in finančnih
težav.
Nekaj novih podatkov o rudiščih Češnjice in Zlatenek	387
V	bližini prvega rova, vendar malo nižje, so nato zastavili vzporedni rov. Nekaj
metrov globoki jašek in vpadnik pod kotom 15° sta potekala po rudnih žilah. Raziskave
je spet zavrla voda.
Okrog 40 metrov vzhodneje in dva metra pod drugim rovom so zastavih tretji
raziskovalni podkop in napredovah proti starim jaškom na severozahodu, da se rešijo
težav z vodo. Zaradi prevelikega vzpona rudarska dela niso dosegla svojega namena.
Po prvi svetovni vojni so izdelali četrti rov, oddaljen od drugega 40 m, in ga usmerili
proti NE; baje je bil dolg okrog 280 metrov. Že v začetku so v stropu opazili tanjše
rudne žile. V času, ko je Lipoid (1938) pisal poročilo, so bili vsi rovi zarušeni.
Zadnji lastnik, poroča nadalje Lipoid (1938), je očistil prvi rov in na treh me-
stih ugotovil tenke bakronosne žile. Prvi dve sta bili preblizu površine, zato so z
vpadnikom raziskali le tretjo. UgotoviU so tri tanjše žile; srednja je vsebovala 2 cm
covellina. V globini so bile žile vse debelejše. Po odstrelitvi so izkopnino ročno pre-
brah in iz vpadnika pridobih 10 ton bakrove rude (okrog 0,5m^ na meter vpadnika).
Lipoid (1938) navaja tudi nekaj podatkov o kakovosti bakrove rude (tabela 2).
Poleg teh analiz bakrove rude iz rudišča Zlatenek so v arhivu Geološkega zavoda
Ljubljana še podatki kemične analize vzorca z oznako Blagovica, ki jo je 22. oktobra
1949 prinesel inž. F. Lapornik, analiziral pa dr. Miholič. Analiza je pokazala 57,33%
SÌO2, 36,96%ZnS, 0,30 (oziroma 0,24)% Cu, 4,65%FeSa in 0,31%MgO.
Več podatkov o laboratorijskih preiskavah rude je iz novejšega obdobja. Drove-
nik s sod. (1976, 1980) je rudo z odvalov rudnomikroskopsko natančno preiskal in
nanizal vrsto podrobnosti; naj navedemo nekatere izmed njih.
V	Češnjicah je kremen najpogostejši in najstarejši žilni mineral. Izmed rudnih
mineralov se je iz raztopin prvi izločil sfalerit, najmlajši pa je galenit. Raziskovalec
omenja še halkopirit, siderit, pirit, markazit, tetraedrit in železove hidrokside. Opo-
zarjamo zlasti na odsotnost barita.
Tudi v zlatenških rudnih žilah je kremen najstarejši mineral, kateremu sledi sfa-
lerit. Najdemo še siderit, halkopirit, tetraedrit, argentopirit (?) in morda barit. Najmlajši
je zopet galenit, sekundarni minerah pa so Fe hidroksidi in covellin (Drovenik et
al., 1976, 208; 1980, 22, 23).
Po rudnomikroskopskih podatkih bi lahko sklepali, da gre v obeh primerih za Pb-
Zn rudišči z nekaj bakra. Tako opredelitev najdemo tudi na Metalogenetski karti Slo-
venije (Drovenik et al., 1980). Toda iz Češnjic poročajo le o proizvodnji svinca
(Mohorič, 1978, Stražar, 1985), iz Zlatenka pa Lipoid (1938) razen bakrovih
mineralov drugih sploh ne omenja. Tudi Berce (1963, 7) je poudaril, da spada Zla-
tenek poleg Cirkuš med rudišča, kjer bakrovi minerah niso le mineraloška posebnost.
Siromašni cinkovi rudi v prejšnjem stoletju niso namenjah posebne pozornosti,
zato se zdi taka opredelitev češnjiškega rudišča upravičena; v drugem primeru pa imamo
verjetno opraviti z bakrovim rudiščem z nekaj Pb in Zn.
Tabela 2. Kakovost bakrove rude iz rudišča Zlatenek
Table 2. Copper ore grade of Zlatenek deposit
24. sept. 1936	Cinkarna Celje	8,45% Cu
19. Okt. 1936	Cinkarna Celje	7,41% Cu
30. Okt. 1936	Cinkarna Celje	8,58% Cu
28. nov. 1936	inž. Pokom, Leoben	10,60% Cu
5. dec. 1936	Medič-Zankl, Domžale	10,20% Cu
15. nov. 1937	Medič-Zankl, Domžale	12,24% Cu
388	Ivan Mlakar
Tudi glede slednih prvin, o katerih so zbrali podatke Drovenik in sodelavci (1980,
23), se zlatenški sfalerit precej razUkuje od češnjiškega. Vsebuje namreč 10-krat več
Mo (20|ag/g) in dvakrat toliko Ni (42^g/g). Omenjeni vrednosti sta celo najvišji, če
jih primerjamo z razmerami v Litijskem rudnem polju. Nasprotno pa vsebuje češnjiški
sfalerit v primerjavi z zlatenškim več Ga, Ge, Hg, Sb, Sn in TI. Količini zadnjih dveh
prvin sta v okviru omenjene širše primerjave celo najvišji.
Izmed vseh doslej preiskanih zrn halkopirita v slovenskih rudiščih (Drovenik
et al., 1980, 10) izstopajo zlatenška po najvišjih koncentracijah As (« 6000[xg/g). Ga
(43^g/g), Ni (55ng/g), Sb (79ng/g) in Sn (112^g/g), vsebujejo pa tudi precej Mo
(20^g/g).
Na tem mestu naj opozorimo še na podatke o zlatu v zlatenškem rudišču. Lipoid
(1938) o njem ne poroča. Stražar (1985) pa je pisal o zlatih zrncih, ki so jih po
pripovedovanju domačinov našli tudi na Vrševniku. Po izjavi kmeta Hrastovca so v rudniku
Zlatenek pridobili 5 kg zlata.
Prisotnost halkopirita in najbrž tudi arzenopirita, krajevno ime Zlatenek in seve-
da že omenjeno Zlato Polje dajejo podatkom o zlatu neko težo.
Drovenik in sodelavci (1976, 1980) so zbrah tudi nekaj podatkov o izotopski
sestavi žvepla v sfaleritu in halkopiritu češnjiškega rudišča. Raziskovalci poudarjajo,
da je sestava žvepla zelo homogena, vendar je prvina rahlo obogatena s težkim izo-
topom. Na 2. sliki v okviru razprave iz leta 1976 vidimo, da je češnjiško rudišče po
izotopski sestavi žvepla najbližje marijareškemu. Če upoštevamo še visoke vsebnosti
niklja in podatke o prisotnosti Au v Zlatenku, se nakazuje sorodnost med omenjeni-
mi tremi rudišči. Morda gre tudi v Češnjicah in Zlatenku za permsko starost orudenja
oziroma za nastanek v saalski tektonski fazi.
Zbrani podatki kažejo, da se rudišči Češnjice in Zlatenek javljata v spodnjem delu
karbonske superpozicijske podenote b2 v bližini stika s podenoto bi, pri čemer je češnjiško
rudišče nekaj globlje (si. 3). Po legi v stolpiču lahko rudišči primerjamo samo z lo-
kacijama 3/2 in 3/3 severno od Litije (Mlakar et al., 1993) in seveda z rudiščem Sv.
Janez vzhodno od tam (Mlakar, 1994).
Na obeh lokacijah je erozija razgalila spodnje dele hidrotermalnega rudišča. To
dokazujejo mineralne združbe (ponovno opozarjamo na odsotnost barita v Češnjicah)
in dejstvo, da litološke karakteristike kamenin v podlagi niso ugodne za nastanek žilnega
orudenja.
Perspektivnost obeh rudišč je majhna in odvisna predvsem od dolžine in širine
orudenih con. Na območju rudišča Zlatenek grušč in podori omejujejo uporabnost
geokemičnih raziskovalnih metod.
Some new data on the Češnjice and Zlatenek deposits
Extended summary
The ore-bearing area w^ith abandoned mine w^orkings (fig. 1 and 2 a) was under
study in 1985. The Pb-Zn (Cu) deposit Češnjice was mined in the middle of the last
century, and the second, the Cu deposit in the first half of the present century.
The oldest and at the same time mineralized grey clastites (fig. 3) are attribut-
ed to WestphaUan (A), and they occur in the same development as in the neighbor-
Some new data on the Češnjice and Zlatenek deposits	389
ing areas (Mlakar, 1994; Mlakar et al., 1993). Results of x-ray examination of the
Carboniferous shale (superposition unit Ca) are shown in table 1.
Variegated Groden shales, sandstones and conglomerates, Upper Permian dolo-
mite and Lower Scythian beds are preserved in the framework of the Tertiary nappe
structure in the northern margin of the map area (fig. 2a, b).
The contact of Ladinian limestone with Carboniferous beds at Češnjice was un-
til present considered an overthrust plane (Premru, 1983a, b). We presume, howev-
er, that the dark grey limestone with chert - similarly as in the Litija area (Mlakar,
1994)	- represents a basal formation of the upper structural stage, and that it over-
hes above an erosional discordance the Carboniferous, Groden or Lower Scythian beds.
The area Češnjice-Zlatenek is a part, according to our views, of one of the source
areas of large amounts of terrigenous quartz and argillaceous material that was formed
through erosion of Carboniferous beds. This material together with the volcanogen-
ic substances defined the lithologie character of the Pseudozilja rocks that were formed
in the broader region during the Middle Triassic.
The Young Tertiary gently folded and overthrust structure is dissected by sever-
al systems of neotectonic faults.
In the Češnjice deposit occur probably Dinaric oriented Pb, Zn (Cu) ore veins,
and in Zlatenek the Alpidic oriented several centimeters thick veinlets of chalcopy-
rite and covelline (fig. 2b, sections A and C). The grade of copper ore is character-
ized in Tab. 2.
The ore from dumps was examined by Drovenik et al. (1976, 1980) under ore
microscope, spectrally and for sulfur isotope composition. According to results of isotopie
investigations, comparison of trace elements and presumed gold presence in Zlatenek
the connection of these deposits with the Marija Reka deposit was suggested (Mlakar,
1995).	Both hydrothermal deposits occur deep in the Carboniferous succession of beds,
and they date probably from the Saalic orogenic phase.
Literatura
Berce, B. 1963: The Formation of the Ore-deposits in Slovenia. - Rendiconti della Soci-
età Mineralogica Italiana, XIX, Pavia.
Drovenik, M., Duhovnik, J. & Pezdič, J. 1976: Izotopska sestava žvepla v sulfidih rudnih
nahajališč v Sloveniji. - Rud.-Metal, zb., ê-3, Ljubljana.
Drovenik, M., Pleničar, M. & Drovenik, F. 1980: Nastanek rudišč v SR Sloveniji. -
Geologija 33, Ljubljana.
Hinterlechner, K. 1918: Über die alpinen Antimonvorkommen. - Jb. Geol. R. A., Wien.
Lipoid, M. V. 1857: Erzvorkommen in Oberkrain. - Jb. Geol. R. A., Wien.
Lipoid, V. 1938 (?): Kratek opis nahajališč bakrove rude v Zlatenku pri Blagovici. Roko-
pis - Arhiv Geološkega zavoda Ljubljana, Ljubljana.
Mišič, M. 1985: Poročilo o rentgenski raziskavi vzorca karbonskega skrilavca ČZ - 1S/S5.
Rokopis. - Arhiv Geološkega zavoda Ljubljana, Ljubljana.
Mlakar, I. 1985: Metalogenetske študije za območje Slovenije. Rokopis. - Arhiv Geološkega
zavoda Ljubljana, Ljubljana.
Mlakar, I. 1994: O problematiki Litijskega rudnega polja. - Geologija 36, (1993), Ljub-
ljana.
Mlakar, 1. 1995: O marijareškem živosrebrnem rudišču ter njegovi primerjavi z Litijo in
Idrijo z aspekta tektonike plošč. - Geologija 37, Ljubljana.
Mlakar, I., Skaberne, D. & Drovenik, M. 1993: O geološki zgradbi in orudenju v kar-
bonskih kameninah severno od Litije. - Geologija 35, (1992), Ljubljana.
Mohorič, I. 1978: Problemi in dosežki rudarjenja na Slovenskem, 1. knjiga. - Založba
Obzorja, Maribor.
390	Ivan Mlakar
Orehek, S. 1985: Poročilo o sedimentoloških raziskavah na območju Češnjice-Zlatenek.
Rokopis. - Arhiv Geološkega zavoda Ljubljana, Ljubljana.
Placer, L. & Čar, J. 1977: Srednjetriadna zgradba idrijskega ozemlja. - Geologija 20,
Ljubljana.
Premru, U. 1974: Triadni skladi v zgradbi osrednjega dela Posavskih gub. - Geologija 17,
Ljubljana.
Premru, U. 1976: Neotektonika vzhodne Slovenije. - Geologija 19, Ljubljana.
Premru, U. 1980: Geološka zgradba osrednje Slovenije. - Geologija 23/2, Ljubljana.
Premru, U. 1983a: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100000, list Ljubljana. - Zvezni geološki
zavod, Beograd.
Premru, U. 1983b: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100000. Tolmač za list Ljubljana. - Zvezni
geološki zavod, Beograd.
Stražar, S. 1985: Črni graben - od Prevoj do Trojan, Lukovica.
Šribar, L. 1985: Poročilo o paleontoloških raziskavah na območju Češnjice-Zlatenek. Rokopis.
- Arhiv Geološkega zavoda Ljubljana, Ljubljana.
Voss, V. 1895: Die Mineralien des Herzogthums Krain, Ljubljana.