^ Koeamema IKedSa ВМ НдГдшапкпБо^е Uprava Klagenfurt, PostTach 115 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno KM 0,20 za đonaćalce) / Odjavo naročbe tega Uata za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno in le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec Stev. 98. Krainburg, 12. decembra 1942 Leto 2. Ameriška prevozna ladfa za 3000 mož potopljena Zopet IS ladij s 108.000 brt Nemški nasprotni napad v srednjem odseku vzhodne fronte krepko napreduje - Uspešni letalski boji Oberkommando der Wehrmacht je dne 9. decembra objavilo: Novi sovjetski pockusi, predreti nemške položaje na vzhodnem Kavkazu in na ozemlju med Volgo in Donom, so se tudi včeraj izjalovili ob visokih sovražnikovih zgubah. Sovražni mnoštveni napadi pehotnih in oklopnjaških sil so med Volgo in Donom dovedli do zelo hudih, toda za n&še čete uspešnih bojev. Pripeljali smo ujetnike in plen, ter uničili 54 oklopnjakov. V velikem donskem loku so nemški oklopnjaški grenadirji z nasprotnim napadom vrgli sovražnika iz njegovih položajev in brez lastnih zgub oklopnjakov odstrelili 46 sovjetskih oklopnjakov. Nemške, italijanske in ogrske zračne bojne sile so se na fronti ob Donu bojevale proti premikom sovražnih zbiranj in proti stanovališčem čet. Nemški nasprotni napadi v srednjem odseku fronte krepko napredujejo, medtem ko BO na veliko zasnovane sovražne operacije občutno zgubile svojo udarno moč. Pri teh operacijah smo ob sodelovanju z bojnimi in Btrmoglavnimi letali zavzeli številne kraje, razvili sovražne položaje in nasprotnika odrezali od njegovih zvez do ozadja. V silnih zračnih bojih je sovražnik zgubil tukaj 16 letal. Južno od Ilmenskega jezera je sovražnik le-slabo napadal. Zbiranja njegovih oklopnjakov je razbil naš topniški ogenj. Na celokupni afrikanskifrontije bilo včeraj le krajevno bojno delovanje. Neka velika britanska tovorna ladja je bila severno od Benghasija težko poškodovana z bombnimi zadetki. Nemški lovci so se- strelili štiri britanska lovska letala. Mi pogrešamo eno lastno lovsko letalo. Pri motilnih napadih posameznih britanskih bombnikov proti severozapadni Nemčiji in pri nočnih poletih nad nemškim obrežjem, smo sestrelili pet sovražnih letal nad zapadno Francijo in pred jugovzhodnim angleškim obrežjem dve drugi sovražni letali. Kakor je bilo objavljeno že v posebnem poročilu, so nemške podmornice v neprestanem boju s sovražno plovbo v severnem in srednjem Atlantiku zopet potopile 15 la- đij s 108.000 hrt. Torpedirani so bili se dve drugi ladji in em rušilec od konvojske službe. Pri teh operacijah so bile zlasti težko zadete sovražnikove nove pošiljke za Severno Afriko. Med potopljenimi ladjami se je nahajala britanska potniška ladja »Ceramic« z 18.713 brt, ki je bila določena za prevoz čet v severno Afriko. Zadeta po torpedih, se je ladja takoj potopila, tako da se mora, ker je bil vihar in močno valovanje, računati z visokimi človeškimi zgubami. Iz istega konvoja je sovražnik zgubil tri druge z vojnim orodjem natovorjene ladje. Polom T soTražnem taboru Državni predsednil( Finske ponovno slovesno razglaša evropsko sobojevništvo Berlin, 11. decembra. Pred 25 leti je začela Finska ustanavljati svojo lastno državo. Spomin na ta dan je uporabil finski državni predsednik Ryti, da zavzame pred svojim narodom in svetom politično in vojaško stališče. Govor presuni vsakogar radi svoje resnosti in odločnosti. Ce beremo besede Rytija: »Naš temeljni značaj je oni, kot ga ima miren poljedelski narod. Najboljše se počutimo doma pri svojem delu. Imeli smo dosti dela v svoji lastni deželi, vojne pustolovščine nas ne mičejo«, — občutimo tragiko tega malega junaškega finskega naroda ob severnem. rtiču naše celine, ki si je šele pred 25 leti priboril državno samostojnost in je moral od leta 1939. ponovno zgrabiti za orožje, da se brani pred boljševiškim imperializmom. Ce državni predsednik Ryti v svojem veli- Španija se priznava k Evropi General Iranco je govoril v olvoriivcni seji narodnega sveta Falange Madrid, 11. decembra. V palači španskega narodnega sveta se je v torek opoldne pod predsedstvom španskega državnega poglavarja Franca zbral tretji narodni svet Falange k svoji prvi seji, na kateri je bil zaprisežen. Nato je imel general Franco govor, v katerem je pozval vse Spance, naj se odpovedo vsem liberalističnim predsodkom in naj obrnejo pogled na velike dogodke, ki se točasno odigravajo v Evropi. »Mi Spanci«, je rekel general Franco, »ae spadamo k nobenemu drugemu svetu kot evropskemu, tudi takrat ne, če ima naša politika svojo posebno karakteristiko. Dogodki nam jasno kažejo, da prisostvujemo zaključku stare epohe in pričetku nove. Liberalistični svet je v zatonu in je postal Italijansl(a industrija „civilno mobilizirana" Rim, 11. decembra. Vsi industrijski obrati! Italije so po Ducejevi naredbi, ki je izšla v uradnem zakoniku, s takojšnjim učinkom »civilno mobilizirani«. Civilna mobilizacija, ki je bila izvršena že ob začetku vojne za vojno industrijo in javne obrate, kot elektrarne, plinarne in prevozna podjetja, se sedaj razširja na vse industrijske obrate, t. j. vsi nastavljene! in delavci v industriji veljajo v bodoče za mobilizirane, ne smejo torej pod nobenim pogojem zapustiti svojega delovnega mesta in so podrejeni glede izpolnjevanja svojih službenih dolžnosti vo-j^kemu sodstvu. Ta ukrep, tako pripominja »Messagero«, Utrjuje fronto proizvodnje in zagotavlja kontinuiteto in redno pot celokupnega proizvajalnega procesa in s tem za dosego kontne zmage potrebno odpornost naroda. žrtev svojih napak. In s tem svetom je propadel tudi kapitalistični nazor, ki je kriv tega, da so milijoni ljudi morali roke imeti križem. Svoboden človek je še le tisti, ki ni suženj stiske. Marksistične ideje so se izjalovile v prvi vrsti pri veliki masi, ker niso mogle uresničiti obljube pravičnosti. Tudi liberalističen svet je zašel«. General Franco je nato opisal razvoj in usmeritev fašističnih in nacionalsocialistič-nih pokretov in podčrtal zlasti metodo, s katero sta Nemčija in Italija rešili socialni problem. »Ti socialni pokreti niso slučajni, ampak izobličila se je nova vest, ki je dokončno prelomila s starim sistemom. V smeri proti boljši bodočnosti je na pohodu mladina, ki se zaveda zgodovinske veličine. kem političnem govoru izjavlja, da se bo Finska borila do zagotovitve svoje državne eksistence, izraža s tem nepremagljivo srčnost in vero v bodočnost svojega naroda. Ponosni smo na besede, ki jih naslavlja na nemški narod, »edino državo«, kot je izjavil, »ki je v taki vojni močnejša od Sovjetske unije«, in na veselje, ki ga izraža o tem, da ima bojne sile Nemčije kot zanesljive sobojevnike na svoji strani. Tesno sobojevništvo sil trojnega pakta, ki ga je Duce že podčrtal, se manifestira ponovno sedaj tudi od severnega ogla evropske vzhodne fronte. Kako drugače je na nasprotni strani, kjer se ravno v teh dneh naravnost kopičijo nezaupanja in očitanja. Ne samo »združeni narodi« medseboj, temveč celo posamezni narodi so čisto odkrito v sporu s svojimi vladami. Roosevelt in Churchill vodita v Severni Afriki ogorčen boj za francoski plen. De Gaulle zmerja Darlana v radiu kot »usurpatorja«, ki je razvnel na francoski zemlji »državljansko vojno«. Severnoameriški politik Willkie kritizira svojega bivšega tekmeca radi dogovorov z Darlanom, ameriško časopisje močno napada »napačna poročila«, ki st jih dali časopisju ameriška mornarica in generali o Zapadni Afriki, in se ravno sedaj divje jezi nad poročilom, ki ga je izdala Bela hiša o katastrofi pri Pearl Harbour-ju. »V nedeljo izdano poročilo je bilo za severnoameriški narod ravno tako hud udarec kot napad na Pearl Harbour,« piše list »Baltimore Sun«. Časopisna kritika zavla-čevalne taktike Roosevelta je soglasna. Igra, ki jo igrajo sedaj zavezniki, nam pride prav. Tem podtalnim interesnim bojem v ozadju stoječih finančnih moči postavljamo mi nasproti našo skupno bojno odločnost, ki jo je državni predsednik Ryti v nedeljo tako močno poudaril. V izpostavljeni postojanki Streljajo z avtomatskim orožj.n. na sovražnika. (Atlantic, Luce-M.) HtitHOftede,,» Rooseveliova Roosevelt je pooblastil resnica in laž svoje časopisje, da objavi ameriške zgube v Pearl Harbourju z dne 77. decembra 1942. Kakor se sedaj vidi, so bila poročila japonskega cesarskega glavnega stana zelo točna, da ena kot poškodovana javljena bojna ladja je bila celo potopljena. Velika zguba, katero je utrpela prvega dne vojne med USA in Japonsko ameriška mornarica, je bila odločilna za nadaljnji potek vojne na Pacifiku. Vse amerikanske bojne ladje so bile ali potopljene ali za dolge mesece neuporabne. Japoncem je bilo zato možno, da so nemoteno izvršili svoje načrte in zavzeli eno oporišče za drugim. Danes stoje pred vratmi Indije, zavzeli so Singapur, zasedli Filipine, se izkrcali na drugih otokih in se jim je posrečilo, da izkoriščajo ta ozemlja. Oni popravljene in novo zgrajene bojne ladje An-erikancev uničujejo in prepodijo kjer koli se pokažejo. Pravi vzrok za prikrivanje amerikanskih zgub po Rooseveltu sedaj značilno pojasnjuje »Daily Herald«. Washingtonski dopisnik tega lista odkrito priznava, da je Roosevelt s prikrivanjam velikanskih zgub bojnih ladij pri Pearl Harbourju blufiral Ibero-Amerikance. S tem se je USA posrečilo, da so dosegli ugodnosti pri Južnoamerikancih, dočim je bil resnični položaj kritičen in so bile izpostav jene luke na Pacifiku sovražnim napadom. Trik je imel ta uspeh, da je večina južnoameriških držav stopila na stran USA. Dva južnoameriška diplomata sta sedaj priznala, da če bi bila takrat vedela, da je bila praktično celokupna severnoameriška mornarica za boj nesposobna, ne bi bili Argentinija in Cile edini južnoameriški državi, ki sta ostali nevtralni. Vsekakor bi si bili Južnoamerikanci izbrali nekaj boljšega. Končno pa morajo sedaj sami nositi posledice. Evropa se kon-solidira sredi vojne, obnavlja svoja nova ozemlja in ne bo veliko časa preteklo, ko se bo lahko sama popolnoma in z gotovostjo prehranjevala. Škodo naj pa nosijo južnoameriške agrarne države po vojski same, ki bi največji del svojega presežka pridelkov lahko izvozile v Evropo. Kasno Roose-veltovo priznanje pa hipoma pojasnjuje s kakimi sredstvi delajo politiko v Washing- tonu. F. H. * AnyleskO v nekem političnem komentarju nriinnnip ^o'^'^o'^ske proročevalskfe službe ^ ' je bila v torek ponovno jasno priznana angleška krivda vojne. Govornik je rekel: »Leta 1939 nismo napovedali vojne Nemčiji, ker smo bili napadeni, temveč prostovoljno. Bili smo edini narod razven Francozov, ki smo vstopili v vojno, ne da bi bili napadeni.« To cinično priznanje angleške frivolno-sti soglaša z izjavo Vemon Bartletta, znanega uvodničarja lista »News Cronicle« v nekem severnoameriškem časopisu. V nekem odgovoru na očitek, da »življenje« Anglije vodi vojno, da reši svoj svetovni imperij, je Bartlett dne 23. oktobra 1942 pisal; »Anglija je edina država, ki je zgrabila za orožje, ne da bi bila poprej napadena.« Angleška zločinska druhal se torej ne sramuje, potem ko je bila pregnana iz njenih evropskih postojank in je že velik del svojih prekomorskih posesti zgubila, hvaliti se, da je izzvala vojno. To se popolnoma sklada s Churchillovo miselnostjo, ki je znašel vojno zoper civilno prebivalstvo. Tudi Roosevelt je odkrito priznal, da so se USA davno pred Pearl Harbourjem nahajale v »duševnem vojnem stanju«. Hoteli so- zasužnjen je mladih narodov. Hoteli so ovekovečiti svojo svetovno vlado. Zato so priganjali na vojno in s pravo židovsko aroganco danes nič več ne prikrivajo tega cilja. Zato nosijo polno odgovornost oni, ki so nekoč zavrnili vse predloge Fiihrerja. Klika plutokrato.v bo morala tr« peti za te zločine. Poaosaa јаропкУ kina bilanca na PaciHhn 262 sovražnfb ladl] potopljenih, 155 poškodovanih, Tf)klo, 11, decembra. Bleščeče uspehe ce-гл-зке mornarice v prvem letu velike Л hodnoazijske vojne, feot jih še ni zabele-Г !a svetovna zgodovina v pomorski vojni, ! 'Toroča japonska poročevalna služba Dome j v skupnem pregledu sledeče: Potopljenih je b lo skupno 262 bojnih ladij, poškodovanih 133 bojnih ladij, uplenjenih devet bojnih Ir.Sij, 416 sovražnih trgovskih ladij s skupno 240.000 brt je bilo ali potopljenih ali I'.cSkodovanih, 5003 ladje z 220.000 brt bo bile zasežene in 3798 sovražnih letal je Ir.Io sestreljenih ali poškodovanih. Japonska zgube znašajo; 41 potopljenih bojnih ladij, 22 poškodovanih bojnih ladij. Japonci so zavzeli vse važne strategične tožke, ki jih je branil sovražnik, medt emi f^iTigapur, Hongkong, Malajske otoke, Su-jnatrat, Javo, Filipine in Burmo. Pri vseh teh operacijah je bilo od celokupnih sovraž-]iih čet, ki so se zoperstavile Japoncem in !:1 so štele okoli 600.000 mož, ujetih 303.000 mož, med tem ko je sovražnik pu-ntil na bojišču še okoli 51.000 mrtvih, V poročilu se nadalje sporoča, da so japonske bojne sile izvojevale na raznih frontah na Kitajskem približno 25.000 različnih akcij, kar odgovarja povprečno 70 na dan, zoper silo skupno 3,600.000 mož sovražnih čet. Od tega števila je bilo približno 123.300 ujetih, dočim je sovražnik pustil na bojišču poleg tega še okoli 280.000 mrtvih. v razmerju s temi izrednimi uspehi, je imela japonska armada sorazmerno samo majhne zgube. Število mrtvih je znašalo 21.170 in ranjenih 42.576. Letal je zgubila 399, dočim znašajo zgube ladij 62. lord Linlithgow ostane Službena doba vdrugič podaljšana Bern, 11. decembra. Večtedensko iskanje novega podkralja za Indijo ja bilo brezuspešno. Potem ko je bilo v javnosti imenovanih okoli dvajset kandidatov in se je zdelo, da bo ta ali oni vsak čas imenovan, je bilo v torek dopoldne v Londonu uradno razglašeno, da so sklenili, da se še enkrat podaljša uradna doba podkralja lorda Lin-llthgowa, ki traja že dve leti dalje kot po navadi. To je jasno znamenje zadrege. Ne morejo dobiti pripravnega moža, ki bi imel veselje, da prevzame s trnjem posejani urad in ki bo bržkone kot poslednji podkralj z zelo dvomljivo slavo zapisan v zgodovini, S tem, da 80 obdržali dosedanjega podkralja, pa so obenem naravno tudi pridržali dosedanjo politiko brezobzirnega zatiranja indijske volje do svobode. Nov mož bi lahko še enkrat poskusil, da se z voditelji indijskega nacionalizma razgovarja. Linlithgow pa si je za kaj takega sam zadelal vsa vrata. №owe lisoke nasprolnikoie zgube Sovražni napad otclopnjaliov v Tnnezijl krvavo odbit Oberkommando der Wehrmacht je dne 10. decembra objavilo: Na ozemlju ob T e r e k u so nemške čete s koncentričnim napadom razbile neko sovražno skupino sil.'Sovražnikova krajevna podjetja so spodletela. Med V o 1 g o in D o n o m so bile sovražne sile, ki f i jim je bil posrečil vdor, obkoljene in uničene. V ostalem so imeli Sovjeti, ko so nadaljevali svoje brezuspešne napade, zopet visoke zgube. Dne 8. in 9. decembra so samo v tem odseku zgubili 104 oklop-njake. Kljub obrambi so čete pehote in ClturdlsSllov siari таЦаг „Kri, pot in solze" - Svarjenja pred optimizmom Bern, 11. decembra. Churchill je imel v soboto zvečer govor, ki so ga prenašale vse angleške in ameriške radijske postaje. Bil je dvorezen, kot večina njegovih govorov. Najpreje naj bi seveda Angležem dokazal na podlagi dogodkov v Severni Afriki, kako daleč so že prišli pod Churchillovim vodstvom. Toda glavni namen je bil, da svari pred pretiranimi upanji, ki jih je vzbudila agitacija v časopisju in radiju in da Anglijo pripravi na »hudo in najbrže dolgo preskušnjo«. Na eni strani Je rekel Churchill, da se bo vršila najbrže še huda bitka, predno bodo prišli v Tripolis, in da nikdar ne prorokuje, dokler ве ni vršila bitka. Na drugi strani pa je porokoval vseeno skorajšnjo prepoditev OBOvinskih bojnih sil iz vse Severne Afrike in v poeledici taga zopetno otvoritev Sredozemskega morja za angleško plovbo, prihranitev zelo obsežnega ladijskega prostora itd. Posebno pa je grozil Italiji z uničujočimi zračnimi параТ iz novih oporišč, ki jih bo dobilo angleško zračno orožje v Severni Afriki, čeprav bi bil moral medtem spoznati, da italijanskega naroda ne more omehčati z grožnjami. H koncu pa je prešel Churchill na pravo snov; on da ne more ničesar naprej reči, ničesar obljubiti — da ne more niti zagotoviti, da pridejo novi uspehi. On ^a ničesar ne vidi, kar bi opravičevalo upanje, da vojna ne bo dolgo trajala. Gotovo da leži najtežja preizkušnja še pred Anglijo. Pomisliti da je treba, da je sovražnik zasedel VBO Evropo, da razpolaga z velikimi zalogami orožja, in da je Anglija doslej sploh imela opravka s samo malim delom nemške armade, končno da podmorniSka vojna ne pojema, temveč narašča. To vse bi bili Churchill in Angleži lahko že davno vedeli, ko ao triumfalno vpili o nič nevarni »zmagi« v Francoski Severni Afriki. Toda te rečničnosti je šiloma zatrla agitacija. Sedaj mora Churchill Angleže zopet privesti v resničnost. Pri tem je zopet prišel na svojo staro snov; »kri, pot In solze«. oklopnjakov vrgle nasprotnika v velikem donskem loku dalje nazaj, zavrnile nasprotne napade in uničile 16 oklopnjakov. V srednjem odseku vzhodne fronte nadaljujemo z uspehom lastni napad. Pripeljali smo več sto ujetnikov in uplenili številna orožja. Sovražnikovi nasprotni napadi so bili zavrnjeni. Odredi bojnih in strmoglavnih letal so napadali sovražne čete in železniške cilje. Udarne čete neke vojne divizije zračnega orožja so uničile 59 bunkarjev in bojnih postojank. Pri teh bojih in južno od Ilmenskega jezera so Sovjeti zgubili skupaj 72 oklopnjakov. V Kirenajki so nemški bojni letalci napadli letališče Derna^ in razdejali sede-,i letal na tleh. V Tuneziji so se zaradi slabih vremenskih prilik vršila le krajevna bojna dejanja. Sovražni sunek oklopnjakov jugozapadno od Teburbe je bil krvavo odbit. Osem oklopnih bojnih vozov so zažgali bojni letalci, ki eo deloma posegli vmes. Bojni letalci so s težkimi bombami pogodili neko trgovsko ladjo srednje velikosti v luki Bougie in z vidnim uspehom napadali sovražna letalska oporišča. Nočni lovci In protiletalsko topništvo so v pretekli noči sestrelili tri letala od britanskih bombnikov, ki so preleteli zasedena zapadna ozemlja proti zgornji Italiji. Dne 8. decembra je bilo ob Izlivu Giron-de ustavljeno neko manjše britansko sabo-tažno krdelo In v boju ugonobijeno. V odseku Ka1iiiin«Ilmensko jezero Sowjekk* položaji z napadom predrli Prevozni odredi zračnega orožja so se odlično obnesli Oberkommando der Wehrmacht je dne 8. decembra objavilo: Pri podjetjih nemških in romunskih udarnih čet v Kavkazu smo uničili sovražnikove bunkarje in bojne naprave. Wiirtem-berški grenadirji so obdržali na novo pridobljen višinski položaj proti silnim nasprotnim napadom. V bojih na ozemlju ob Tereku, ki še trajajo, je nek zbor oklopnjakov v zadnjih sedmih dneh pripeljal 6670 ujetnikov in uplenil ali uničil 46 oklopnih vozil, 94 topov in številna orožja pehote. Lovski letalci so v nizkem poletu napadli Zedinjene držaie niso same na si/elu Londonski „Ekonomist" vidi nevarnost likvidacije imperija Stockholm, 11. decembra. Angleški gospodarski časopis »Ekonomist« prinaša pod naslovom »Konec izolacije« članek evojega ameriškega dopisnika, ki pravi med drugim, da je bil glavni uspeh Willkiejevega svetovnega potovanja, dobiti spoznanje, da Amerika ni več sama na svetu. To se je izražalo iz Willkiejeve ugotovitve, da so milijoni človeških bitij na daljnem Vzhodu Zedinjeni Ameriki ravno tako blizu kot zaradi najhitrejših zračnih avez Los Angeloe New-Yorku. Iz teh izvajanj sledi, kako močno so se Severni Amerikanci počutili v »božanstvo-ni deželi« kot središče in tečaj sveta in da se je ta ošabnost vendar začela majati zaradi velikanskih vojaških in svetovno političnih dogodkov. Doslej je njihov svetovni nazor temeljil na Mercatorjevem zemljevidu Zedinjenih držav, ki jih predstavlja kot deželo med dvema ogromnima pomirjevalno učinkujočlma oceanoma. Danes pa, tako poroča dopisnik »Ekonomista«, imajo tudi že v šolah in pri zborovanjih strank drug* zemljevide, na katerih leži Severni rtič v sredini in na katerem Japonska ter Norveška »liki pištole Bil osi merijo proti osrčju Zedinjenih držav, proti velikim morjem in proti Detroitu«. V glavah Amerikancev se vrši sedaj neke vrste Korpemikova revolucija. Zato pomeni konec ameriške izolacije kot s preskušnjo dognana činjenica za vse severnoameriško prebivalstvo nalogo za zelo obsežno spremembo političnega gledanja. Iz tega članka se pa vidijo tudi bojazni Britancev, da se Rooseveltovi dedni zahtevki morebiti ne bi hoteli ozirati na sorodstvene vezi do stričnika na otoku. Dopisnik to Jasno izraža. On piše, da se je Angležem resno bati, da bi Amerikanci naposled sklenili zvezo med Severno Ameriko, Kitajsko in Sovjetsko unijo, ki bi »raz najvišjih ozirov služila evrhi, da м likvidira britanski empire«. To spoznanje Britancev prihaja sicer najmanj ravno tako pozno, kakor spoznanje Amerikancev, da niso sami na svetu. sovražnikove železniške naprave in avtomobile. V velikem donskem loku so Sovjeti včeraj podvzeli z močnimi odredi oklopnjakov svoje silne napade, ki so se zrušili ob obrambi naših čet, katere so podpirali nemški in romunski bojni letalci Na odseku Kalinin - Ilmensko jezero so prešle nemške čete z oklopnjaki v nasprotni napad, predrle sovražne položaje v globočini 15 km in stoje sedaj na oskrbovalnih poteh sovražnika. Ob pričetku obrambne bitke z dne 25, novembra smo na področju ene armade pripeljali nad 2500 ujetnikov in uničili ali uplenili 1051 sovražnikovih oklopnjakov, številne topove In orožja pehote. SlabejšI napadi boljševikov južno od jezera Ladoga so spodleteli v obrambnem ognju vseh orožij že pred nemškimi položaji. Na fronti v Kirenajki se je topništvo bojevalo s sovražnimi kolonami avtomobilov In topniškimi položaji. V Tuneziji še trajajo boji s posameznimi sovražnimi skupinami. Pri močnih zračnih napadih proti Philippeville so bile ponovno zadete zasidrane ladje, nabrežne naprave In lope skladišč. Brza nemška bojna letala so razdejala večje število sovražnih letal na nekem močno zasedenem letališču. Nemški in italijanski lovski letalci so nad Severno Afriko zbili osem sovražnih letal na tla in imeli pri tem samo eno zgubo. Na Zapadu Je britansko zračno orožje /C«raj zgubilo pet letal, MI pogrešamo eno lastno letalo. Nemški lovci so podnevi napadli prometne naprave in stanovalilča čet na angleški jugovzhodni obali. Prevozni odredi zračnega orožja so se na vzhodni fronti In nad Sredozemljem kljub često močnemu delovanju sovražnika v ne omajnl službi zopet odlično obnesli In večkrat prispevali k odločilnim bojnim dejanjem. ZRCiMO časaII Fiihrer Je podelil v Grazu rojenemu Oberst«" leutnantu Noblsu, poveljniku nekega lov« ekega polka, kot 151. vojaku nemške oborožene Bile, das Rltterkreuz des Eleernen Kreuzei (viteški križec železnega križa). Fiihrer In finski vrhovni poveljnik marial Mannerhelm sta o priliki 26 letnice finske eac mostojnosti izmenjala prlsrCne brzojavke. O priliki prve obletnice izbruha vojne ne vellkoazijekem prostoru je cesarski japonski veleposlanik Oshlma v torek popoldne po« vabil vodeče osebnosti države, stranke In oborožene sile, ter Šefe misije zavezniških držav na predstavo, pri kateri so bili predvajani filmi Iz vzhodnoazijskih boji*. Dne 7, decembra je za srčno kapljo umrl pruski princ Eltel Frledrich, drugi sin bivšega nemškega cesarja. Eltel Frledrich je bil v 60, letu starosti. Nemška civilna uprava pospešuje v Kiewu zlasti znanost, in je dala ukrajinskim učenjakom na razpolago akupino hiš za stanovanje In delovno hišo 32 znanstvenih voditeljev raznih zavodov, klinik In konservatorljev Ima sedaj skupni dom za stanovanje in delo. Jeruzalemski velUd mufti je te dni, prihajajoč iz Rima, z nekaj spremljevalci svoje bližje okolice dospel v Berlin. Za izvajanje dne 16. novembre 1943 po Cau-dlllu dekretlranega zakona o delni mobilizaciji za zavarovanje španske neodvisnosti In od španskega državnega vodstva določenega zunanjepolitičnega zadržanja države bo sedaj 10, decembra 19i2 mobiliziran tudi naborni letnik 1942, potem ko sta bila letnika 1941 in 1942 že vpoklicana. S tem je Španija tekom 10 dni mobilizirala tri letnike, ter bodo, kot naznanjajo v dobro poučenih krogih, v najkrajšem času mobilizirali Se nadaljnje letnike. Zaenkrat govore o šestih letnikih, ki bodo vpoklicani pod zastave. Francoski novinar Marcel Sauvage, W Je znan v ostalem tudi kot romanopisec in pesnik, je bil na povelje oblasti TJSA v Alžiriji ustreljen, proti čemur protestirajo pariški pone-deljekl časopisi. Kot poročajo, je baje Sauvagea denunciral nek žld kot privrženca maršalove politike In nasprotnika ameriške Invazije. Kot poročajo iz Maroka, je bilo še devet drugih časnikarjev ustreljenih iz istih razlogov. Na progi AJžlr—Oran je pri Blidi dne 7. decembra zjutraj, kakor poroča Štefani Iz Tan-gerja, skočil Iz tira dolg vlak za prevoz čet. Lokomotiva je bila prišla na mino, ki jo je bil položil nek neznanec. Skoro vsi vozovi so se prevrnili. Proga je bila težko poškodovana. Nesreča je Imela za posledico 62 mrtvih In nad 200 ranjenih. Vojaške zasedbene oblasti so uvedle prelelcavo, ki pa doslej ni imela nobenega uspeha. španska policija je zaprla v Llnareau ribiča Juana Martinega, kateremu očitajo umor ali udeležbo pri 130 \imorih v kraju Ocana. Mar-Vj\ez je W1 pod rdečo vlado 8«p«n imenovanega kraja in je organiziral plenjenje in rope cerkva, samostanov in zasebnih bolnišnic. Iz Lft Unea poročajo, da je dospel v luko Gibraltar v ponedeljek še en nadaljnji prevozni pamlk, ki je bil hudo poškodovan. Število lam v popravljanju nahajajočlh se la41j se ■ tem zviša na 38. Vkljub »nem naporom uradnih angleških krogov nazaduje po nekem poročilu »Daily Alalia« angleška premogovna proizvodnja. List piše, da so številke iz meseca novembra pomembno nižje, kot one iz istega meeeca lanskega leta. Epidemija legarja, ki razsaja v Siriji In Iraku, grozi, da se razširi v Turčiji. V nedeljo so javili že nekaj primerov tifusa iz raznih krajev dežele. Turške zdravstvene oblasti so po-krenlle zaščitne ukrepe tako za Ankaro kot tudi za Istanbul In okoIISke okraje. Pri teheranskih demonstracijah i gladova-njem je množica naskočila parlament, razbila vrata in okna na poslopju In pretepla poslance, ki niso več mogli uiti Iz sejne dvorane. Policija je bila brez moči, tako da eo morali uporabiti vojaštvo, ki je streljalo v množico. švedHkI kralj Gustav je v torek obhajal 35 letnico nastopa vladanja. Praznovali so ta dan čisto na tihem na kraljevskem gradu Drott-ning^olmu. Angleška admlrellteta Je sporočila, da se podmornica »Unique« nI vrnila In da se jo mora smatrati za zgubljeno. Podmornica »Unique« je Izpodrinila 540 ton In kadar je bila pod vodo 780 ton. Posadke je Imela 27 mot. Podmornica je Imela šest lanslmih cevi z* torpeda. Gradbeni stroški so znašali več kot 200.000 funtov Po poročilu Reuterja Iz Washlngtona Je sporočil predsednik mornariškega oddelka senator Walsh, da je označenih 42.636 ameriških vojakov, mornarjev, pripadnikov obalne straže in pomorskih vojakov kot pogrešanih. Smatrajo, da je večina njih ujeta. Argentinsko časopisje objavlja severnoameriški komunike, po katerem znaša število obratnih nezgod v ameriški oboroževalni industriji 44.500 ljudi. To število smrtnih žrtev, tako poudarjajo v Buenoe Airesu, je tem straj-nejše, ker gre samo za čas od decembra 194,1. do novembra 1942. Število ranjencev cenijo n* okoli 1 milijon ljudi. Ogorčeno očitajo — kot poroča »Radio Mon-dar« Iz Istanbula — v Kairu dejstvo, da ž« dve leti nI dospela nobena pošiljka železa la lesa Iz Inozemstva v egiptovske luke. Kljub večkratnim angleškim obljubam, da bodo Egiptu dali na razpolago ladje za dovoz najvažnejših proizvodov, so vsi tozadevni naport egiptovskih oblasti oetall zastonj. Zaradi moč-nega pomanjkanja lesa In železa miruje vs* stavbena delavnost, kar Ima za posledico brezposelnost več tisoč egiptovskih stavbinakih delavcev. jSobota, 12. decembra 19^2. K A Л W A N K E N BOTE Stran 3. — Ster. 98. Iz cirilistoT postanelo sipumni yoiaki p*™*««'«« B. V Dnirilnn ^nlrmniratiin na In4nc< iin Zadnji naborni dnevi na Gorenjskem v dolgih vrstah prihajajo mladi fanje iz oddaljenih krajev Gorenjske, samo močni, po-Btavni, po večini plavolasi mladeniči z modrimi očmi, k naboru. Prihajajo na »Stellung-o« (nabor), kot narod sam pravi. Nežne roke, so jih okrasile s šopki cvetlic, klobuke imajo postrani, deloma okrašene s krivci in kozjimi bradami, ponosno stopajo po cesti pojoč in vriskajoč, pred njimi harmonikar — kajti vedo, da bodo danes, če bodo potrjeni, uvrščeni v Vrste mož, bodočih borcev in oboroženih vojakov; kajti vsak upa in misli, da ne bo zapostavljen in zavrnjen, temveč da bo pred celi mavetom spoznan za sposobnega. Na obrazih se jim bere samo skrb, da ne bi bili za-vrnjcsii. Stara tradicija se nadaljuje Očetje so bili v svetovni vojni, vsi so bili vojaki, v vsaki rodbini se pripoveduje o vojaških doživetjih — in to hočejo mladi fantje tudi sami skusiti in doživeti, podžgani z velikimi dejanji in uspehi moderne vojske,kateri naj bi pripadali. Vsi 90 prišli na nabor, nihče ni izostal Stari veterani, sedaj že člani Reichskrieger-bunda, opazujejo mimoidoče fante, mnogokrat s solzami v očeh, toda z občudovanjem in z mislijo na one dni, ko so biil sami na naboru. Bilo je to še v stari Avstriji za c. in kr. armado. Pregled telesa In duha Naborniki pa se ne podvržejo samo temeljni telesni preiskavi, ki ne ugotovi samo splošne telesne sposobnosti, ampak tudi sposobnosti , ........ . .. -fSdg Po naboru. Bilder: Ruder, Kllschee NS.-Gauverlag; Vojaška sicer ta drža še ni, bo pa že še postala, za različne vrste orožja, temveč morajo tudi pokazati znanje o svojih duševnih zmožnostih, ko morajo na nekaj vprašanj Iz dnevnega življenja, sedanjih dogodkov in šolskega znanja pismeno odgovoriti. Izidi so vseskozi zadovoljivi, . mnogi celo Izvrstni. Znak dobre šolske izobrazbe In prirojene naravne Inteligence te nove mladine. Pri tem morajo fantje na določena vprašanja v kratkem času 15 minut pismeno odgovoriti. Predložijo se jim tiskana vprašanja, če mladeniča opazujemo, opazimo, da najprej neodločno ogleduje vprašanja, ki so sicer preprosta, da pa nanje takoj, kot vidimo, prav dobro odgovore. Pri tem se ne ugotovi samo točnih odgovorov, temveč tudi dobro pravilno in razločno pisavo. Prva dva velika vprašanja, ki se n. pp. menjaje stavita, sta bila: >Kaj veste o življenju in delovanju našega Fiihrerja Adolf a Hitlerja?« (kratek opis) in »Kratek opia vaše domovine«. Nekaj vzgledov izmed mnogih Moramo ugotoviti, da so na vprašanja o Fiihrerju (drugo vprašanje je bilo lažje) vseskozi dobro odgovorili, v nekaterih primerih celo naravnost izvrstno. Tako je na pr. v Neu-marktlu opisal mladenič Franz Kokal, vajenec v neki veliki tovarni v Kralnburgu, v nekaj vrstah kratko in jedrnato življenjepis Fiihrer-je tako zadevajoče dobro, da so ga pohvalili. Prišel je iz tovarne, kjer je še ponoči Imel nočno službo. Ko so ga kasneje vprašali po želji, kam bi rad šel, je odgovoril,,da k letalcem oziroma k padalcem. Ravno tako dobre odgovore sta napisala dva kmečka fanta iz Loma, Andreas Roblek In Franz Meg'lltsch, dočim je opisal Johann Perne, ravnotako Iz Loma, po poklicu voznik, v nalogi, »Kratek opis domovine« tudi prihod nemških čet v Neumarktl zelo dobro. Posebno pa je treba omeniti, da so vsi mladeniči brez izjeme pravilno odgovorili na vprašanje >Kako se Imenuje Gauleiter Kamtna?« Prednost imajo motorizirane enote In nato pride vprašanje — h kateremu delu vojske hoče kdo Iti služit. Le redko ostane vprašanje neodgovorjeno, po večini se javijo k motorjem, mnogo jih želi k letalcem, ostali pa k gorskim četam. Zanimivo je, da se p oseb- no zanimajo za motorizirane čete, gotovo v svesti, da predstavljajo te enote danes najvažnejša in najmočnejša bojna sredstva, kar so fantje najbrže zvedeli Iz poročil tedenekega-pregleda in Iz časopisov. Slučajno se je zgodilo, da je bil nek mladenič za šest mesecev zavrnjen. Po naznanitvi sklepa je še ostal kot bi hotel nekaj vprašati. Vodja naborne komisije ga je vprašal, če mu je morebiti hudo, da ni bil potrjen, in res je to mladenič potrdil. Z dobrimi in tolažilnlmi besedami je bil poučen z gotovim upanjem, da bo po preteku te dobe gotovo potrjen. S tem se je končal po pouku potrjencev po vodji naborne komisije prvi nabor. V raznih krajih so mladeniče po naboru v priznanje dobrega zadržanja pogostili njihovi župani. Ponosen dan v življenju moža je bil s tem zaključen. Naš knjižni kotiček Razume se samo ob sebi, da se nemški narod sredi ponosnega obrambnega boja spomni svoje tradicije. Kot osrednja država je moral nemški Reich voditi številne obrambne boje proti vzhodu in zahodu, jugu in severu. Nema ki narod pa je v teh bojih postal le še močnejši. Družba Die Deutsche Gesellschaft fiir Wehrpolitik und Wehnvissenschaft (nemška družba za obrambno politiko in obrambno vedo) je pri založniku Wilhelm Limpert Ver-lag, Berlin, izdala knjigo pod naslovom; »Deutscher Krieg, Deutscher Sieg« (Nemška vojna, nemška zmaga), — cena vezani knjigi RM 4.80, ki opisuje vojaško zgodovino izza dveh tisoč let. živo so popisane in čitatelju strogo znanstveno obrazložene bistvene bitke od leta 9. v Teutoburškem gozdu do vojne 1&40-4j1. številni zemljevidi, načrti in alike dopolnjujejo to knjigo, ki jo lahko najtopleje priporočamo vsakemu, ki ima kaj vojaškega zanimanja. Pr. Horstmann. Pokalno tekmovanje za letos končano Preteklo nedeljo je bilo odigrano zadnje kolo jesenskega pokalnega tekmovanja. Najzanimivejše srečanje tega kola je bilo v ABIingu, kjer je proti moštvu ABling II igralo moštvo Krainburg H, ki je tako kot ABling ostalo v vsem tekmovanju neporaženo. Po zelo lepi, popolnoma enakovredni in tipično prvenstveni borbi na težkem terenu in pred tisočglavo publiko so Kralnburgerji tesno in nezasluženo odnesli obe točki z zmago 5:4 (3:3). Po poteku igre bi bolj ustrezal neodločen rezultat, kljub trikratnemu vodstvu ABlinga pa je končno le Krainburgerjem naklonila sreča, da so v zadnji minuti zabili zmagonosni gol in priborili s tem naslov jesenskega prvaka. Drugo srečanje tega kola je bilo v Laaku, kjer je domače moštvo po trdi borbi komaj izšlo iz boja kot zmagovalec. Z rezultatom 3:2 (2:2) so si s tem Laakarji zasigurali tretje mesto v prvenstvu. V Zwischenwassem je gostovalo moštvo BSG ABling. Po slabi igri obeh moštev je po vodstvu gostov 2:0 domače moštvo izenačilo in proti koncu prišlo celo v vodstvo in zmagalo s 3:2. Ferlach je radi tehničnih težkoč moral prepustiti Feldkirchenu obe točki. Stanje tabele je po zaključku jesenskega prvenstva sledeča: 1. Krainburg П 7 7 0 0 37:12 14 t. 3. ABling II 7 G O 1 24: 8 12 t. 3. Laak 7 5 0 2 22:16 10 t. 4. St. Velt 7 4 0 3 24:22 8 t. 5. Feldkirchen 7 3 O 4 19:23 6 t. 6. Ferlach 7 115 16:21 3 t. 7. Zwischenwassem 7 1 1 5 9:33 3 t. 8. BSG ABling T O O 7 20:36 O t. Predbožično slavje v Kreisu Radmannsdor! Nedavno so se zbrale vse Ortsfrauenflihre-rinnen v sejni dvorani Landratsamta, da poslušajo besede Pgn. Gorltschnlg o globljem smislu nemškega božičnega praznika. Govornica se je pri tem spomnila predvsem a smiselnimi in prijaznimi besedami naših tako zelo hrabrih vojakov na vseh frontah, katerin* se moramo vsi iz vsega srca zahvaliti, da tu« di letos lahko zopet obhajamo ta lep praznik, praznik veselja, luči in podarjoče ljubezni. Spominjala je na boj temine proti luči, da nato govori o velikem času, v katerem smemo živeti pod vodstvom Adolfa Hitlerja. Me žene, je nadaljevala govornica, ne moremo našemu ljubljenemu Fiihrerju napraviti nobenega lepšega in večjega, božičnega veselja, kot da obljubimo, da mu bomo še nadalje stale ob strani v zvestobi in brezmejni ljubezni in da bomo kot doslej z veselim srcem vse storile, kar nam bo odkazano. Lepa, skupno odpeta pesem »Velika поб svetlih zvezd« je dala odgovarjajoč, dostojen okvir tej skromni, zato pa tako vtisa polni svej^ čanosti. Veliko hvaležno veselje je sprejela' Pgn. Gorltschnlg, ko je vsaki Ortsgrup-penfUhrerin imenom Gaufrauenschaftelel-terln izročila lepo darilo v obliki knjige In smiselne slike, zvezano z zahvalo za njihovo dosedanje sodelovanje in istočasnim pozivom, da še bolj napnejo vse svoje moči in da so pripravljene še nadalje sodelovati In ee boriti do iz-vojevane končne zmage. v пеИ kemični tovarn! pri Antwerpnu se je dogodila huda eksplozija, ki je ubila 50 ljudi. Radi zrušitve гота je bilo v nekem turškem rudokopu ubitih 50 rudarjev. Ellen Aram In žKljenJe piše besedilo.•• Življenje in usoda Gertrude Mare Schmeling I. Largo ... Moža v oguljenem tankem plašču zebe, z desno roko si plašč nad prsmi potegne skupaj, tesneje pritisne svoje, pod levo ramo stisnjene gosli k sebi, potem hiti jadmo Bkozi mokrohladno noč leta 1753. proti svojemu stanovanju. Nevesele misli ga mučijo. In tu pa tam uide tiha kletvica njegovim Ustnicam. Bedno je njegovo življenje. Noč za nočjo mora igrati v beznicah, da lahko životari s svojim otrokom. Njegova nadarjenost ga ni dovedla do večjega uspeha: kot mali muzikant se mora klatiti po svetu, igrati drugim za zabavo, vtem ko mora sam trpeti pomanjkanje. Pri vsem tem bi bil najraje življenje užival do dna. Potoval bi bil rad po svetu, užival življenje, imel lepe žene in vse drugo, kar je zabavnega. To kronično pomanjkanje denarja in njegova majhna nadarjenost sta ga bUa omejevala.« Zdaj je dospel pred hišo v Kasselu. v kateri ima malo podstrešno sobo. Odpre hišna Vrata in se počasi vzpenja po stopnicah, da mu ne bi ugasnila voščena sveča, ki jo je prižgal. Pred svojo sobo nenadoma obstane in prisluškuje. Lahki glasovi glasbe prodirajo do njegovih 4išes. Le obotavljaje se Vrstijo drug za drugim, toda ne brez izbire lil zmešano, ampak čisto harmonično zvene, ^evidno prime z desno roiko kljuko, ugasne тб, pritleka levo roko, pod katero diži gosli, še tesneje k sebi in brez šuma odpre duri toliko, da nastane špranja. Oljenka, ki gori v sobi, le malo razsvetljuje prostor. ' Tu vidi svojo štiri leta staro hčerko Elisabeth Gertrud sedeti na podnožniku pred mizo. Položila je gosli predse in se prizadevno trudi, da bi spravila glasove iz njih. Previdno brenka s prstmi desne roke po strunah, vtem ko ji levica iskaje tipa po njih. Pri tem pa ima glavico prisluškujoče nanjeno na stran, kakor da bi hotela pre-iskusiti glasove. Godbenik Schmeling je na tem, da se besno razsrdi. Toda potem se premisli. Se precej dolgo stoji pri vratih in prisluškuje: polagoma mu začne obraz žareti. V njegove možgane se je vrinila neka misel, ki si je ne more več znebiti. Mala je bila nadarjena, če bi jo pravilno izkoristil bi___, da, takrat bi morda njegovo življenje vendar potekalo drugače. Lokavo se smehljajoč, odpre vrata popolnoma in se približa svoji hčerki, ki ga v svoji vnemi niti opazila ni. Svoje gosli položi na mizo in vzame, ne da bi odložil moker plašč, otroka v naročje in ga vpraša; >Ali bi ti rada znala igrati na gosli? Ali te naj tvoj oče uči tega?« Mala se mu smehlja, pomena besedi ne zapopade prav dobro. Tu se oče usede zopet na podnožnik in zaigra sladko uspavanko. »Ali bi hotela, da bi znala igrati 25daj je otrok razumel, navdušeno ploska z rokami in prikima. Od te noči naprej Schmeling ne ravna s svojo hčerko več kot z otrokom, ampak kot f— predmetom Iziemanja. Uro za uro pe mo- ra Gertrud vaditi. Oče ji ne da nobenega odmora, ker ga navdaja le ena misel: Gertrud se mora čim najhitreje naučiti, da zaigra nekaj pesmic, potem jo bo pokazal kot čudovita dete in potem lahko uresniči svoje sanje. Preklinja svojo usodo, ki ga sili, da mora ponoči igrati plesne komade, ker mu s tem nastane nujno odmor v pouku. Niti na to ne pomisli, da je otrok potreben miru in odpočitka. Tako mine leto, Gertrud pokazuje feno-menalno nadarjenost. Ko je stara pet let, že lahko prednaša male komade. Kot najsijaj-nejšo točko je bil Schmeling naučil svojo hčerko Handeljevega »Larga«. Handel je bil že v letu 1738. napisal glasbeno burko, ki ji je vzdel ime »Kserkses«. To delo pa se ni dopadalo; samo enkrat edino je imela arija »Ombra mi fu« velik uspeh; pod imenom »Largo* se je razširila nato preko cele zemeljske oble, in so njen napev najrajše peli. Schmeling je vedel, da je ta napev priljubljen; zato ga je bil izbral za najboljšo točko pri nastopu svoje hčerke. In ni se varal v tem. Kjerkoli je nastopila, je imela uspeh. Najprej je morala igrati v lokalih, potem v zasebnih družbah. Za njeno izobrazbo se ni več brigal, kajti bilo mu je vendar le do žvenketajočih novcev, in ti so mu obilno dotekali. Znatna denarna (parila so bila pač poglavitno povzročena po usmiljenju z otrokom, ki je bil zaradi svojega napornega življenja videti izredno slaboten. Naposled je Schmeling dobil večjo vsoto za temeljito izobrazbo svoje hčerke, te vsote pa ni bil uporabil v to svrho, ampak za вуоје lastno zabavo. Sčasoma je v Kasselu usahnilo zanimanje za otroka, in zdaj potuje Schmeling в svojo hčerko širom sveta. Ko opazi, da igra na gosli ne vzbuja več posebnega zanimanja, nauči Gertrud nekaj pesmic, ki jih ona tako iskreno predvaja, da nastane sedaj iz igrajočega otroka pojoč otrok. Zopet se stekajo denarna darila obilno, in sedaj da Schmeling svoji hčerki izobrazbo v petju. Po več mesecih potovanja se vrneta oba v Nemčijo in tukaj se odloči Ger-trudina usoda. * Zmagoslavje glasu V letu 1766. odpotuje Schmeling s svojo sedaj že 17 let staro hčerko v Leipzig. Tukaj vodi Johann Adam Hiller ravnateljstvo velikega koncertnega doma, ki so mu pozneje rekli Gewandhaus. Hiller si marljivo prizadeva uvesti nemško opereto in išče nemških pevcev in pevk, da bi jih podpiral. Posluša petje Gertrude Schmelingove in spozna njeno veliko nadarjenost. Hitro se odloči, in jo napravi za svojo prvo pevko koncertnega doma, ter sklene z njo pogodbo, po kateri dobi 600 tolarjev na leto. Ta plača je bila za takratne razmere velikanska, če pomislimo, da je prejemal Gel-lert, ko je bil 1751. leta kot izvanredni profesor na službi v Leipzigu, letno plačo 100 tolarjev. Se neko drugo pevko je Hiller angažiral, Corono SchrSter. Nadeja se, da bo to tekmovanje ugodno vplivalo, in imel je prav. Obe pevki si prizadevate, da si pridobite naklonjenost občinstva in zato se pokažete z najboljše strani. gdho*#*#! Angriff und Abwehr im Oslen erfolgreich Sow]etgruppen Im Terekgebiet zersdilagen - Hotae Panzerverluste des Gegners Aus dem Fiihrerhauptquartier, lo. Dezember. Das Oberkommando der VVehrmacht gibt bekannt: Im Terek-Gebiet zerschlugen deutsche Truppen in konzentrischem Angriff eine feindliche Kraftegruppe. Ortliche Unterneh-mungen des Feindes scheiterten. Zwischen Wolga und Don wurden feindliche Krafte, denen ein Einbruch gegluckt war, eingeschlossen und vernichtet. Im ubrigen hatten die Sowjets bei der Fort-setzung ilirer vergeblichen Angriffe erneut hohe Verluste. Sie verloren am 8. und 9. Dezember allein in diesem Abschnitt 104 Pan-zerkampfwagen. Trotz der Gegenwehr war-fen Infanterie- und Panzertruppen den Geg-ner im gruBen Don-Bogen weiter zuriick, wiesen Gegenangriffe ab und vernichteten 16 Sowjetpanzer. Im mittleren Abschnitt der Ostfront wird der eigene Angriff erfolgreich fortgesetzt Hunderte von Gefangenen wurden ein-gebracht und zahlreiche Waffen erbeutet Gegenangriffe des Feindes wurden zuruck-geschlagen. Kampf- und Sturzkampfflieger-verbande bekampften feindliche Truppen und Bahnziele. StoBtrupps einer Luftwaffen-felddivision vernichteten 59 Bunker und Kampfstande Bei diesen Kampfen unMein Kampi«.: ■»Kot nacionalni socialisti vidimo v svoji zastavi svoj program. V rdeči barvi vidimo s o i a I n C misel pokreta, v beli D ar v i ^ nacional socialist i čn o, v kljukastem križu misijo boja za zmago a r i j s k e-ga človeka in obenem z njo tudi zmago misli ustvarjajo-če g a dela, ki je bilo vedno protiž i dovsko in bo prot izidov sk o tudi ostalo.« Zastava nam je sveta. V njej častimo Fiihrerja, ki nam jo je dal. Ona se vije tudi danes v gorenjskih vaseh in mestih. Krasi slavnostne prostore in veje kot poslednii pozdrav nad grobom onih,, ki se bore za njo in s tem za ryeno domovino in nemško očetnjavo. Če korakajo Sturm SA, tovarištvo Reichskriegerbun-da ali kaka druga edinica pokreta ali njegovih oddelkov s svojimi zastavami po cesti, je dolžnost vsakega mimoidočega, da dvigne roko k nemškemu pozdravu. Izvzete od te pozdravne dolžnosti so samo male zastavice Hitler Jugenda, ne oa njihova zastava. Veliko tisoč gorenjskih mož in žena je danes že v NSDAP ali v kakem njenem oddelku. Kmalu bodo poklicani tudi mladi možje pod za-ttavo Reicha in bodo kot nemški vojaki po izpolnitvi njihove dolžnosti za delovno službo nadaljevali tradicijo svojih očetov. Tem bolj razumljivo bo vsakomur, da izkazuje simbolu Reicha dolžno yno^tovanie. Dovolilne nakaznice za božični promet Za urejevanje božič.._ga prometa bodo izdane v manjšem številu zopet dovolilne nakaznice. Ne dajejo pa pravice niti do vožnje niti do prostora. Ravnateljstva državnih železnic sporočajo, na katerih kolodvorih in za katere dni in vlake se morajo dobiti dovolilne nakaznice. Kdor pa nI prlmoran, da W se moral Iz nujnih razlogov posluževati železnice, naj ostane doma po geelu; Najprej zmagati, nato potovati! Na letnem občnem zboru društva za domo-znanstvo Salzburga je Gauamtsleiter F i a I a dal pregled o kretanju prebivalstva v Reichs-Relchsgau Salzburg In K&rnten glede rcdo-Po tem pregledu je bila umrljivost dojenčkov v letih od 1937. do 1940. še nad povprečnim številom v državi, v letu 1941. se je ujemala s tem povprečnim številom, v prvem polletju 1942. je pa bilo že nižje. V splošnem stojita Relchsaau Salzburg In KKrnten glede rodovitnosti prebivalstva na prvem mestu v državi. r. Dipt. Opt> ker If. I Klagenfurt. BahnhorMtraBc I3 Dr. F. J. Lukafl Auaachneiden! Aufbewahren! 14. ^ei(f9eli meiUediSfih und prakfhU'h 132. STUNDE Man schreibt klein! 1. Ich werde mir Ihre Ratschlage be-stimmt zunutze machen. 2. Sie werden vom Werkmeister beauf-tragt, die ganze Maschinenanlage in-stand zu halten. 3. Ich glaube nicht, daU Karl das zu-stande bringen wird. 4. Er hat sich jahrelang um die Gunst dieser Frau beworben. Б. Mein Sohn konnte gestem krankhelts-halber die Schule nicht besuchen. e. Wenn es schon nicht andera geht, so miissen Sie eben schlimmstenfalls die Arbeit selbst durchfilhren. 7. Das Lokal wurde behordlicherseits ge, schloasen. 8. Wir Bind von alters her gewohnt, im Sommer kurze Hosen zu tragen. 0^ Wenn der Chef das Geld verschwendet, muB der Betrieb zugrunde gehen, lO. Verzcihung, ich raochte Ihnen nur ein paar Worte sagen. ^.-^rier In (febr&uchllcher Satzverblndung. 1. Diese Maschine funktloiUert nicht, sie lauQ repariert werden. 2. Wir haben vorlaufig keine andere Qualitat und Sie werden schon mit diesem.Stoff furliebnehmen miissen. 3. Die soziale Fiirsorge fur die Arbeiter in Deutschland ist die beste der Welt. 4. Bind Sie furchtsam? Nein, ich kenne keine Furcht, 5. Einen schlechten Schnaps nennt man Fusel. 6. Wer wenig verdient und auf groBem Fufi lebt, findet meist ein trauriges Ende. 7. Der gr6IJte Teil der FuBbekleidung wird aus Leder erzeugt. 8. Von dem langen Marsch mit bloBen FUBen brannten dem Wanderer die FuBsohlen. 9. Sohne treten beruflich oft in die FuBstapfen ihrer Vater. 10. Da die Polizei im Schnee FuBspuren fand, wurde der Tater bald ermittelt. 11. Der grobe Wirt gab den Betrunkenen einen FuBlritt und warf ihn zu dem Fenster hinaus. 12. Vor den TUren der Wohnungen liegen meist FuBabstreifer. 13. Dieses Unternehmen fuBt auf einer gesunden Gnmdlage. 15. 16. 17, 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. Der Schneider fUtterte den Rock mit einem warmen Putter aus Wolle. Der Knecht fUtterte die Pferde mit Frischfutter. Die Ukraine liefert uns unter anderem auch riesige Mengen an Futtermittel. Die breite StraBe teilt sich an einem bestimmten Punkt und fiihrt dann gabelformig auseinander. Die Hiihner gackem.' Da der Vortrag uninteressant war, sah man viele Leute gShnen. In diesem Geschaft werden Galanterie-waren verkauft. Da im Parkett kein Platz mehr war, muBte ich eine Karte fiir die Galerie kaufen. Operationen der Galle sind meist sehr gefahrlich. Um die FiiBe bei nassem Wetter warm zu halten, tr> man Galoschen. Bitte, wenn Sie in die Stadt kommen, besorgen Sie mir ein Paar Gamaschen. Den Gang der Zeit kann man nicht aufhalten. Das Festessen bestand aus 10 GSngen. Unsere Zimmertiir fiihrt auf denselben Gang. Nach stundenlanger Arbeit gelang es endlich, die Maschine in Gang zu bringen, Der Heeresbericht teilte mit, d&B in Afrika neue Operationen im Gang seien. 30, Heiraten zwischen Kindern sind bei gewissen Volkerstammen gang und gSbe. Worter funktioniren — delovati fiirliebnehmen (mit etwas) — zadovoljiti se s čim Fiirsorge (w) — skrb furchtsam — boječ Fusel (m) — patoka FuBsohle (w) — podplat, stopalo FuBstapfe — stopinja FuBspur (w) — sled, stopinja FuBtritt (m) — brca, vritnik; stopaj FuBabstreifer (m) — predpražnik, slamnati (železni) odrgač fuBen (auf etwas) — opirati se (na kaj), sloneti (na čem) fiittem (einen Rock) — podložiti, podšiti (suknjo) fUttern (ein Tier) — krmiti (žival) Futtermittel (w) — krma, pica, gabelformig — rogovilast gackern — kokodakati Galanterieware (w) — drobno blago, drob-njava Galerie (Theater!) — galerija ( v gledališču) Galoschen (w) — galoSa, nabotnica Gamaachen (w) — dokolenka, golenica Gang (Essen) — jed, donos (jedi na mizo), Maschinenanlage (w) — strojna naprava Werkmeister (m) — delovodja JKafto so đobifi „xtaio" Imelnilii ilate sietinjc za hrabrosi Pred menoj leži na mizi v stanovanju Friedricha Belicherja v Buigstallu pri Laaku že OTumcnel izrezek iz nekega dnevnika iz Graza. Kratko besedilo se glasi: Graz, 10. septembra 1918. Feld-webel Friedrich Belicher, finančni paznik pri finančnem ravnateljstvu v Trstu, iz staleža polka gorskih strelcev štev. 2, dodeljen 17. telegrafski stotniji, od začetka vojne na bojiščih in že odlikovan s srebrno svetinjo' za hrabrost prvega in Friedrich Eclicher, Imetnik zlate svetinje za hrabrost, velike In male srebrne ter bronaste svetinje za hrabrost in Karlovega četnega križa. drugega razreda, kakor tudi z bronasto svetinjo za hrabrost in Karlovim četnim križem, je sedaj še odlikovan z zlato sv et in j o za hrabrost za odličen hraber nastop pred sovražnikom na jugovzhodni fronti. Friedrich Belicher, rojen 27. XI. 1889. v Leobnu, danes d-avčni nadzorni uradnik pri carinskem nadzorstvenem mestu v Laak an der Zaier, pripoveduje s svetlimi očmi o dogodkih iz svoje službe pri vojakih. Odrinil je leta 1910. k polku gorskih strelcev štev. 2. v Ljubljano in služil tam do leta 1913. Ob izbruhu vojne je takoj prvi dan odrinil v Graz. Ker je diie 26. Vil. 1914. kot prvi rezervist dospel v vojašnico, je dobil nagrado, ki je bila za to določena. Kot vojni telegrafist je bil dodeljen brigadnemu štabu črno'jojniške pehotne brigade štev 107. in kot tak prišel na gališko fronto. Ko je izbiuhnila vojna proti Italiji, je bil po svoji premestitvi k 17. pehotni diviziji odrejen v Oberdrauburg in od tam na PlockenpaB. Nekaj izrednega je dovršil s tem, da je vzpostavil zvezo s poveljstvom italijanskega zbora, ki se je svoj čas nahajal v Udine. Precej dolgo je trajalo, da so na italijanski strani to spoznali. Za to dejanje je dobil srebrno svetinjo za hrabrost 1. razreda. Vrhu tega je dobil na fronti ob Soči še srebrno svetinjo za hrabrost 2. razreda, bronasto svetinjo za hrabrost in Karlov četni križ. Zlato svetinjo za hrabrost je dobil za sledeče vojaško odlično dejanje: Pri zadnji ofenzivi ob Plavi v 1. 1918. mu je dalo poveljstvo divizije nalog, naj vzpostavi zvezo s poveljstvom po'ka, ki se je nahajalo z večjim delom čete že onstran Piave. Piava je bila takrat narasla in je ob obeh bregovih daleč na okrog vse poplavila. Petkrat si je na nekem pontonu z več tovariši ob najtežjem sovražnem obstreljevanju prizadeval, priti na drug breg, vsakikrat ga je pa deroča reka zopet odnesla. Všestič, ko mu je že bilo skoro uspelo, položiti kabel do on-stranskega brega, je padla letalska bomba neposredno zraven čolna. Belicher je bil edini, ki se mu je posrečilo, da je v polni opremi preplaval deročo Piavo. Podvzel je sedaj vsedmič težavni poskus. Tokrat se mu je z naporom vseh moči in volje posrečilo to malo da ne nemogoče podjetje. S svojim hrabrim nastopom je sedaj vzpostavil zvezo ihed obema deloma čete, in s tem rešil življenje mnogim tovarišem. Belicher je bil po vojni do 1941. leta kot finančni uradnik v južnosrbskem mestu Skoplju. V preteklem letu se je pa kot eden izmed prvih preseljencev vrnil s svojo ženo v Reich, kjer se je takoj skupno s svojo ženo, ki je pred kratkim umrla, stavil Karntner Volksbundu na razpolago za delo obnove. V dvajsetih letih Srbom ni uspelo, da bi vplivali na odkritosrčno nemško miselnost tega hrabrega bivšega frontnega vojaka. Do današnjega dne je ostal zvest nemškemu narodu. —ing. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiMiiniiiiitiitniliiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiniiiiniiMiiMiiiiiMiiiiimiiiniiimiiiiiiiiimiMiiMiiiMimitiiiiiiimiiiiiiiiiiji Aus dem Kreise Hrainburg Zwlschpuwiiseern. (MIklavževanje.) V nedeljo je priredila DAF v prostorih delavskega doma veselo mlklavževanje. 2e pred napovedano uro je bila velika dvorana do zadnjega kotička napolnjena. Pred prihodom Miklavža je skupina šolarjev iz Pirnitsch predvajala kratko igrico, uvod za mlklavževanje, sprem-Ijevano z domačim šramel kvartetom. Nato je bilo obdarovanih nad 240 revnejših otrok z raznimi igračami, šolskimi potrebščinami In slaščicami. Po razdelitvi daril je dobil Se vsak obdarovanec skodelico čaja in pecivo. K vsemu so prispevale z lepimi zneski tvornice, Me-dič & Miklavc, Zellstoffwerk, Tanln ih še več drugih ljubiteljev mladine. Za vso izvršitev te prireditve gre posebna zahvala Ortsobmanu od DAF g. M. Schmldu ter sodelavkam Mutter und Kind, ki so isto tako pridno sodelovale. Predassel. (Iz vaške kronike.) Zadnja zbirka je prinesla zopet večji uspeh; Orts-bauernfiihrer je tudi izročil lepo svoto 1300 RM kot kmečko darilo. — Prenovitvena dela v šoli in otroškem vrtcu so skoro dovršena. Kmalu bodo mali in najmanjši v vzorno urejenih prostorih. Dvorano v strankinem domu bodo na novo uredili. Nedavno so predvajali film »Das Ekel« (gnus). Popoldne so predvajali film za mladino. — Frauenschaft je zadnje dni spekla mnogo dobrega za naše vojake In mladinska skupina je najljubkejše Igrače napravila za revne otroke vojakov. — Kmetici Johanna Osenik, žena OrtsbauernfUhrerja In Angela Mlklautschitsch sta porodili vsaka svojega desetega otroka. — Učiteljica Gertrude Brugger je bila poklicana na meščansko šolo v Krainburg; na njeno mesto je prišla gdč. Gertrude Bartosch iz Sairacha, ki uči oba prva razreda. Hofleln. (Zbirka sadja in zelen j a-V e NSV.) V jeseni je Amtswaltung NSV Hofleln nabrala 1500 kg jabolk, 170 kg krompirja, 20 kg fižola in 40 kadilnih ženskih nakaznic. — Nadalje so nabrali 700 kg repe in 150 kg zelja in vse to prepeljali v Krejswaltung Krainburg. Za Božič se je pripravilo 1080 božičnih drevesc, od katerih je darovala tvrd-ka Dolenz 365 in goepa Daniela Slanz 165. Hofleln. (Miklavžev večer.) Mladinska skupina Hofleln je v strankinem domu v H6fleinu priredila Miklavžev večer in obda-ro- ' 1 73 o'^ro't s sladkarijami, jabolki, ore-h kla mladinska skupina iz nab.uiiih ua.o,. Poleg tega je bilo obdarovanih 30 otrok, ki so vedno pridno obiskovali olio'ko skupino, z različnimi igračami, ki jih le skupina eama napravila. Tudi veliko odras-{Т je prišlo na Miklavžev večer. St. Martin unter den GroGgallenberg. (Razno.) Pri apelu Ortsgruppe zadnjo nedeljo je obranaval Ortsgruppenleiter Rektor Binder na jasen način vsa tekoča vprašanja in je podal smernice za nadaljnje delo KVB. Uradne ure v strankini pisarni v novih prostorih v hotelu Grad v Tazenu so za javnost vsak torek in petek od 5. do 6. ure popoldne. Tam so tudi uradne ure NSV vsak petek od 2. do 4. ure popoldne. Pomožni urad »Mutter und Kind« ima svoje uradne ure v istem času v hiši Trawen v Tazenu, v prostorih, kjer je dosedaj uradovala preseljena strankina uprava. — Iz poročila neumorne Frauenschaftleiterin Pgn. E b n e r je Izhajalo, da so pridne žene Iz občine sešile in napolnile 32 vzglavij za podmomiško moštvo, nabrale 9 kg keksov, 12 kg moke in 2 kg sladkorja in ga oddale na pristojno mesto. Mladinska skupina je napravila lepe Igrače. Hofleln. (Za božičnico.) Mladinska skupina HOflein je oddala 7. ХП. 1942 Kreislel-tungi Krainburg 74 kosov Igrač iz lesa In blaga. Tja je poslala tudi NS-Frauenschaft: 10 kg bele moke, 5 kg črne moke, 6 kg sladkorja v kockah in 13 kg raznega peciva. Safnltz. (Iz vaške kronike.) Pred nekaj dnevi so se vselili v nove prostore NSDAP v občinski hiši. Kreisschulungslelter Pg. L11-11 n g je govoril na zelo dobro obiskanem večernem predavanju o >nacionalsoclaUstlčnl re- voluciji« in o pojmu »narodna skupnost«. Njegova lahko razumljiva izvajanja so vse zelo zanimala. Izrekli so željo, da bi zopet kmalu slišali slično predavanje. — Iz zdravstvenih razlogov je morala predati svoj urad Orts-frauenfiihrerin Pgn. H u b e r Pgn. W a 1 d -kichnerjevi. — Zelo lep uspeh je imela zbirka suhega sadja. Zbrali so ga 196 kg. Voditeljica oddelka za narodno gospodarstvo in gospodinjstvo, ga Oblak, peče z nekaj ženami pecivo za božično obdarovanje. Hofleln. (Vaška kronika.) Pred kratkim je na nekem poučnem večeru govoril Ortsgruppenleiter Pg. R a d e r iz St. Veit an der Sawe o rasni politiki in o naraščaju voditeljev. — Dne 8. decembra je, kakor smo že poročali na drugem mestu, obiskal občino Hoflein Gauleiter dr. R a i n e r v spremstvu Kreislelterja Pg. K u B a in si ogledal strankin dom NSDAP, občinski in poštni urad, ter grad Wurzbach, bodoči dom RAD. Gauleiter si je dal tudi poročati po Ortsgruppenleiterju ■ Pg. Scheiberju, poveljniku orožništva pl. De-tell in Pg. Hansu Mazecku o političnih in pe-dagogičnih vprašanjih. (^т đ^reHHpun^t đe& V žarišču dneva tteii Stein Domschale. (Nezgoda.) Pred nekaj dnevi je ključavničarski vajenec Johaim Warschek v očetovi delavnici prirejal lesene podložke za nek stroj. Pri tem je uporabljal tudi leseno čeljust. Pri prirejanju nekega podložnika mu je čeljust odskočila ter se je na desnem palcu tako težko poškodoval, da so mu morali palec takoj odrezati. Warschek je ostal v domači oskrbi. Domschale. (Usodepoln prepir.) Pred nekaj dnevi sta se brez pravega vzroka prepirala gostilničar Johann Widenschek in mesar Jakob Krulz, oba iz Aicha pri Domschale. Med prepirom je prinesel W. iz kuhinje kuhinjski nož in šel z njim v Krulzevo stanovanje. Tam sta se prepirala dalje in je v jezi zabodel W. Krulza v levo prstno stran. W. je zbežal, toda so ga kasneje našli in. zaprli. K. je hudo ranjen in so ga zaenkrat pustili v domači oskrbi. Jauchen. (Nova učna moč.) Učiteljica Maria K a 1 s e r se je poslovila iz Jauchena In je nastopila svoje novo službeno mesto na ljudski šoli v Tersainu. Obenem je nastopila svojo službo na ljudski šoli v Jauchenu učiteljica Margarete S t e p h a n. Wodltz, (Kmetijsko zborovanje.) Pretekli teden se je vršilo pri nas veliko kmetijsko zborovanje, na katerem so se obravnavala važna gospodarska vprašanja o stremljenju za napredek kakor tudi o nedostatkih. St. Martin bel Littai. (Smrtni slučaj.) Pred nekaj dnevi je umrl 84-letni Leopold Hostnik, daleč okoli znani »župan«, saj je žu-panoval nad 24 let naši občini, četudi nad pol ure daleč doma In v Bresle stanujoč, je bil redno vsak dan v uradu. Bil je tudi svojčas dolgoletni načelnik cestnega odbora i. dr. Naj v miru počiva, preostalim naše sožalje. Wie ist es mit dem Bohnenkaffee? Kaj je s pravo kavo? Jeder Verbraucher hat Anspruch darauf, daB er das volle Gewicht der Kaffeeration er-halt, die anlaBllch der bcsonderen Welh-nachtszuteilungen ausgegeben wird. Der Beichskommissar fur die Prelsbildung hat bereits bel der letzten Kaffeezuteilung verge-schrleben, daB der Einzelhandel den Kaffee netto abpackt und verkauft. Dlese Bestimmung gilt selstverstiindlich auch jetzt noch. Das ŠUtvviegeii der Tute ist also unstatthaft. Betriebsruhe wahrend der Weihnaditszeit Božični odmor v obratih. Der Reichswirtschaftsminlster hat durch einen ErlaB vom 33. November 1942 die Reichsverteldigungskomrnissare angewiesen, MaBnahmen iiber eine Betriebsruhe wahrend der VVeihnachtszeit nach den in dem ErlaB mitgeteUten Grundsatzen zu treffen. Nach Nr. 5 der Grundsatze soUen die ausfallenden Arbeitstage und ein durch die Betriebsruhe her\'orgerufener Produktionsausfall nach Moglichkelt ausgegUchen werden. Nur ein fleischloser Tag zwisdien 24. De^ zember 1942 und 2. Janner 1943 Le en brezmesni dan med 24. decembrom 1942 in drugim januarjem 1943. In dem Zeitraum vom 24. Dezember 1943 bis zum 2. Janner 1942 gilt als fleischloser Tag ledigUch der 29. Dezember 1942, so daB In den Gastetatten und Beherbergungsbetrie-ben auch am 35. Dezember 1942 und am 1, Janner 1943 fleischhaltlge Gerichte gegen Ab* gai)e von Fleischmarken verabfolgt werden durfen. * Mannsburg. (Pogreb žrtve.) V torek je preminul tragične smrti Feliks Podborschek Iz Laak bel Mannsburg. Padel je kot žrtev pri izpolnjevanju svoje dolžnosti za Nemčijo. Pogreba so se udeležila odposlanstva Gestapo, policije, orožništva, Frelkorpsa ff, ' Kreisleiter Pg. Pllz Iz Steina, občinski komisar Fr. H e r 11 e, StUtzpimktleiter NSDAP Mannsburg In KVB Amtsleiter. V svoji posmrtnici je Kreisleiter povdarjal zlasti, da je Podborschek padel kot prvi Iz občine Mannsbrug od prostaške roke nekega komunističnega človeka. Živel je kot borec In pokopan je kot junak. Številni darovi vencev so pokazali, kako zelo je bil Podborschek povsod priljubljen. Godba je a pogrebnico počastila njegovo zadnjo pot. Aus dem Hrelse Radmannsdorr Wocheiner Mltterdorf. (Apel Zellen-leiterjev KVB.) V Ijudakl eobi v Wocii. Mitterdorfu se je vršil apel Zellenleiterjev KVB, h k&teremu so bili pozvani tudi Ge-meindekommissar in OrtsbauernfUhrer. Pod vodstvom StUtzpunktlelterja Pg. Putza se je razpravljalo o važnih tekočih in gospodarskih zadevah. Določili so se tudi kraji in prostori za napovedana kmečka zborovanja. Batschach - Matten. (KInopredstava.) Po daljšem času se je predvajal 1. decembra 194i2 pri nas zopet zvočni film z nemškim tedenskim pregledom, napadalnimi vajami gorskih čet In z glavno predstavo T r u x a. čeprav je bil obisk mladine Izpod 18 let prepovedan, je bil obisk vseeno zelo dober, želeti bi bilo, da bi se mladino pustilo vsaj k nemškemu tedenskemu pregledu In kulturnim filmom; pred glavno predstavo bi pa dvorano zapustila, kar je n^^ežell lahko Izvedljivo. Wochedner Mltterdorf. (Nezgoda.) Na nepojasnjen način se je težje ponesrečila Oder Anna iz Althammera. Našli so jo nezavestno poleg kolesa na cesti med Woch. Feistritz In Kerschdorfom ter jo prepeljali v Kerschdorf, kjer jI je nudil prvo pomoč poklicani zdravnik; nahaja se v domači oskrbi. Wocheiner Mltterdorf. (Kmečka zborovanja.) V nedeljo, dne 6. t. m. so se vršila na več krajih kmečka zborovanja in to na Koprlunlku, v Kerschdorfu, Mitterdorfu, Stu-dorfu In Athammeru. Govorili so: Land rat dr. Hlnteregger, Pg. Komposch, Pg. Pototschnlg in odposlanci prehranjevalnega urada 1" Rad-mannedorfa. V glavnem se je razpravljalo o važnih gospodarskih zadevah posebno o važ- Rodbinika kronika ii Gorenitke Kreis Krainburg Kropp. V naši občini so se poročili: Zlglerltsch Josef, B&ckergehllfe z Aech-mann Marlo, Nagelschmledln; Wertsch Anton Fabr. Arbeiter z Latzer Katha-rlno, Fabr. Arb.; Ersichen Konrad, Fabr. Arb. Suppan Johanno, Fabr. Arb.; Mochoritsch Franz, Fabr. Arb. z Dermota Paulo, Hausgeh.; Vinschger Johann, Tlschlergehilfe s Kowatach Josefo, Fabr. Arb. — Rojena sta bila Smreker Barbara, Kropp 52 In Gartner Franz, Kropp 38. Kreis Stein Ologlcwltz. (Rodbinska kronika.) V mesecu novembru sta se narodila Stanislava Uranker v Klein Jelenlku In Franzlska Pod-beuschek v Logu. Umrla sta Franz .Brodnik iz Slatenegga in Franzlsika Schlbert Iz Klein Rakitowetza. Porodila eta ee Johann Иаимг in Johanna Podbeuschek, Anton Lewetz In Ludmilla Motschnlg. Kreis Radmannsdorf Ratechach-Matten. Poročila sta se poštni uslužbenec Franz Nessmann iz Ratschach in Johanna Melanschek, kmečka hči Iz WOlland. — Umrl je en mesec star otrok Alois Roger, sin mizarskega pomočnika v Ratschach 161. ABUng. Pretekli mesec je bilo novorojenih, med temi 17 dečkov In 11 deklic, umrlo jih je šest, deset parov se je pa poročilo. Wessnitz. Narodila sta se Rakowetz Franzlska, Javornik 9; Pogatschnlg Stanlslau, Pod-bllca 11. — Umrla pa Je 4 letna Janz Daniela, Unterweeeoltz 24. Naklae. Meseca novembra 1942 je bil rojen: Johann Kucher, Pluka 15. Umrli pa so Ger-trud Markowltsch, Scheje 11; Valentin Jerala, 8cheje 6; Johana Strupi, Nakla« 78. nosti živinoreje ter preakrbe prebivalstva Ж maslom in mleliom. Povsod so bila zborovanja obilno obiskana. Wocheiner Mltterdorf. (Delo pri F r a Um enschaft.) V pisarni Frauenschaft v Woch. Mitterdorfu je bila razstava raznovrstnih igrač, delo šolske mladine. Pod vodstvom učiteljice Liblhube' je mladina izdelala zares zanimive stvari, posebno pozornost je vzbujala lično opremljena kmečka sobica. — Dekleta so neumorno več večerov pripravljale Igrača, katere so oddale okrožnemu vodstvu Frauenschaft v Radmannsdorfu, isto pa Miklavžu V. razdelitev. — Frauenschaftleiterin so po svojih blokih zbrale večjo količino jajc, masti, sladkorja in moke tako da so potem iz vsega darovanega napekle 16 kg keksov, ter iste odposlale za bolnike vojake v lazaretlh. Wocheiner Mltterdorf. (Darilna nedelja.) v nedeljo, dne 6. t. m. so blockleiterjl NSV zbrali za WHW 300 RM. Karner Vellach. (Novo šolsko poslopje.) V Kamer Vellach na novo zgrajena nova šola se naslanja na staro šolski poslopje. Zgrajena In opremljena je popolnoma moderno. Takoj pri vhodu pridemo v prostorno vežo, levo Iz veže pridemo v veliko dvorano, Id lahko sprejme najmanj 300 oseb. V dvorani se nahajata oder in galerija, šolske sobe so v treh nadstropjih in imajo predprostor z omarami za odlaganje obleke In lepe šolske razrede z novo opremo in — kar je prav posebno poudariti — imajo vse Sobe velika okna z dnevno svetlobo proti jugozapadu. Prijetna toplota centralne kurjave ogreva vse prostore in stranske prostore, dočim čaka v kletnih prostorih moderno urejena kuhinja še bodoče uporabe. Ta šola, katero obiskuje okrog 400 otrok Iz okolice In delavcev iz Jauerburga, je v vsakem oziru vzorno šolsko poslopje. Kronau. (Prvi tečaj materinske službe.) Posebno so bili v Kronau veseli prvega tečaja za nego dojenčkov materinske službe v Deutschen Frauenerku. 45 udeleženk, povečini mladih, bodočih mater, je obiskovalo 10 dvojnih ur obsegajoče večere In so se poslovile na poslovilnem večeru, kamor so prišli tudi njihovi svojci kot gostje. Gostje na tem večeru so bili tudi Pg. Ladstatter in z vodstvom Frauenschafte poverjena Pgn. Kronthaler. Lepo pogrnjene mize — kar je zasluga OrtsfrauenschaftsfUhrerin Pgn. Emme L a.u 11 s c h e r, so sprejele vse udeleženke, potem ko so med tečajnice razdelili umetniško Izdelana potrdila o tečaju, k veseli zabavi. Prisrčno se je poslovila od svojih učenk voditeljica tečaja Pgn. Zylasch In jim je priporočala, da uporabijo svoje znanje za zdravje otrok in mater in ga sporoče tudi svojim tovarlSIcam. Petje, godba In vesele družabne Igre, katerih so se vsi z velikim veseljem udeležili, so veselo zaključile resno delo materinske službe. 6.60 7.20 8.60 7.— 7.60 9.— 9.20 9,60 7.80 8.40 9.80 10.40 8.— 8.60 10.— 10.60 8.40 9.— 10.40 11.— 100 kg RM 50 kg RM S kg RM 1 kg RM 10.60 9.40 11.20 10.— 5.30 4.70 0.60 0.52 0.12 0.11 5.50 0.63 0.13 5.— 0.56 0.12 Chef der Zivllverwaltttii|{ In den besetzten Gebietcn ___K&mtfias iind Krains._ Bekanntmadiung 1. Dezember 1942 Gber Freise fSr inlandisdie Spelsekartoffein im Monat Dezember 1942, Anf Grand der Verordnung fiber Erzeogerprelse fflr Spelse-«rtoffeln, Fntterkartoffein und Fabrikkartoffeln Im Kartoffelwirt-•Aaftslahr 1942/43 vom 11. Juni 1942 (RGBl. I, S. 385) werden die 'teise fUr inland/che Spelsekartoffein fur den Monat Dezember 1942 folgt festgesetzt: IfirveiS«, lir Kinlgi- lOr Jollnitr« rote nnil t6r berger Mrnchinikipflcr) blane gelh« BUu- uod K6nigsbergFt Sortea Sorten WeiBbl&nke Gelbblanke in Reidismark Brzeugerpreie frei Verladestatlon I u. П I u. II I u. II I n. П Oder Verladestelle |e 100 kg . . 6.20 6.80 8.20 8.80 ^leugerpreis frel Empfangstation k 100 kg ........ ^Mtpreis einsdil. Versandverteiler-•panne frel Empfangstation ie 100 kg ......... fiSchstpreis ab Waggon oder Laget dee Empfangsverteilers bei Selbst-•bholung durdi den Kleinverteiler |e 100 kg........ Bedistpreis bel Lieferong frei Lager des Kleinverteilers durdi den Empfangsverteiler |e 100 kg . . Hochstpreig bei Liefening frei Keller de« Verbraudiers durdi den Empfangsverteiler ie 100 kg . . — Hodistpreis bei Lieferung ab Verkaufsstelle des Kleinverteilers an den Verbraudier: _ . „ I П I П I П in 8,60 7.40 9.20 8.— 4.30 3.70 4.60 4.— 0,50 0.42 0.53 0.45 . „S 0.10 ' 0.09 0.11 0.10 Die nnter I genannten Hodistpreise gelten ffir folgende Gemeinden: Slagenfurt, Viktring, Krumpendorf. PSrtsdiaA, Velden, Villadi Lands-kron Spittal an der Dran, Seeboden. Millstatt, Techendorf, Mallnitz, Heiligenblut, Lienz, St. Veit an der Glan. Friesach, Hiittenberg, Eber-•teln, KleiJi-St. Paul, Lolling, Ferlech, Windisch-Bleiberg, Bleiberg-Kreuth, Radenthein and Hennagor. ABling, Krninbarg. Kronan, Kropp. Lees, Littal, Nenmarktl, Rad-®annsdorf, Ratsdiach, Veldee und Sdiwarzenbach. Bei Beliefening der Orte Heiligenblut, Huttenberg, Bleiberg-Kreuth %d Radenthein diirfen den Kleinverulierabgabepreisen fiir Mengen von 50 kg und mehr die lusatzlichen Kosten dee GroBverteilers fiir die _Zn-fuhr mit Lastkraftwagen ab nadistgelegener Bahnatation engehangt *«rden. , Die nnter П genannten Hodistpreise gelten am fladien Lend nnd In Gemeinden deren Versorgung unmittelbar dutch die Erzeuger eidier-gtstellt ist, also in alien nicht genannten Orten. Bei Einkauf durdi den Kleinverteiler unmittelbar beim Erzeuger, •oweit nadi den Bewirtsdiaftungevoredirlften lulaaslg lat dem Erzeuger l.^Be! Selbstabholung vom Hof dcjs Enengere der Erzeugerpreis frel erl^j^Bel Lieferung des Erzeugere frei Haus oder I/tger des Klelnver-(eilets der Erzeugerpreis frel Empfangsstation. Fiir die nnmittelbare Beliefcrung des Verbraudiers dnrdi den Eneti-gilt folgendes: 1. Bei Abbolung durch den Verbraudier beim Erzeuger iflt der frei Empfangsstation festgesetztc Preia ohne Abzug zu bezahlen. 2. Bel Beliefening frel Keller oder frel Wohnung des Verbraudiers dardi den Erzeuger sowle Im 8rtlidien Marktverkehr darf der fiir die le^eilige Menge Im betreffenden Preisgeblet zulassige Abgabepreis des Kleinverteilers an den Verbraudier nldit fibersdiritten werden. Bei Beliefening von Grofiverbraudiera durdi den Erzeuger 1st a) bei Selbstabholung beim Erzeuger durdi den GroBverbraucher der Rrzeugerfestpreis abziiglidi eines Betrages von 30 Rpf. je 100 kg bei Jntfemungen bis 30 km. bzw, hSdistens 50 Rpf. ie 100 kg bel Ent-fernungen Ober 30 km zu bezahlen; b) bel Zuetellung frei GroBverbrandier durdi den Erzeuger darf der Erzeugerpreie frei Empfangsstation sowie bei elner Lieferstrecke fiber 3 km fiir i eden welteren km elnen Transportzusdilag von 20 Rpf. Ie 100 kg, hodwtens |edodi RM 1.40 |e 100 kg, beredinet werden. Bel der Beliefening von Grofiverbraudiem durdi Verteiler darf hSdistens der ieweils zulfisslge Verteilerabgabepreis beredinet werden. Fflr die Belleferung der Wehrmadit. der Waffen-^j, der kasernler-ten Polizd, des RAD. und der Gemeinschaftslager gelten die Bestimmun-gen des Runderlasses Nr. 86/42 des Reldiskommissare fiir die Preis-^ildung vom 12. September 1942 (11-108-14.597/42), Wenn ee wieder - h gowOmAto М«ч« ^ »и, ouA оП. ^ W. bW-a Man w«® jo «ia wi. 4»«™ ' I Zehnpo*'« W - und wie gull Auch dl* hondKdi« IDouedo* k* џ^Мгт geUmt