Številka 02 • Glasilo Obcine Ig • Leto XXVI • Marec 2020 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dragi bralci in bralke, prvi pomladni mesec je na Igu slavnostno obarvan, saj 21. marca praznujemo praznik Obcine Ig v spomin na dogo­dek davnega 1848. leta, ko je nekaj stotnij ižanskih kmetov napadlo ižanski grad Zonek. Ižanski in drugi nemiri, ki so sledili po celi Kranjski, so jese­ni tistega leta privedli do spre­jetja zakona o zemljiški odvezi, s cemer se je koncalo obdobje fevdalizma v Avstrijskem ce­sarstvu. Veselo pa je bilo po ižanskih ulicah tudi v pustnem casu, ko je potekal 22. Podkrimski pustni karneval – o njem v ru­briki Aktualno. Tam pišemo še o pustni tradiciji, ki jo ohranja­jo vašcani Iške vasi. Februar­ja smo praznovali Prešernov dan, v cast katerega so osre­dnjo proslavo pripravili na Igu, manjšo pa tudi v Škriljah. O tem in še cem izveste v naši kulturno obarvani rubriki. Ceprav so bile februarja šolske pocitnice, rubrika Ko­ticek za mlade ni prazna. V njej najdete prispevke mladih piscev in novicke iz Vrtca Ig. Koncujemo potopis kole­sarja – popotnika Aleša Ju­vanca, ki je preteklo jesen kolesaril po Južni Ameriki. V Zgodovini naših krajev pa se lahko sprehodite od prazgo­dovine do polpretekle zgodo-vine. Pišemo o slavnem bro-nastodobnem bodalu z Iga ter objavljamo intervju z Julko Žibert, domacinko z Golega, ki je preživela požig hribovskih vasi leta 1942. V spomin na ta dogodek vašcani podmo­krških vasi tudi letos praznu­jejo krajevni praznik. Tudi v Mostišcarju se ne moremo izogniti koronaviru­su, o ukrepih se lahko poucite v rubriki Dobro je vedeti. Tam tudi o dobro obiskanih delav­nicah peke, ki jih pripravljajo na Svobodni šoli Kurešcek, in brezplacnih delavnicah za bo­doce podjetnike. Rok za prihodnjo številko Gradivo za naslednjo številko Mostišcarja zbiramo do cetrtka, 26. marca. Predviden izid številke je 10. aprila. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostišcarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. Številko koncujemo s števil-zaprtih prostorih prestavljena. nimi vabili na dogodke v naši Prijetno branje! obcini. A letošnja proslava ob Uredništvo Mostišcarja obcinskem prazniku, nacrto­ vana za 20. marec, je zaradi prepovedi vecjih prireditev v PISANJE CLANKOV – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju Pred oddajo piscem priporocamo naslednje korake: -Vzemite si cas in še enkrat v miru preberite svoj clanek. -Clanek naj ima naslov, ta naj bo kratek in jedrnat – do 30 znakov s presledki. Ce je daljši, ga raje razdelite v nadna­slov in glavni naslov. -Ne pozabite se podpisati, nepodpisanih clankov ne obja­vljamo! -Uredite in izberite slikovno gradivo ter predvidite pod-pise k vsaki fotografiji (gl. še posebna navodila o slikov­nem gradivu). Uredništvo Mostišcarja SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošlji­te vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 KB. Manjše fotografije niso uporabne! 3. Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. Mostišcar je uradno Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Ig. Cena izvoda za narocnike je 1,80 EUR. 13. marec 2020 glasilo Obcine Ig. Naslov uredništva: Mostišcar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupancic, odgovorna urednica, Telefon: 01 280 23 10 Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Izdajateljski svet: Suzana Bratkovic Zavodnik, Zdravko Lektoriranje: Katarina Mihelic Bajt Grmek, Mirko Merzel, Anton Modic, Franc Toni Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Naklada: 2.700 izvodov Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Ustanovitelj: Obcinski svet Obcine Ig Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Izdajatelj: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Naslovnica: Gregor Bolha Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vracamo. Clanki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Obcinsko glasilo Mostišcar z obcasno prilogo Uradne objave izdajatelja Obcine Ig je na podlagi Zakona o medijih Obcina Ig (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostišcar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostišcar (spletna izdaja) Drage obcanke, cenjeni obcani! M arec je tisti mesec, ki je v naši obcini Ig povezan s številnimi dogodki, posebno našim osrednjim, to je obcinskim praznikom. Že vec kot 170 let je minilo od obracuna Ižancev z grašcaki. Med 21. in 22. marcem leta 1848 so se zbrali kmetje in napadli ižanski grad. Naj nas spomin na ta praznik pove­zuje, da bomo v prihodnost zrli z am-bicioznimi cilji za skupno dobro vseh. Župan Janez Cimperman • NOVICE IZ OBCINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Porocilo o spremljanju skladnosti pitne vode na sistemih za oskrbo s pitno vodo (na omrežju pri uporabnikih) v Obcini Ig za leto 2019 Obcina Ig, leto 2019 (omrežje) Vodovodni sistem (VS) Skupno število odvzetih vzorcev Mikrobiološka preizkušanja (M) Fizikalno kemijska preizkušanja (K) M K SKLADNO NESKLADNO EC Ent. KB CP SKLADNO NESKLADNO S % S % S % S % IŠKA VAS 19 3 19 100 0 0 0 0 0 0 3 100 0 0 GOLO - ZAPOTOK 55 8 51 92,7 4 7,3 0 0 3 1 8 100 0 0 CVS BREST 20 5 20 100 0 0 0 0 0 0 5 100 0 0 VISOKO - ROGATEC 24 3 23 95,8 1 4,2 0 0 1 0 3 100 0 0 BREZOVA NOGA 4 1 4 100 0 0 0 0 0 0 1 100 0 0 SKUPAJ (omrežje) 122 20 117 95,9 5 4,1 0 0 4 1 20 100 0 0 Legenda:M – mikrobiologija, K – kemija, S – skupaj, EC – Escherichia coli,Ent. – enterokoki, KB – koliformne bakterije, CP – Clostridium perfringens Obcina Ig, leto 2019 (omrežje vodovodnih sistemov) Porocilo je pripravljeno v sodelovanju z Nacionalnim labora­60 torijem za zdravje, okolje in hrano, ki tudi spremlja zdravstveno ustreznost pitne vode na vodovodnih sistemih v Obcini Ig. ŠTEVILOVZORCEV 55 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 IŠKAVAS GOLO-CVSBREST VISOKO-BREZOVA ZAPOTOK ROGATEC NOGA Režijski obrat Obcine Ig Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporocite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si PODROCJE UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA Tel.: 01 788 87 59, e-pošta: jasmina.selan@grosuplje.si MEDOBCINSKI INŠPEKTORAT Tel.: 01 788 87 50, e-pošta: inspektorat@grosuplje.si Uradne ure za stranke na sedežu Obcine Ig: ob ponedeljkih od 9. do 11. ure Uradne ure po telefonu so: od ponedeljka do petka od 7.30 do 8.30 na tel. št. 01 7888-750 Obrazci za pisne vloge, s katerimi se lahko stranke obracajo na medobcinsko inšpekcijsko nadzorstvo, se vlagajo po pošti, osebno v poslovnem casu ali v elektronski obliki. MEDOBCINSKO REDARSTVO Tel.: 01 788 87 50, e-pošta: redarstvo@grosuplje.si Uradne ure po telefonu za obcane so vsak dan od ponedeljka do petka od 7.30 do 8.30 Urnik Zbirnega centra Matena Letni cas (od aprila do oktobra): sreda, 9.00–13.00 ter 15.00–19.00 Zimski cas (od novembra do marca): sreda, 9.00–13.00 ter 14.00–17.00 Ce je ta dan praznik, je zbirni center zaprt. NOVO: Zbirni center Matena je zdaj odprt tudi vsako prvo soboto v mesecu od 9.00 do 12.00. Cistilna akcija 2020 Obcina Ig organizira vsakoletno spomladansko cistilno akcijo, ki bo potekala v soboto, 4. aprila 2020. Podrobna navodila o izvedbi cistilne akcije bodo sveti vaških skup­nosti in društva dobili po elektronski pošti. Naredimo naše okolje bolj cisto. Obcinska uprava Objave Obcine Ig v glasilu Uradni list Republike Slovenije Od 1. 2. do 1. 3. 2020: - Odlok o proracunu Obcine Ig za leto 2020, UL št. 12, 28. 2. 2020 Obcina Ig objavlja na podlagi Odloka o proracunu Obcine Ig za leto 2020 (Ur. list RS, št. /2020), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proracuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/07, 61/08, 03/13), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, na podlagi Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Obcini Ig za programsko obdobje 2015–2020 (Ur. list RS št. 14/2016, 32/2016) JAVNI RAZPIS za sofinanciranje kmetijstva in razvoja podeželja v Obcini Ig za leto 2020 I. Predmet razpisa Predmet javnega razpisa je dodeljevanje sredstev pomoci za ohranja­nje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Obcini Ig za leto 2020 in sicer za izvajanje ukrepov s podrocja kmetijstva, za izvajanje ukrepov s podrocja skupinskih izjem za kmetijstvo in dopolnilnih de­javnosti na kmetijah (splošna pravila za gospodarstvo – pomoc »de minimis«) za naslednje ukrepe: Ukrepi: Višina sredstev: SKUPINSKE IZJEME ZA KMETIJSTVO UKREP 1: Pomoc za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo 13.000,00 EUR POMOC »DE MINIMIS« UKREP 7: Pomoc za gozdarstvo – urejanje gozdnih vlak 4.765,00 EUR II. Upravicenci do sredstev 1. Pravne in fizicne osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, majhna in srednje velika podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, oziroma, v primerih ukrepov po clenih 21 in 29 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v kmetijskem sektorju, ter v primerih ukrepov po clenih 38 in 43 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 de­javna v gozdarskem sektorju, zasebni lastniki gozdov, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja, ter so vpisana v register kmetijskih gospodarstev. 2. Pravne in fizicne osebe, registrirane za opravljanje nekmetijske dejavnosti, s sedežem na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisan v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na obmocju obcine. 3. Registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na po­drocju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na obmocju obcine. III.Razpisno podrocje UKREP 1: POMOC ZA NALOŽBE V OPREDMETENA ALI NE­OPREDMETENA SREDSTVA NA KMETIJSKIH GOSPODARSTVIH V ZVEZI S PRIMARNO KMETIJSKO PROIZVODNJO Z naložbo se skuša doseci vsaj enega od naslednjih ciljev: – izboljšanje splošne ucinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospo­darstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljša­njem in preusmeritvijo proizvodnje, – izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, ce zadevna naložba presega veljavne standarde Unije; – vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vkljucno z dostopom do kmetijskih zemljišc, komasacijo in izboljšanjem zemljišc, oskr­bo in varcevanjem z energijo in vodo; – obnova proizvodnega potenciala, prizadetega zaradi naravnih ne­srec, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoce enaciti z naravni-mi nesrecami, bolezni živali in škodljivih organizmov na rastlinah ter preprecevanje škode zaradi navedenih dogodkov. Pomoc za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno pro-izvodnjo se lahko dodeli za: 3.1. posodabljanje kmetijskih gospodarstev, 3.2. urejanje kmetijskih zemljišc in pašnikov. 3. 1. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev Pomoc se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko pro-izvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. Upraviceni stroški: – stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekon­strukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodar­stvih, – stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospo­darskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala, ki se nanaša na naložbo), – stroški nakupa nove kmetijske mehanizacije, – stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij, – stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku z izje-mo namakalnih naprav, – stroški nakupa in postavitev zašcite pred neugodnimi vremenski-mi razmerami (protitocne mreže…), – stroški nakupa racunalniške programske opreme, patentov, li­cenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk. Intenzivnost pomoci: – do 50 % upravicenih stroškov naložb na kmetijskih gospodar­stvih. Najvišji skupni znesek za posamezno naložbo na kmetijskem gospo­darstvu lahko znaša do 3.000 EUR. Upravicenci do pomoci so: – kmetijska gospodarstva, ki ležijo na obmocju obcine, oziroma ka­terih naložba se izvaja na obmocju obcine, – imajo v lasti nad 2 ha primerljivih površin, – imajo v lasti najmanj 2 GVŽ, – imajo v lasti drobnico najmanj 2 GVŽ. Vlogo za pomoc v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. Pogoji za pridobitev: – za izvedbo investicije je potrebno predložiti ustrezno dovoljenje, v kolikor je le to potrebno (gradbeno dovoljenje, lokacijsko informa­cijo, projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe), – za naložbo, ki mora biti v skladu z dolocili 14(5) clena Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, ce je le ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoci, - 1 ­ Uradne objave – ponudbe oziroma predracun za nacrtovano naložbo, – predložitev zadnje oddane zbirne vloge (subvencijska vloga), – mnenje o upravicenosti in ekonomicnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, – drugi specificni pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. 3. 2 Urejanje kmetijskih zemljišc in pašnikov Pomoc se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišc in paš­nikov. Upraviceni stroški: – stroški izdelave nacrta ureditve kmetijskega zemljišca (nezahtev­ne agromelioracije, pašniki), – stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije, – stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z og­rajo, – stroški nakupa opreme za ureditev napajališc za živino. Intenzivnost pomoci: – do 50 % upravicenih stroškov, – najvišji možni znesek je 2.000 EUR. Upravicenci do pomoci: – posamezna kmetijska gospodarstva in ali vec kmetijskih gospo­darstev, vkljucenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost…), – kmetijska gospodarstva, ki ležijo na obmocju obcine, oziroma ka­terih naložba se izvaja na obmocju obcine, – posamezno kmetijsko gospodarstvo ima v lastni najmanj 2 ha pri­merljivih kmetijskih površin, – imajo v lasti najmanj 2 GVŽ, – imajo v lastni drobnico, najmanj 2 GVŽ. Pogoji za pridobitev: – ustrezna dokumentacija za izvedbo naložbe, – predracun stroškov, za katere se uveljavlja pomoc, – v primeru agromelioracijskih del kopijo katastrskega nacrta in pro­gram del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, – dovoljenje lastnika zemljišca za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišca, – splošni pogoji opredeljeni v I. poglavju tega pravilnika, – drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Vlogo za pomoc v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. UKREP 7: POMOC »DE MINIMIS« – Pomoc za gozdarstvo – ure­janje gozdnih vlak Sredstva so namenjena vzdrževanju, izgradnji in rekonstrukciji gozd­nih vlak z namenom odpiranja gozdov in ureditve dostopov posame­znih parcel. Gozdne vlake nacrtuje Zavod za gozdove Sloveniji (ZGS) v sodelovanju z lastnikom gozda in v tem okviru zagotovi tudi prenos nacrtovane trase na teren. Nove vlake so zajete v gozdnogojitvenem nacrtu ZGS. Upraviceni stroški: – delo z bagrom ali rovokopacem (žlica ali udarno kladivo) – strojne ure in ure delavca. Pogoji za pridobitev sredstev: – elaborat gozdnih vlak s strani ZGS, – soglasje vseh lastnikov parcel, preko katerih poteka vlaka, – gradbene dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja. Intenzivnost pomoci: do 50 % upravicenih stroškov naložbe, oziro-ma najvec do 900 EUR na kmetijsko gospodarstvo. Višina dodeljenih sredstev je ob upoštevanju navedenih financnih do­locb in ostalih pogojev v okviru ukrepa odvisna od višine razpisanih sredstev in števila vlog prosilcev. SPLOŠNE DOLOCBE IV.Merilo za dodelitev sredstev Ob upoštevanju pogojev razpisa je popolna vloga, ki je pripravlje­na v skladu z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo. Rok za dopolnitev nepopolno predložene vloge je 5 dni od dneva prejema poziva. Nepopolne vloge, ki jih predlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavrže. V. Vsebina vloge (obvezne priloge) in navodila za izpolnitev vloge v okviru razpisanega ukrepa je navedena v razpisni dokumentaciji oz. na obrazcih vloge, ki jo prosilci dobijo na sedežu Obcine Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na spletni strani obcine na naslovu: www.obcina-ig.si Vloge za dodelitev sredstev za sofinanciranje tega ukrepa na podro-cju kmetijstva v letu 2020 morajo prispeti na naslov sedeža Obcine Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, za UKREP 1 do vkljucno 30. 4. 2020 (velja datum žiga pošte). Vloge za UKREP 7 – GOZDNE VLAKE, pa bomo sprejemali do pora-be sredstev oz. najpozneje do 28. 9. 2020. VI.Rok porabe dodeljenih sredstev Dodeljena sredstva za leto 2020 morajo biti porabljena v letu 2020. Vlagatelji bodo sklepe o višini sredstev prejeli najkasneje v roku 30 dni po zakljucenem razpisu, za UKREP št. 7 – gozdne vlake, pa v roku 15 dni od prejema popolne vloge. Racun in dokazilo o placilu racuna mora biti izdan šele po izdanem sklepu Obcine Ig o dodelitvi sredstev. Vlagatelji bodo prejeli pogodbo o sofinanciranju, s katero bodo dogo­vorjene medsebojne obveznosti. Ce upravicenci ne vrnejo podpisane pogodbe, se šteje, da so odstopili od vloge za pridobitev financnih sredstev. Vsa dokazila (racune) o placilu storitev in zahtevek za naka­zilo je potrebno dostaviti najkasneje do 1. 11. 2020. VII. Nadzor in sankcije Nadzor nad namensko porabo sredstev spremlja in preverja obcin-ska strokovna služba Obcine Ig, lahko pa tudi druga oseba, ki jo po­oblasti župan. V primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po tem pravilni­ku, mora prejemnik sredstva vrniti v celoti s pripadajocimi zakonskimi obrestmi od dneva nakazila do dneva vracila. Prejemnik izgubi tudi pravico do pridobitve drugih sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti. VIII. Nacin reševanja vlog Upravicenci morajo k vlogi, s katero se prijavijo na javni razpis, pri­ložiti vso zahtevano dokumentacijo, ki dokazuje izpolnjevanje pogo-jev, dolocenih v tem razpisu in na podlagi Pravilnika o sofinanciranju kmetijstva in razvoju podeželja v Obcini Ig za programsko obdobje 2015–2020. Komisija za kmetijstvo, ki jo imenuje župan opravi pregled popolnih vlog, obcinska uprava pa pripravi sklepe o dodelitvi sredstev. Odpi­ranje vlog ne bo javno. Dodeljena sredstva bodo izplacana v letu 2020, v skladu s predpisi, ki dolocajo izvrševanje proracuna. IX. Razpisna dokumentacija in informacije Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani na: www.obcina-ig.si ali v sprejemni pisarni obcine. Merila za dodeljevanje sredstev iz tega razpisa so na voljo na spletni strani Obcine Ig ali v sprejemni pisarni Obcine Ig. Vse dodatne informacije lahko dobite na oddelku za kmetijstvo, tel.: 01/2802-324, Andreja Zdravje. Številka: 439-0003/2020 Župan Obcine Ig Datum: 2. 3. 2020 Janez Cimperman Uradne objave Na podlagi 24. clena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 26/14), skladno z Odlokom o proracunu Obcine Ig za leto 2020 (Uradni list RS, št. 12/2020), Statutom Obcine Ig (Uradni list RS, št. 39/2016) in Pravilnikom o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Obcini Ig za programsko obdobje 2015–2020 (Uradni list RS, št. 14/2016, 32/2016), objavlja Obcina Ig, Go-vekarjeva cesta 6, Ig JAVNI RAZPIS za sofinanciranje delovanja društev in njihovih programov s podrocja kmetijstva v Obcini Ig v letu 2020 1. Predmet razpisa: Predmet razpisa je sofinanciranje delovanja društev s podrocja kme­tijstva in pospeševanja razvoja podeželja, ki imajo sedež v Obcini Ig. Cilj financiranja društev je spodbuda k ohranjanju tradicije med podeželskim prebivalstvom Za njihovo delovanje je potrebno poleg lastnih prihodkov dolgorocno zagotoviti dodatna financna sredstva. Sofinanciranje delovanja razlicnih neprofitnih oblik sodelovanja pode­želskega prebivalstva, ki so povezani s kmetijstvom, gozdarstvom in razvojem podeželja. 2. Višina sredstev: Višina razpisanih sredstev za sofinanciranje delovanja društev s pod-rocja kmetijstva in gozdarstva je 5.610,00 EUR. Sredstva so zagoto­vljena v proracunu Obcine Ig za leto 2020 na proracunskih postavkah 1011000 in 1011001, na kontu 412000. 3. Upravicenci in pogoji: Na razpisu lahko sodelujejo izvajalci programov, ki izpolnjujejo nas­lednje pogoje: – da so registrirani po Zakonu o društvih za izvajanje dejavnosti s podrocja kmetijstva in gozdarstva, – da delujejo najmanj eno leto, – da delujejo v javnem interesu, – da imajo sedež v obcini Ig, – da kot glavno dejavnost opravljajo dejavnosti povezane z pospe­ševanjem, razvojem in promocijo kmetijstva, kmetijskih dopolnil­nih dejavnosti in podeželja nasploh, – da imajo sedež v obcini Ig, oziroma so clani društva obcani obcine Ig, – da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in orga­nizacijske pogoje za izvajanje registriranih dejavnosti, – da redno izvajajo svojo dejavnost, – da imajo urejeno evidenco o clanstvu in ostalo dokumentacijo, kot to doloca zakonodaja, – da je društvo za preteklo leto podalo vsa porocila in dokazila Ob­cini Ig skladno z zahtevami, – da imajo poravnane vse davcne in druge zakonske in poslovne obveznosti, – da dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi. 4. Upraviceni stroški: – izobraževalne vsebine splošnega pomena (predavanja, tecaji brez pridobitve certifikatov, ohranjanje kulturne dedišcine, prenos znanj domace obrti, – promocija dejavnosti društva (zgibanke), – organizacija razstav, prikaz obicajev, tekmovanj na temo kmetij­stva. 5. Intenzivnost pomoci: – do 80 % upravicenih stroškov, – predavanja, ki so namenjena obcanom in imajo znacaj tehnicne podpore, se lahko sofinancirajo do 100 %. – Najvecja intenzivnost pomoci na društvo je 1.600 EUR. 6. Merila za ocenjevanje vlog pri izvajanju programa: – število clanov društva / število clanov društva iz obcine Ig, – število udeležencev na posamezni aktivnosti društva iz obcine Ig, – delež lastnih sredstev pri izvedbi programa s financno ovrednote­nim programom dela za tekoce leto, – program dela društva in opredelitev povecanja razvoja kmetijstva z delovanjem društva na obmocju obcine Ig, – strokovno izobraževanje na podrocju dejavnosti društva (literatu­ra, ekskurzije, tecaji), – programi oz. projekti pripomorejo k prepoznavnosti Obcine Ig in promocije, – organiziranje in sodelovanje na obcinskih prireditvah, – organiziranje ali sodelovanje na regijskih in državnih prireditvah ali tekmovanjih, – program dela društva in financni plan društva za leto 2020, potrjen na obcnem zboru. 7. Razpisna dokumentacija Razpisna dokumentacija obsega: – besedilo razpisa. – prijavni obrazec, – izjava, – vzorec pogodbe. 8. Obveznost prijavitelja Društva bodo realizacijo programov za leto 2020 in vrednost izve­denih aktivnosti podala na obrazcu za porocanje z dokazili (racuni, iz katerih je razvidna vrednost sofinanciranih izvedenih aktivnosti za najmanj 60 % programa; za ostalih 40 % posameznega programa, ki je sofinanciran po tem razpisu, je lahko priložena izjava o višini sredstev posamezne aktivnosti, podpisana s strani odgovorne ose-be). 9. Vloga Vlogo za dodelitev sredstev in dokumentacijo, ki mora biti priložena k vlogi je potrebno oddati na razpisnem obrazcu, ki ga lahko dobite v casu uradnih ur na Obcini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig ali na spletni strani www.obcina-ig.si. Vloga mora biti žigosana in podpisana s strani odgovorne osebe društva. Društvo, ki je že pridobilo sredstva za prijavljene aktivnosti iz dru­gih proracunskih virov, ne more uveljavljati te pravice ponovno preko tega razpisa. Vlogi je priložena izjava, da se posamezni prijavljen pro­gram hkrati ne sofinancira iz drugih virov Obcine Ig ali iz drugih javnih virov, podpisan s strani odgovorne osebe. Izvajalci so dolžni v svojih promocijskih gradivih na primeren nacin predstavljati obcino Ig. 10. Rok za vložitev vlog Vlogo je potrebno poslati na naslov Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, ali vložiti v sprejemni pisarni Obcine Ig, najkasneje do petka, 10. 4. 2020. Veljavne bodo le pisne vloge na predpisanem obrazcu in vloge oddane v roku. Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu, komisija ne bo upoštevala. 11. Informacije o razpisu Vse informacije v zvezi z javnim razpisom so na voljo na Obcini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, kontaktna oseba je Andreja Zdravje, na te­lefon 01 2802-324. Vloge bo pregledala in tockovala komisija za podrocje kmetijstva, ki bo tudi pripravila predloge dodelitve sredstev. Prepozno prispele vloge se zavrže, neutemeljene in vloge na neustreznih obrazcih, pa zavrne. Vlagatelje nepopolnih vlog se v roku osmih dni pozove na pisno dopolnitev. Vlagatelji bodo v roku 30 dni od zakljucka razpisa obvešceni o izidu razpisa. Številka: 439-0004/2020 Župan Obcine Ig Datum: 2. 3. 2020 Janez Cimperman Uradne objave Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, na podlagi Pravilnika o sofinanciranju prireditev v Obcini Ig (Mostišcar, UO št. 1/2011) objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje prireditev v Obcini Ig v letu 2020 1. PREDMET RAZPISA Obcina Ig s tem razpisom sofinancira programe nepridobitnih orga­nizacij, društev, združenj, skupin, javnih zavodov, posameznikov in drugih institucij na obmocju Obcine Ig, ki niso bili predmet sofinan­ciranja iz proracuna Obcine Ig in drugih javnih razpisov oz. jih ni bilo mogoce prijaviti na ostale javne razpise za sofinanciranje prireditev v Obcini Ig. 2. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU Na razpis se lahko prijavijo izvajalci, ki izvedejo prireditev ali projekt na obmocju Obcine Ig, za obcane obcine Ig in so v interesu Obcine Ig, ali izjemoma izven Obcine Ig, ce izvedba prireditve bistveno pripo-more k promociji Obcine Ig. Izvajalec lahko prijavi najvec dva programa oz. projekta. Upravicenci do financnih sredstev so izvajalci, navedeni v 1. tocki razpisa, ki: – so registrirani po veljavni zakonodaji in imajo sedež v obcini Ig oziroma ne glede na sedež, ce je program dela zastavljen tako, da aktivno vkljucuje obcane Obcine Ig – so registrirani po Zakonu o društvih in imajo sedež enote delova­nja društva v Obcini Ig – imajo urejeno evidenco o clanstvu, in ostalo dokumentacijo, kot jo doloca zakonodaja in so registrirani vsaj eno leto – imajo urejeno evidenco o placani clanarini oz. podajo izjavo, da društvo nima clanarine – imajo zagotovljene materialne, kadrovske in osnovne pogoje za realizacijo nacrtovanih programov – pristojnim obcinskim organom redno dostavljajo porocila o reali­zaciji programov – poslujejo v skladu z zakonskimi predpisi in statutom. 3. VIŠINA SREDSTEV IN ROK PORABE Višina sredstev namenjenih za sofinanciranje prireditev po tem razpi­su je na proracunski postavki 1104010 – razpisi prireditve: 7.700 EUR. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2020. 4. MERILA IN KRITERIJI Strokovna komisija bo ovrednotila programe glede na preglednost in kakovost, pomen prireditve za prepoznavnost obcine, sodelovanje na obcinskih prireditvah, delež lastnih sredstev. Za vsako proracun­sko leto lahko komisija doloci še podrobnejša merila in kriterije za izbor programov in projektov. Pri izboru programov/projektov bo komisija upoštevala naslednja merila in kriterije: Merila Število tock Jasno opredeljeni cilji in namen programa Jasno opredeljen 10 Delno opredeljen 5 Slabo opredeljen 1 Kakovost in zahtevnost programa Kakovosten in zahteven 10 Delno kakovosten in zahteven 5 Manj kakovosten in zahteven 1 Program vsebuje organizacijo predavanj, delavnic in drugih izobraževanj ter strokovnih ekskurzij za clane oz. za širšo okolico 5 tock na predavanje, delavnico (priznata se dve predavanji) PRIREDITVE Pomen prireditve za prepoznavnost obcine – društvo je organizator in izvajalec prireditev 10 / prireditev (najvec dve) – sodelovanje na prireditvah 5 (najvec dve) – objava prireditve v koledarju prireditev 5 – sodelovanje na obcinski prireditvi 5 Športne aktivnosti oz. možnost rekreacije za clane 5 / aktivnost (najvec dve) Trajnost programa Vec let 10 Na novo 5 CLANSTVO Število clanov s placano clanarino in stalnim prebivališcem v obcini Ig: – do 30 5 – od 30 do 50 10 – nad 50 15 FINANCNA KONSTRUKCIJA Višina zagotovljenih lastnih (neproracunskih sredstev) za izvedbo programa – do 40 % 5 – do 70 % 10 – nad 70 % 15 OBLETNICE, JUBILEJI – 10 let 5 – do 50 let 10 – nad 50 let 15 5. VSEBINA PRIJAVE Prijavitelj mora oddati prijavo na razpisanem obrazcu, ki je sestav­ni del razpisne dokumentacije. V kolikor prijavitelj prijavlja vec prire­ditev, mora za vsako posamicno prireditev izpolniti locen obrazec. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge, ki so navedene v raz­pisnem obrazcu. Razpisno dokumentacijo lahko prijavitelji od objave razpisa dobijo na Obcini Ig, Govekarjeva cesta 6, v casu uradnih ur in na spletni strani www.obcina-ig.si pod zavihkom Za obcane/Razpisi. Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu in v razpisnem roku oz. ne bodo izpolnjene po navodilih, se ne bodo obravnavale in bodo s sklepom kot brezpredmetne zavržene. 6. ROK ZA PREDLOŽITEV PRIJAV IN OBVEŠCANJE Prijave je potrebno poslati na naslov: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig v zaprti ovojnici s pripisom »Javni razpis – prireditve 2020«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti naveden naziv in naslov pošiljatelja. Rok za prijavo na razpis je do vkljucno petka, 3. aprila 2020. Pre­pozno prispele in nepopolne prijave ne bodo obravnavane. Pregled vlog pripravi obcinska uprava in predloži v obravnavo stro­kovni komisiji, imenovani s strani župana. Programi bodo ocenjevani na podlagi Pravilnika in meril. Predlagatelji bodo v roku 30 dni s sklepom direktorja obcinske upra­ve obvešceni o izidu razpisa. Pritožba na sklep komisije se poda v roku osmih dni od sprejema sklepa na župana obcine. Župan o pritožbi odloci v osmih dneh pre­jema pritožbe, njegova odlocitev je dokoncna. Obcina Ig bo z izbranimi prejemniki sklenila pogodbo o sofinancira­nju programov v letu 2020 v kateri bodo opredeljeni pogoji in nacin korišcenja proracunskih sredstev. Ce se prejemnik v roku 30 dni od prejema pogodbe nanjo ne odzove oz. ne vrne podpisane, se šteje, da je umaknil vlogo za pridobitev sredstev. Za vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom poklicite na telefon: 01/2802-318, 051/456-464 ali prek elektronskega naslova maja.zupancic@obcina-ig.si Številka: 439-0005/2020 Župan Obcine Ig Datum: 2. 3. 2020 Janez Cimperman Uradne objave Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov turisticne dejavnosti v Obcini Ig (UO št. 2/2013) objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov turisticne dejavnosti v Obcini Ig za leto 2020 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet razpisa so financna sredstva proracuna Obcine Ig za leto 2020, namenjena sofinanciranju programov turisticnih in drugih dru­štev, ki se ukvarjajo s turisticno dejavnostjo v Obcini Ig in imajo to opredeljeno v svojih programih. 2. UPRAVICENCI Upravicenci do sredstev so izvajalci na podrocju turizma (društva), ki so registrirani za izvajanje dejavnosti in izpolnjujejo sledece: – imajo sedež na obmocju obcine Ig, – so registrirani za izvajanje dejavnosti, ki je predmet razpisa, – društva morajo imeti urejeno evidenco o clanstvu, placani clanari­ni in ostalo dokumentacijo kot doloca Zakon o društvih, – so registrirani najmanj pol leta, – imajo potrjen program s strani Upravnega organa društva, – imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organi­zacijske pogoje za realizacijo nacrtovanih aktivnosti na podrocju turizma, – izvajajo redno turisticno dejavnost, – redno, dostavljajo obcini porocilo o realizaciji programov in nacrt aktivnosti za tekoce leto. Izvajalci prireditev lahko prijavijo najvec pet razlicnih prireditev. Izjemoma lahko pridobijo sredstva za sofinanciranje turisticne dejav­nosti na tem razpisu tudi Javni zavodi s sedežem na obmocju obcine Ig. Prednost pri sofinanciranju bodo imeli programi in projekti z vsebi­nami: – izvajanje promocijskih dejavnosti lokalnega in širšega pomena – spodbujanje lokalnega prebivalstva za sodelovanje pri aktivnostih pospeševanja turizma – akcije na podrocju ohranjanja kulturne in naravne dedišcine, ure­janju in varstvu okolja – organiziranje in izvedba turisticnih prireditev lokalnega in širšega pomena – aktivnosti za zagotavljanje ozavešcenosti mladine za delovanje na podrocju turizma – izobraževanje clanov za namene pospeševanja turizma 3. VIŠINA SREDSTEV Višina razpisanih sredstev za leto 2020 znaša 9.900 EUR. Dodeljena sredstva na podlagi tega razpisa morajo biti porabljena v letu 2020 za programe/projekte za katere so bila dodeljena. 4. MERILA IN POGOJI Sredstva se bodo dodelila na podlagi meril in kriterijev navedenih v Pravilniku o sofinanciranju programov turisticne dejavnosti v obcini Ig (UO 2/2013). Pri izboru programov in projektov na podrocju turizma bo komisija upoštevala naslednja merila in kriterije: Višina sofinanciranja posameznega programa je odvisna od vrednosti tocke. Vrednost tocke se izracuna za vsako leto posebej na podlagi razpoložljivih proracunskih sredstev in skupnega števila odobrenih projektov. Za vsako proracunsko leto lahko komisija doloci še podrobnejša me-rila in kriterije za izbor prireditev, ki se sofinancirajo. Podrobnejša me-rila so opredeljena v razpisni dokumentaciji. Predlagatelji z istimi predlogi ne smejo kandidirati na drugih razpisih Obcine Ig. Merila/program Najvecje št. tock 1. Izvajanje promocijskih aktivnostih lokalnega in širšega pomena Predstavitev obcine in društva na raznih prireditvah izven obcine (samo ce je navedeno v porocilu) Do 5 / prireditev Izvajanje informativne in promocijske dejavnosti v kraju Do 10 letno Izdajanje promocijskega materiala (brošure, zgibanke, razglednice, drug promocijski material) Do 25 2. Aktivnosti na podrocju ohranjanja kulturne in naravne dedišcine, urejanja in varstva okolja  Organizacija ocenjevanja urejenosti domacij, kmetij, naselji Do 50 letno Ohranjanje starih šeg, navad in spodbujanje k ohranjanju domacih obrti Do 20 na društvo Urejanje in vzdrževanje sprehajalnih poti, tematskih poti, cistilne akcije Do 10 letno 3. Organiziranje in izvedba turisticnih prireditev lokalnega in širšega pomena Društvo je organizator in izvajalec prireditve v obcini. Do 100 tock/ prireditev V okviru prireditve sodeluje vec društev. Do 20 tock/prireditev Organizacija tradicionalnega pohoda Do 25 tock/letno 4. Aktivnosti za zagotavljanje ozavešcenosti mladine za delovanje na podrocju turizma Delavnice za otroke in mladino Do 5 tock/delavnico 5. Izobraževanje clanov za namene pospeševanja turizma Organizacija drugih delavnic, predavanj, strokovnih ekskurzij, ki se nanašajo na delovanje društva, namenjenih tudi lokalnemu prebivalstvu Do 10 tock/ delavnico, izobraževanje 6. Reference izvajalca Sodelovanje na projektih Obcine Ig v preteklem letu Do 10 tock/projekt 7. Porocilo o izvedenih aktivnostih društva v preteklem letu Izvedba porocila Do 5 tock 5. VSEBINA PRIJAVE Prijavitelji morajo oddati prijavo izkljucno na razpisnem obrazcu, ki ga lahko od objave do izteka prijavnega roka dvignejo na Obcini Ig, Go-vekarjeva cesta 6, Ig, v casu uradnih ur, objavljen pa je tudi na spletni strani www.obcina-ig.si pod zavihkom Za obcane/Razpisi. V kolikor prijavitelj prijavlja vec prireditev, mora za vsako posamicno prireditev izpolniti locen obrazec. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge, ki so v razpisnem obrazcu. Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu, komisija ne bo upoštevala. 6. ROK ZA PREDLOŽITEV PRIJAV IN NACIN PREDLOŽITVE Rok za prijavo na razpis je do vkljucno petka, 3. aprila 2020. Prijave je potrebno poslati na naslov Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig s pripisom »Javni razpis – turizem – društva«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov pošiljatelja. Prepozno prispele prijave ne bodo obravnavane. V kolikor bo komisija ugotovila, da vloga ni po­polna bo pozvala prijavitelja, da jo v roku petih dni od prejema poziva ustrezno dopolni. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v navedem roku, se s sklepom zavržejo. 7. OBVESTILO O IZIDU RAZPISA Prijavitelji bodo najkasneje v 30 dneh po odpiranju prijav pisno obveš-ceni o izidu razpisa. Izbranim prejemnikom sredstev se bo izdal sklep o izboru. Na podlagi predloga komisije prvostopenjski organ obcine izda posameznemu upravicencu sklep o dodelitvi odobrenih sredstev. Zoper sklep o dodelitvi sredstev je možna pritožba županu v roku 8 dni od prejema sklepa. Predmet pritožbe ne morejo biti merila za ocenjevanje vlog za dodelitev sredstev. V pritožbi mora vlagatelj toc­no opredeliti vzroke zaradi katerih vlaga pritožbo. Odlocitev župana o pritožbi je dokoncna. Za vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom poklicite na telefon: 01/2802-318, 051/456-464 ali pišite na maja.zupancic@ob­cina-ig.si. Številka: 439-0006/2020 Župan Obcine Ig Datum: 2. 3. 2020 Janez Cimperman Uradne objave 6 POZIV OBCANOM Sterilizacija in kastracija mack V skladu z Zakonom o zašciti živali (Uradni list RS, št. 38/13 – uradno precišceno besedilo) je obcina dolžna zagotoviti sredstva za delova­nje zavetišc za zašcito živali. Glede na vse vecji problem, ki ga pred­stavljajo zapušcene in prostoživece macke, Obcina Ig v sodelovanju z izbranim izvajalcem veterinarskih storitev: Veterinarska ambulanta Max Lavrica, Dolenjska cesta 250, 1291 Škofljica, izvaja sofinancira-no preventivno sterilizacijo mack in kastracijo mackov. Do sofinanciranja preventivnega posega so upraviceni lastniki mack, ki imajo prijavljeno stalno bivališce v Obcini Ig, kar dokažejo z oseb­nim dokumentom in tudi dejansko živijo na obmocju Obcine Ig. Sterilizacija mack in kastracija mackov je bistvenega pomena za omejevanje nekontroliranega razmnoževanja in posledicno nezaže­lenih macjih mladickov, ki neuspešno išcejo nov dom. S sterilizacijo in kastracijo se hkrati zmanjšujejo možnosti okužb s prenosljivimi bo­leznimi itd. Obcani lahko cenovno ugodnejše posege izkoristijo od objave tega poziva, od: 13. 3. 2020 do 30. 5. 2020, oz. do porabe predvidenih sredstev. Skupni znesek razpisanih sredstev znaša 1.500 EUR. Poseg sterilizacije in kastracije po tem pozivu je s strani obcine sofi­nanciran v višini 23 evrov po živali za kastracijo in 31 evrov za sterili­zacijo. Dodatno pa je redne cene znižal tudi izvajalec. Lastnik bo tako v ambulanti ob posegu placal: – 23 evrov za kastracijo macka in – 31 evrov za sterilizacijo macke Posameznemu obcanu se sofinancira storitev do najvec tri (3) živali. Preventivni posegi se bodo izvajali v veterinarski ambulanti Veteri­narska ambulanta Max Lavrica, Dolenjska cesta 250, 1291 Škoflji­ca. Ob posegu je potrebno imeti s seboj veljavni osebni dokument in izpolniti predpisan obrazec. Predhodno se je potrebno v Veterinarsko ambulanto Max najaviti po telefonu na 01/366-65-44. Za dodatne informacije poklicite na Obcino Ig, Andreja Zdravje, tel.: 01/ 2802 324 v casu uradnih ur ali veterinarsko ambulanto na števil­ko: 01/366-65-44, od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00 ure. Številka: 439-0007/2020 Župan Obcine Ig Datum: 2. 3. 2020 Janez Cimperman • AKTUALNO /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Pust … ko se v Iški vasi ustavi cas Tradicija se nadaljuje ... N ajbolj pricakovani cas v vasi je seveda pust. Veselijo se ga tako ot­roci kot tudi moški, mogoce malo manj ženske. Vašcani si kljub natrpanemu urniku vza­mejo cas za druženje in pohod po vasi. In tako je že od leta 1863 ... Na pustno soboto smo se udeležili pustnega karnevala na Igu, kjer je vedno luštno. V nedeljo pa se zberejo otro­ci, ki prehodijo celo vas in se po koncanem sprevodu okre-pcajo ter posladkajo z zaslu­ženimi sladkarijami. Ker pa je bilo sladkarij prevec za enkrat, bodo ostalo 'pospravili' na pri­hajajocih dogodkih. Ponedeljek je cas pocitka oz. cas priprav na pustni torek. Udeležba je bila letos vec kot odlicna, saj se mnogi pridruži­jo šele po obisku na njihovem domu. Pridružijo pa se še fant­je z drugih vasi. Sprevod zacne svoje delo v Iški, kamelarji pa v Iški vasi. Ce je energije do-volj, se odpravijo še v Kot, zve-cer pa se vsi skupaj zberejo ob pasulju v gasilskem domu. Sklep je pepelnicna sreda, ko Pusta upepelijo, družine pa so spet skupaj in pripravljene na nov dan. Kamela se pa še nekaj dni potika okoli gasil­skega doma … Tomaž Škulj Iškovrska kamela Joc Pustni sprevod Maša Škulj 22. Podkrimski pustni karneval uspel Na pustno soboto, 22. februarja, se je središce Iga odelo v karnevalske barve – potekal je 22. Podkrimski pustni karneval. Lep soncen zimski dan je privabil številne gledalce, mnogo med njimi jih je na karneval prišlo – kot se spodobi – v maskah. Z acetek karnevalskega dne na Igu je namenjen programu za otroke. Pod šotorom je Anita dopolnjeva-la pustne kostume s poslika­vo obraza, kjer se je nabrala kar precejšnja množica otrok. Nestrpno so pricakovali tudi zabavni program, kjer je imela glavno besedo Klovnesa Pesa. Izbrali smo tudi tri najboljše otroške maske. Na parkirišcu pred obcino so na stojnicah naša društva ponujala pustne dobrote. Lahko ste se okrepca­li na stojnici Društva Zapotok, slastne miške pa so ponujala dekleta iz Društva žena in de­klet na podeželju Ig. Manjkali niso niti pokovka, sladkorna pena in baloni! Vrhunec karnevalskega do-gajanja je bila povorka mask, ki se je vila po eni glavnih ulic Iga vse do glavnega prizorišca na krožišcu, kjer se je zbrala množica obiskovalcev. V po­vorki je sodelovalo vec kot 25 razlicnih skupin, na celu z maskotama karnevala – Pod-krimskim in Povodnim mo-žem, ki sta na prizorišce prišla ob zvokih pihalnega orkestra in mažoretk. Takoj zatem je bil cas za cigansko ohcet, kjer sta moci združili Konjerejsko društvo Krim in Društvo Fran Govekar Ig. Ižanski punt Techno shark Povorko je nadaljevala sku­pina iz Vrtca Ig, kjer je sodelo­valo prek 150 otrok in staršev, ki so nas odpeljali v davne case, ko so živeli princi, prin­cese, kralji, kraljice, vitezi in dvorni norcki. Osnovna šola Ig nas je spomnila, da je le­tos Beethovnovo leto – slavne ižanske notke sta spremljala sam Ludwig van Beethoven in Wolfgang Amadeus Mozart! Sledile so maske domacih društev, videli smo darila nara­ve, medveda in cebelice izpod Kurešcka, strupene mušnice, Ciganska ohcet priletele so Podkrimske carov-nice. Z nami so bili športniki, ki se pripravljajo na zimske olimpijske igre 2022 v Pekin­gu. Naša gasilska društva so sodelovala in pripravila kar nekaj zabavnih slik – spozna­li smo matena virus, zaplesali techno shark, kupovali zmr­znjene dobrote, manjkala ni pustna kamela, ki je prispela iz Iške vasi, ter Loški Vikingi, ki so s svojo ladjo in bojevniki v polni bojni opremi prijadrali iz Iške Loke. Predstavila se nam je letal- • IZ ŽIVLJENJA STRANK /////////////////// Cestitke vsem našim obcankam ob nedavnem prazniku 8. marcu. Vsem materam vošcimo ob materinskem dnevu, naj vam pomladne cvetlice narišejo smeh na obraz, vaša družina pa naj vam polepša praznik. OO SLS Ig ska družba Luft Ig, preselili smo se v srednji vek in carob-no kraljestvo, nato pa doživeli še Ižanski punt. Iz majhne va­sice Bevke sredi morosta pa sta nas prišla pozdravit Aste­rix in Obelix. Na koncu so zimo prega­njale še tradicionalne maske – s štajerskega konca so prišli Rusa, oraci, pokaci in koranti, z Ilirskobistriškega šjme in iz zaledja hrvaške Reke halubaj-ski zvoncarji. Povorko je ves cas spremljal in komentiral France Peternel. Za varen potek povorke so do-datno skrbeli reditelji naših društev in gasilci. A pustnega rajanja še ni bilo konec, nada­ljevalo se je pod šotorom ob zvokih Tria Utrip. Posebna zahvala pokrovi­teljem: Manfredu Novaku, Pe­karni Pecjak, Gostilni Cot in podjetju Megast za pogostitev otrok s cajem in krofi. Ob koncu se še enkrat zah­valjujemo vsem sodelujocim, ki so prispevali, da smo 22. Podkrimski pustni karneval uspešno spravili pod streho. Maja Zupancic, obcinska uprava Gregor Bolha, Matjaž Zupan Seznam nastopajocih na povorki Mažoretke in pihalni orkester Bežigrad Krimski in Povodni mož (TD Krim) Ciganska ohcet (KD Krim, DFG Ig)Žabji kralj (Vrtec Ig)Ižanske slavne notke (OŠ Ig)Darilo naravi (ŠD za baseball in softball Barje) Podkrimske carovnice (TD Krim) Medo in cebelice izpod Kurešcka (TD Krim) V lepoti je strup (GMD Ig)Bejžim 2022 (TD Škofljica) Matena virus (PGD Matena) Techno shark (PGD Kot - Staje) Pustna kamela Iška vas (PGD Iška vas) Luft Ig Family frost (PGD Tomišelj) Loški Vikingi (PGD Iška Loka)Srednji vek (ŠKTD Lokvanj) Ižanski punt (TiNina ustvarjalnica) Carobno kraljestvo Asterix in Obelix (ŠD Bevke)Šjme (KD Šjme Vrbovo) Koranti iz Lancove vasi Rusa, oraci, pokaci in koranti iz Pobrežja Halubajski zvoncarji Aktivnosti svetniške skupine SDS N a zadnji seji smo spre­jeli Proracun za leto 2020. Zaradi pomanj­kanja denarja je bilo potrebno sprejeti kar nekaj kompromi­sov, a ga bo morda po zakljuc­nem racunu z rebalansom proracuna možno vkljuciti v Proracun in realizirati. Med drugim tudi dokoncanje Kul­turne dvorane na Igu. Obcinski nadzorni odbor je pregledal tudi oskrbo s pi- tno vodo in podal vec predlo- gov. Med drugim opozarja, da moramo nadaljevati sanacijo vodovodnega omrežja in s tem zmanjšati velike izgube vode (tudi do 64 %). Ravno zato je cena vode pri nas med najvišjimi v Sloveniji. Tudi to je podrocje, kjer je še veli­ ko prostora za premik stvari na bolje. Z novimi vrtinami in obnavljanjem vodovodne­ ga omrežja se stvari opazno premikajo na bolje. Problem so stari in dotrajani cevovodi brez ustrezne dokumentaci­je. Tu nas caka še veliko dela in naša skupna naloga je, da poišcemo ustrezne rešitve za cimprejšnjo odpravo težav na vodovodu ter s tem tudi veli­kih izgub pitne vode. V SDS se bomo za to zavzemali in pod-pirali bolj odlocne korake, kot smo jih videli do zdaj. Brez naših glasov je bil na eni od preteklih sej obcinske­ga sveta potrjen predlog o povecanju vrednosti tocke za odmero davka v obliki nado­mestila za uporabo stavbnega zemljišca (NUSZ). Menimo, da ni potrebe po zvišanju katere­gakoli davka, zato smo glaso­vali proti. Prepricani smo, da dvigovanje davkov ne vpliva blagodejno na kupno moc lju­di in njihovo vsesplošno blagi­njo. Po dogovoru smo izvedli delovni sestanek Odbora za gospodarstvo, turizem in go-stinstvo na terenu ter si ogle-dali Iški vintgar z namenom, da poskrbimo za ureditev in boljše korišcenje zmogljivosti, ki so na voljo. Naš predlog je, da na zacetku stabiliziramo stanje in rešimo najbolj perece probleme, v nadaljevanju pa celostno uredimo celo dolino tako okoljsko kot prometno, da bo urejena za domace in tuje obiskovalce. Predlagali smo tudi, da pod-jetje Komunalne gradnje d.d. svetnikom predstavi aktivno­sti v obrtni coni ter da pregle­damo Prostorski red Obcine Ig in se pogovorimo o nujnih spremembah usmeritev, ki so bile potrjene z njim. Seja bo v marcu. V svetniški skupini SDS smo se odlocili, da bomo imeli enkrat mesecno odprta vrata za vaše obiske in predloge, in sicer vsak prvi torek v mesecu od 17.30 do 18.30 v Medge­neracijskem centru na Igu. Vabimo vas, da se oglasite v torek, 7. aprila 2020. Lahko pa nam tudi pošljete svoje mnenje ali predloge za more-bitne probleme, ki jih opazi­te v naši obcini, na e-naslov mirko.zate@gmail.com. Mirko Merzel, vodja Svetniške skupine SDS • POSLANSKI KOTICEK //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Nova vlada pod vodstvom Janeza Janše P o odstopu Marjana Šar­ca z mesta predsednika Vlade RS se v sedanji sestavi Državnega zbora RS oblikuje nova koalicija šti­rih strank: SDS, SMC, NSi in DeSUS. Smo na polovici man-data in ocenili smo, da se v taki sestavi da postoriti naj­nujnejše stvari; zmanjšanje cakalnih vrst, vec sredstev za obcine, ucinkovitejše crpanje EU-sredstev, zagon investicij, izgradnje domov za starejše … V tednu, ko to berete, je bil po­trjen predsednik vlade Janez Janša, ki ga je po pogovoru z vodji poslanskih skupin pred­lagal predsednik Borut Pahor. V prihodnjih tednih pa bo imenovana še ekipa ministrov, ki bo morala takoj poprijeti na svojem podrocju. Pred vrati je koronavirus in v SDS ocenju­jemo, da se država ne odziva pravilno, da se predolgo caka z ukrepi, ki bi preprecili širjenje, javnost je premalo informira­na in vse to zbuja nelagodje med ljudmi. Marsikje so se obcine, šole in zdravstveni do-movi ter posamezni zdravniki sami organizirali in se, kolikor se je dalo, ustrezno pripravili. Tudi pri nas na Igu, za kar gre pohvala vsem, ki so v aktivno­sti vkljuceni (zdravniki, civil-na zašcita in obcina). V koalicijski pogodbi, ki so jo partnerke podpisale, je za­veza, da se povprecnine za ob­cine za leto 2020 dvignejo na 623,96 eur, za leto 2021 pa na 628,20, kar bi za našo obcino pomenilo skoraj 230.000 eur dodatnih sredstev. Kot sem že napisala v eni od prejšnjih številk, je bil to naš predlog pri sprejemu Proracuna RS za leto 2020, a ni bil sprejet. Tokrat racunamo, da bomo to lahko realizirali kot tudi dru­ge nujne ukrepe, o cemer vas bomo obvešcali. Nova koalici­ja si je zastavila tudi cilj, da se zgradi nekaj domov za starejše obcane, in zavzemala se bom, da se to zgodi tudi na Igu. Po dogovoru z Ministrstvom za pravosodje je zemljišce na vo­ljo, urediti pa je potrebno še vse ostalo. V nadaljevanju bo tudi jasno, ali bodo pri tem so-delovali zasebniki ali bo vsto­pila država s svojimi sredstvi. Vsekakor je potrebno cim prej zaceti gradnjo domov, saj vec kot 10.000 ljudi caka na pros-tor v domu. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije Vabim vas v poslansko pisarno v Medgeneracijski center, Troštova ulica 5, Ig, v torek, 17. marca 2020, od 17.30 do 19.00. Za vse informacije sem na voljo na 01/478-95-80 ali GSM: 051/374-475. Lahko se mi oglasite po e-pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Lahko obišcite mojo Facebook stran, kjer objavljam aktualne misli in vse o svojem delu v DZ. Drugih nisem prašal, kaj se jim po glavi blodi! T o je bil moto letošnje obcinske prireditve v pocastitev slovenske­ga kulturnega praznika, ki je potekala v cetrtek, 6. 2. 2020, v športni dvorani OŠ Ig. Ome­njeni verz smo si seveda spo­sodili pri Francetu Prešernu, saj je to, o cemer je pesnil, tudi živel. Bil je pokoncen, znaca­jen in samosvoj clovek, zaupal je svojemu notranjemu cutu za dobro in pravicno, zato se na takratne družbene norme in mnenje drugih ni oziral. Kot vemo, ne brez posledic. Kulturni program so s him-no in pesmijo, posveceno Pre­šernu, zacele clanice MPZ OŠ Ig pod mentorstvom uciteljice Polone Kukovica, v nekoliko manj znane 'skrivnosti' Pre­šernovega življenja pa so nas kot prave profesionalke po-ma in pripravljenosti narediti nekaj lepega za skupnost, v kateri živite in se šolate, vam ne manjka, to ste nam mento­ricam dokazali vsak posebej in vsi skupaj. Hvala vam in vašim staršem, ki vam stojijo ob strani in vas spodbujajo na vaši poti. Mirjam Secnik, OŠ Ig Barbara Flajnik Kulturni praznik v Škriljah O dkar so gasilci v Škriljah v svoji dvorani v gasilskem domu uredili ogrevanje in položili nov pod, je dvorana polno zasedena. Med tednom v njej potekajo razlicne vadbe, med viken­peljale voditeljice Zoja Šauer, Ana Kramar in Lara Comino. Kako se profesionalno pleše, sta nam v dveh nastopih pri­kazala plesalca standardnih in latinskoameriških plesov Enej Eržen in Tara Por. V španšci­ni so poezijo deklamirale Ana Kramar in Tea Rupert, v slo­venšcini pa Eva Šivec in Eva Grebenc. Za ljubitelje glasbe so pos­krbeli inštrumentalisti Ema Kvržic na klarinetu, Amadej Juha na harmoniki in Iza Fer-kulj na flavti ter za konec glas­bena skupina Tretji kanu, ki sta jo zastopala Anja Pavlin (vokal) in Jan Medle (vokal, kitara). Prireditev je zaokro­žila tudi scenska postavitev pod budnim ocesom uciteljice likovne umetnosti Jožefe An­tolic. Ko clovek prisostvuje tovr­stnemu dogodku, si ne more kaj, da ne bi pozneje o njem nekoliko razmišljal. Ni na­mrec mogoce, da bi bili kar vsi po vrsti umetniki, slikarji, pesniki, plesalci, glasbeniki in drugi umetniški poklici, za to je potreben talent. Talenti v kulturi in umetnosti pa niso prav na gosto posejani, zato vsem nastopajocim ucencem in ucenkam – talenta, pogu­ dom pa obcasna druženja. dih, ki se v popoldanskem casu ucijo in Nekega dne se je porodila ideja, da bi urijo v glasbi, plesu … pa smo jih povabili otrokom, ki se sicer družijo na vaškem k sodelovanju. Kar 15 tock smo videli, od igrišcu in po vasi, ponudili priložnost, da najmlajšega šestletnega kitarista Sama do se preizkusijo tudi na odru. Toliko je mla-starejših odlicnih harmonikašev. Videli smo tudi tri plesne nastope, dve skupini breakdancea, ki ju vodi Miha Širme, in plesno skupino deklet, ki jo vodi Elena Karaseva. Programa je bilo za celo šolsko uro, dvorana cisto polna, publika nasmeja­na, otroci pa so nas razveselili z resnicno dobrimi nastopi. Odlicno je bilo, da smo kar ostali in se družili še cel vecer. Katja Gorjup,SVS Škrilje Amadej Bergles Februarski Govekarjev vecer Vabimo vas na premierno uprizoritev mladinske igre Janeza Remškarja Mulci proti doktorju Zlobi v cetrtek, 26. marca 2020 ob 18.00 v dvorani Centra Ig (Banija 4). Vabljeni! Obcinska revija pevskih zborovZbore, ki delujejo v Obcini Ig, tudi letos vabimo k so-delovanju na obcinski reviji pevskih zborov, ki bo v soboto, 16. maja. Obcinska revija pevskih zborov je osrednji zborovski dogodek v naših krajih, kjer se na enem mestu z izbranim programom predstavijo vsi zbori. Na re-viji bo prisoten strokovni spremljevalec. Vaše prijavnice pricakujemo do cetrtka, 23. aprila 2020, na naslov Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, e-pošta: maja. zupancic@obcina-ig.si. Obrazec za prijave bo pravocasno poslan vsem zboro­vodjem, razpis pa bo objavljen tudi na spletni strani Obci­ne Ig. Vse dodatne informacije na tel. 01/28-02-318. Maja Zupancic, obcinska uprava V ponedeljek, 17. 2. 2020, smo v dvorani Centra Ig clani društva Fran Govekar Ig pripravili Gove­karjev vecer. Predstavili smo svoje dejavnosti. Predstavile so se skupine, ki delujejo v okviru društva. Kot prve so nastopile pev­ke Ženskega pevskega zbora Perunike. Zapele so nam tri skladbe. Literarno skupino so za­stopale: Darja Avsec, Jožica Šubic in Alenka Jeraj, ki so prebrale nekaj svojih pesmi. Mladinska gledališka sku­pina se intenzivno pripravlja na srecanje gledaliških sku-pin. Ogledali smo si odlomek iz njihove nove igre Mulci pro-ti doktorju Zlobi. Lutkovna skupina se je predstavila s projektom gle­dališce kamišibaj. Odrasla gle­dališka skupina je predstavila odlomek iz komedije Doho­dnina. Vsak Govekarjev vecer koncamo z odprtjem razstave likovne skupine. V pustnem casu si v krajevni knjižnici lah­ko ogledate razstavo pustnih mask na Slovenskem. Božena Števancec Alenka Jeraj Mladinska gledališka skupina med nastopom Obišcite spletni portal Obcine Ig na: www.obcina-ig.si. Obcni zbor Društva Fran Govekar Ig 17. februarja 2020 je imelo društvo re-obcinski in medobcinski ravni. Pregledali dni obcni zbor. Po porocilu predsednice smo financni nacrt za leto 2020 in vse sku­društva Alenke Jeraj so sledila porocila paj potrdili. nadzornega odbora, racunovodsko, disci-Septembra bomo praznovali 130. oble­plinsko in porocila posameznih skupin. tnico rojstva Franca Kramarja, kar bo obe-Vse skupine društva so bile v lanskem leženo z vec prireditvami in dogodki. letu uspešne in so uspešno realizirale Ob koncu obcnega zbora je predsedni­svoj letni nacrt za leto 2019. Pod okriljem ca društva Alenka Jeraj prejela Linharto-Društva Fran Govekar Ig delujejo: Lutkov-vo zlato znacko JSKD za vec kot 15-let­na skupina, Mladinska gledališka skupina, no delovanje na podrocju gledališca kot Odrasla gledališka skupina, Moški pevski igralka in režiserka. zbor, Perunike, Borovnicke, Likovno-foto-Nadaljevali smo z Govekarjevim ve­grafska skupina, Literarna skupina in Tu-cerom, na katerem so se s programom risticna skupina. Letos smo ustanovili še predstavile skupine našega društva. Li-Etnološko skupino. kovna skupina je v knjižnici postavila na V nadaljevanju obcnega zbora društva ogled razstavo z naslovom Pustne ma-smo pregledali Nacrt dela društva v letu ske na Slovenskem. Razstavljajo: Jožica 2020. Poleg rednih mesecnih aktivnosti Šubic, Milan Šubic, Zmago Werbole, Mi-posameznih skupin nacrtujemo tako kot lan Zgonc, Julijana Peršic, Marija Minka zadnja leta od aprila do novembra odpreti Žagar, Ivanka Demšar, Marija Franinovic, TIC v Mladinskem domu na Igu, kjer so Zdenka Vinšek, Irena Gašparic, Irena Bro-tudi redna vodenja po kolišcarski razstavi. vet Zupancic in Erika Železnik. V nacrtu so vsakoletni priložnostni nasto-pi skupin in posameznikov ter gostovanja. Mateja Jere Grmek, Tako kot do zdaj bomo tudi letos sodelo­ podpredsednica Predsednica društva je prejela zlato vali z drugimi društvi in skupinami na Društva Fran Govekar Ig Linhartovo znacko. Ciganska ohcet V sodelovanju s Konje-smo prehodile, ampak tako rejskim društvom Krim lepo, kot nam je tu na Igu, nam smo na letošnjem pust-ni bilo nikjer. Cista narava, nem karnevalu na Igu pripra-gozdovi, polja, travniki, cista vili skupno sliko Ciganska pitna voda … Opazile smo, da ohcet. V našem društvu smo v vaših krajih ni Romov, torej se bolj specializirali za 'cigan-vas naprošamo, ce ima kdo ke šlogarice', v konjerejskem kakšen majhen kos zemlje, da pa so dali poudarek mlademu bi se tu ustalili z našim mladim ciganskemu paru, ki se poroci. parom in pognali korenine. Ne Tole pa je sporocilo cigank na potrebujemo veliko, le toliko, Ižanskem pustnem karnevalu: da bi si vsi skupaj (Marija, »Ola, ola, dragi Ižanci, po-Filicita, Florentina, Sofia, Iza­vedati vam moramo, da je za bela, Anabela, Evita, Pilar …) nami zelo dolga pot. Na pova-z družinami uredili dom. bilo bratranca Demuša, ki se V znak zahvale imamo da­ženi, smo iz Malage krenile že nes za vas posebno ponudbo. avgusta. Mnogo lepih krajev Samo danes vam zaradi naše ciganske ohceti in obiska tu-ne vstopa v politiko … pa žal ni kaj na Igu zastonj prerokuje-poslušal. Kaj bo pa z Janezom mo in vam lahko napovemo Janšo – je pa poklicna skriv­zelo lepo prihodnost. nost. Najprej moramo poveda- Tako smo med drugim pred ti njemu, potem šele medijem. davnimi leti na pocitnicah v Ce torej želite, beremo iz Španiji Melaniji Tramp napo-krogle v šotoru, iz kavne used-vedale, da bo prva dama Ame-line, kart … Kar korajžno, Ižan­rike. Tudi Angeli Merkel je ci.«naša mama v kartah videla, da bo nemška kanclerka. Evita pa Nežka Grmek je Marjana Šarca posvarila, naj Turisticno društvo Bober Ig vabi na REDNI OBCNI ZBOR DRUŠTVA, ki bo v petek, 20. 3. 2020, ob 18. uri v prostorih Hrenove ulice 13, Ig. Dnevni red: 1. Uvodni pozdrav 2. Porocilo društva 3. Predlog o ukinitvi društva 4. Razno Vabljeni! • KOTICEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Tehniški dan – ogled poštnega muzeja Zjutraj, 3. 2. 2020, smo golobih pismonošah in starih nimiv predstavitveni film o cal: »To ni Gradec, to je Polhov se ucenci 6. razredov Rimljanih, ki so imeli razveja- Polhovem Gradcu, ki razloži Gradec!« odpravili v Polhov Gra­ ne postojanke po vsem svojem nastanek zanimivega imena Zanimivega dne je bilo hit- dec na ogled poštnega muzeja. ozemlju. Slišali smo o prvih kraja. Govori o tem, da je ne­ ro konec in z lepimi vtisi smo Razdelili smo se v dve skupini. poštnih uradih pri nas, o starih koc v Gradec prišel plemic. se odpravili na Ig. Naš razred si je najprej ogledal telefonih. Poskušali smo tudi Ker ni imel prenocišca, je ko­ zgodovino pošte. Prva znana telefoniranje preko centrale. nja privezal za drevo in od ut- Leja Gacnik, 6. a pošta je bilo sporocilo mara- Po malici smo na delavnici rujenosti zaspal. Ponoci so mu tonca o zmagi Grkov. Potem izdelali vsak svojo štampiljko polhi pregrizli sedlo. Ko se je sem si zapomnila zgodbo o z imenom in si ogledali za­ zjutraj zbudil, je na glas zakri- Zimski športni dan Bolezen 7. 2. 2020 smo šli ucenci in ucen-sem uživala in se prepustila svojim Ko se jesen zakljuci, smo po navadi veseli, ke od 6. do 9. razreda na drsanje. belo-rjavim drsalkam. Drsali smo ker takoj pomislimo, No, za športni dan smo si lahko v krogu, na sredini je bil narisan kako ob peci se bomo lahko greli. izbrali smucanje, pohodništvo in krog. V tem krogu si lahko delal O slabih plateh zime ne razmišljamo, drsanje. Ob 8.30 smo z avtobusom razlicne drsalne elemente, kot so tedaj si le beli sneg odšli v Tivoli. Ko smo prišli do Ti-lastovka, obrati, skoki, pirueta. Po-in ledene snežinke pred ocmi domišljamo. volija, smo se šli igrat na velika in leg drsališca je bila tribuna, kjer je Toda cez nekaj casa se ljudje zacnejo bati, zanimiva igrala ob mini golfu. Pre-imel vsak svoj nahrbtnik s pijaco da tople zimske vecere izkusili smo gugalnice, tunele, to-in hrano. Vmes sem se usedla in bodo morali bolni v postelji preležati. bogane, potem smo pojedli še ma-opazovala drsalce. Okrog mene so Ko zagledajo ostale, se skrb še poveca, lico in že je bil cas, da se odpravimo bile moje prijateljice in z njimi sem kaj šele, ko vidijo, v halo Tivoli, kjer smo lahko drsali. se še toliko bolj zabavala, kot ce bi da v bolnišnici je gneca. Vstopili smo v stavbo in pred bila sama. Športni dan z drsanjem nami je bilo veliko drsališce. Kdor mi je bil zelo všec, saj zelo rada dr-Takrat to poskusimo prepreciti na vse nacine, ni imel svojih drsalk, si jih je lahko sam. z babicami in dedki, sposodil. Ker sem imela svoje dr-Ko sem prišla domov, sem ta dan dokler to obdobje ne mine. salke, sem bila hitro na ledu. Dobro predstavila še domacim. Ko vsi že mislimo, da je to minilo, znam drsati, zato sem bila kar hit- nekoga je zopet v bolezen zavilo ra. Veter mi je pihal v lase, jaz pa Sara Škulj, 6. a in nam vso skrb povrnilo. Kian Hodžic, 7. b Februarsko dogajanje v enoti Hribcek F ebruarja smo se v enoti Hribcek najprej posve-cali spoznavanju Slove­nije, izdelovali smo zastave, se naucili slovensko himno, ob uprizoritvi vzgojiteljic pa spoznali tudi Povodnega moža. Z njim in z Urško smo nato skupaj zaplesali na 'plesu ob Ljubljanici'. Kot vsako leto smo se po­tem veselili pusta, le da ma-škare snega tokrat nismo od­ganjale, temvec privabljale, in to zelo uspešno: že naslednji dan nas je sneg neizmerno razveselil in nam omogocil snežno športno dopoldne. V skupinah Ježki in Polžki pa smo se ves mesec priprav­ljali še na en pomemben dogo­dek – s pomocjo ostalih vzgoji­teljic naše enote smo v sklopu projekta Turisticne zveze Slo­venije izpeljali Gozdni festi­val, na katerem smo prepe­vali, pripravili dve predstavi, tekmovali v kvizu in izdelali gozdne šopke. Tudi februar je bil pri nas tako poln dogajanja in veselja. Enota Hribcek Gozdni festival Ples ob Ljubljanici Pustno rajanje v enoti Studencek P ustni dan pri nas se je zacel zelo pestro. V vrtec so prišle Elze, Spiderma­ni, indijanci, gasilci, trobenti-ca, viking ter drugi risani in pravljicni junaki. Pustno raja­nje je potekalo celo dopoldne. Obiskale so nas tudi maškare iz obcinske uprave, ki so ot­rokom prinesle polno košaro cokoladic. Odganjanje zime in slabega vremena smo z otroki nadaljevali po ulicah Iga. Enota Studencek Kulturni dan v Škriljah ali Hura kultura V petek, 7. februarja 2020, dan pred slovenskim kulturnim praznikom, se je ob 18.30 v dvorani gasilskega doma v Škriljah zacela prireditev, ki smo jo poimenovali Hura kultura!. Na priredi­tvi so se predstavili mladi iz vasi Škrilje. Nastopali so mladi glasbeniki, ki se ucijo v razlicnih glasbenih šolah ali zaseb-no. Igrali so na harmonike, kitare, flavto, klarinet in trobento. Nastopale so tudi tri Kitarist plesne skupine, ki med tednom vadijo v Škriljah. Med glasbenimi nastopi sta bili tudi dve deklamaciji: pesem Toneta Pav-cka in ena moja pesem. Na prireditvi pa sem s povezovanjem vecera preizkusila tudi svoj pogum. Nastopalo nas je veliko, imeli smo se super in verjamem, da nas bo prihodnje leto še vec. Po prireditvi sta potekala druženje in pogostitev, ki jo je pripravil SVS Škrilje. Skladba za klarinet Skoraj na morju V petek zvecer smo z družino sedeli za mizo. Starša sta mi povedala ve­selo novico, da bomo zjutraj odšli na morje. Oba z bratom sva bila zelo vzne­mirjena. Mama je rekla, naj si gremo pripravit kovcke. Petkove noci kar ni hotelo biti konec. Zelo slabo sem spal. Ampak kar naenkrat je zazvonila budilka. Hitro sem stekel v spalnico, da bi prebudil še pre­ostale družinske clane, s so bili že budni. Spodbujal sem jih, naj se hitro oblecejo. Vsi smo pozajtrkovali, si umili zobe in se poslovili od starih staršev. Odšli smo v garažo. Ko je oce hotel vžgati avto, se ta ni vžgal. Nastala je smrtna tišina. Oce je bil zelo jezen. Po nekaj neuspelih posku­sih smo se odpravili nazaj v hišo. Nato se je mami porodila odlicna ideja. Rekla je, da vidimo Krim pred sabo. Brez odlašanja smo se odpravili nanj. Zgoraj smo se odže­jali in najedli. Ceprav se dan ni zgodil po mojih željah, smo ga preživeli odlicno. Zvecer sem se ponosno ulegel v posteljo. Lan Mahkovec, 5. c Od pusta do pomladi Zdaj pospravimo že smucke, sanke in še bord, ker sneg odhaja, pust prihaja, zima pobegnila bo. Pust je lep cas, ko v maskah od vrat do vrat, hodimo in se veselimo, zraven pa pomlad prinašamo in preganjamo ta mraz! Pomlad je lep nasad, ki ozeleni in v vrt se spremeni. Obarvane cvetlice pokukale so ven in mi kotalimo po bregu zunaj se. Dnevi se daljšajo, noci pa krajšajo in mi smo radi zunaj, ker je že zelo toplo. Julija Glavan Obiskovalcev je bilo zelo veliko, hvala vam za spodbudo in aplavze. Hvala SVS-ju za organizacijo dogodka, Katji Dragar Gorjup pa za koordinacijo nastopajocih in povezovalno besedilo. Hvala vsem, da smo se mladi lahko predstavili sosedom in vašcanom. Julija Glavan Harmonikar Vesele maškare Na zvonec pozvonimo in vas razveselimo. Prišle so maškare vesele in pesmico vam bomo zapele. Zima že stran hiti. Nato pa se pomlad zbudi. Dovolj je zime letos bilo, zato raje pomlad pozdravimo. Pust je poln mask in srece, polnih ust in bonbonov polne vrece. Veseli smo mi in veseli ste vi, ce maškara vas razveseli. S polno vreco odhitimo in še koga razveselimo. Mi smo maškare vesele in zdaj bomo še drugim pesmico zapele. Ajda Grum, 3. a, in Tristan Grum, 5. c Otroci, vabljeni na prireditve v Knjižnico Ig: Pravljicno ustvarjalna delavnica Dream in English - A special guest 18. marec ob 17.00 Zgodba A special guest nas bo pripeljala v hišo silno sko­pe ženice. Se bo omehcala in postala dobra gostiteljica? Za otroke od 3. do 8. leta. Vodi Špela Podkoritnik Mokorel. Ura pravljic Beremo s tackami Zajcek Belko in prijatelji Vsak drugi in tretji ponedeljek v mesecu ob 1. april ob 17.00 17.00 Bil je zajcek, ki je znal pripo-Vabimo otroke, ki bi želeli s kužkom doži­vedovati najlepše zgodbe … veti domišljijski svet pravljic, da se nam pridružite in sami glasno preberete pravlji-Vabljeni na prav posebno co pravemu kužku. Primerno za otroke od 7. pripovedovanje cudovite do 12. leta starosti. Delavnico vodijo prosto­zgodbe o prijateljstvu ob voljke iz društva Tacke pomagacke. slikah na malem odru – kamišibaj. Pripoveduje: Nataša Uršic. OBVEZNE PRIJAVE Zadnja ura pravljic v tej na 01/308-57-20 ali sezoni! ig@mklj.si. • SVET OKOLI NAS ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Cez Južno Ameriko na kolesu (2. del) Kolesarsko pot po Južni Ameriki sem zacel v Buenos Airesu v Argentini. Na meji z Brazilijo sem si ogledal cudovite slapove Iguazu. Pot sem nadaljeval v Paragvaj, kjer sem obiskal finale nogometne tekme južnoameriškega pokala. Kolesaril sem spet v Argentino in nato v Bolivijo, kjer sem premagal visoke prelaze v Andih in imel težave z dihanjem. Po dveh mesecih in dobrih 5.000 km na kolesu sem pot sklenil v Limi v Peruju. N a Martinov ponedel­jek, 11. novembra, sem Paragvaj in tudi Asun­cion zapustil na hitro po na­tanko enem tednu. Na mojo žalost, saj to ni bilo v nacrtu. Prvotno naj bi še ostal v Pa-ragvaju in kolesaril severno od Asunciona proti Boliviji. Tam so bile zaradi predsedniških volitev, prirejanja izidov in po­bega aktualnega predsednika Moralesa nestabilne politicne razmere in kar nekaj Sloven-cev, živecih v Južni Ameriki, mi je pot v Bolivijo odsvetova-lo. Sam sem si sevedapotitja želel in tako sklenil kompromis ter se na pot podal po drugi, nekoliko daljši poti. Upošteval sem Bogdanov nasvet in s traj­ektom cez reko Paragvaj spet prispel v Argentino, v provin-co Formosa. Na sreco so bile ceste boljše in manj prometne,kot bi bile v Paragvaju. Še ved-no pa so bile tropske razmere: temperature okoli 40 stopinj in veliko vlage; 18. novembra je padel temperaturni rekord na tej poti – v senci je bilo 43 stopinj. Poleg tega sem spil 12 litrov tekocine, kar je bilo tudi najvec na poti. Jok v Santa Cruzu Argentino sem naslednji dan dokoncno zapustil in za-cel kolesariti po Boliviji. V južnem delu so bile še vedno tropske razmere in vecinoma ravninske etape. V soboto, 23. novembra, sem prikolesaril v Santa Cruz, najvecje mesto Bolivije, ki ima približno mili­jon in pol prebivalcev. Nekaj dni sem bil nastanjen pri zna­ni slovenski slikarki Ejti Štih, kjer že dolga leta živi z mo-žem, domacinom Luchom. Še vedno mi je odsvetovala pot proti severu, ceš da je prene­varno, a razmere so se pocasi umirjale. Odlocil sem se, da bom pot nadaljeval po zacr­tani poti in 26. novembra Ejti zapustil, a le po petih km sem se v središcu mesta ustavil v hotelu Continental za kratek postanek. Neki možakar me je opazil in povabil na pijaco. Po-nudil mi je tudi brezplacno no­citev in mislil sem, da se šali. Vprašal sem ga, ali je gost ho-tela, a mi je Alfred odvrnil, da je direktor. Od ganjenosti sem zacel jokati in za zacetek mi je ponudil robec. Seveda sem po­nudbo sprejel in prenocil brez­placno v dobrem hotelu. Visoka nadmorska višina in pomanjkanje kisika Naslednji dan sem velemes-to le zapustil in kmalu naletel na prve ostanke ovir in vojake, ki pa niso vec imeli dela, saj so nekaj dni prej ceste ponovno odprli in protestov Moraleso­vih podpornikov ni bilo vec. Zaceli so se prvi težji klanci in pocasi sem prehajal v Ande. Ponedeljek, 2. decembra, je bil najtežji dan na poti in mor­da celo v vsej moji kolesarski karieri. Za seboj sem pustil vsega 84 km, a premagal kar 2.100 metrov višinske razlike; premagal sem tri prelaze prek 3.000 metrov, zadnjega viso­kega 4.102 metra – Sayari. Po-leg tega sem prvic v življenju kolesaril na nadmorski višini 4.000 metrov in bil tudi sicer prvic fizicno tako visoko na našem planetu. 4.496 – ne, to ni moj pin, pac pa je toliko me-trov visok prelaz La Cumbre v Andih, ki sem ga premagal dan pozneje; žal na prelazu ni ura­dnih oznak – ni table. Ta etapa ni bila tako zahtevna, saj je bil v nasprotju z minulim dnem to edini prelaz ta dan. Sami vzpo­ni sicer niso bili tako dolgi in težki, težava je bila, ker na taki višini ni dovolj kisika in sem imel zaradi tega težave z diha­njem. Ne samo ko sem kolesa­ril, vcasih celo ponoci, ko sem se zbudil in lovil sapo. Bolj kot noge, me je bolela glava. Dan zatem sem prikolesa­ril v prestolnico La Paz, ki je najvišje ležeca prestolnica na svetu – okoli 3.700 metrov. Sicer je v zacetku decembra pozna pomlad prišla tudi vi-soko v Ande, a dnevne tem­perature na taki višini so bile okoli 15 stopinj, najnižje jutra­nje pa okoli pet; motece je bilo zlasti, ker je ves cas pihalo. Še naslednji dan sem ostal v zani­mivem mestu in si ga ogledal tudi z gondolo. Prikolesaril sem do jezera Titikaka, ki je najvišje ležece plovno jezero na svetu – 3.809 metrov; povr­šina je 8.400 kvadratnih km. V soboto, 7. decembra, sem zacel kolesariti po Peruju, zadnji, peti državi na poti, zame sed-mi južnoameriški in 83. sku­paj (45. neevropski). V mestu Puno sem se z barko peljal po jezeru in obiskal indijance Urosi. Zapustil sem Ande in se spustil v velemesto Arequipa ter predvsem lažje zadihal. Za konec Pacifik in potepuški psi Prilolesaril sem na obalo Pacifika oziroma Tihega ocea­na, kjer sem se nekajkrat tudi okopal. V minulih letih sem to storil na razlicnih koncih sve-ta že veckrat. Najvišje dnevne temperature so bile do 30 sto­pinj; klima pa je bila drugacna kot v prvem delu poti – zdaj je bilo pušcavsko podnebje. Del-no kot pacient, delno kot gost sem prenocil v bolnišnici. V kraju Chala pa sem spet pres-pal brezplacno v hotelu – s po­mocjo receptorja Cezarja. Zad­nje dni so me ovirali predvsem potepuški psi, ki so po vaseh dirjali za mano, kar je bilo še posebej motece. Sreda, 18. de­cember, je bil zadnji, 63. dan na poti in v prestolnici Lima, ki je tudi najvecje perujsko mesto in šteje osem milijonov prebivalcev. Pozno zvecer sem prikolesaril na letališce. Nas­lednji vecer sem imel let proti Evropi in dolgo vroce poletje se je sredi decembra koncalo tudi zame. Skupaj sem na poti s kolesom premagal približno 26.000 višinskih metrov ter 5.047 km, kar je tretja najdalj­ša kolesarska pot in fizicno najtežja v mojem življenju. Zahvala pokroviteljem: Slovenske železnice, SLS, Gh Holding, Zelišcarstvo Maršic, Jumaplast, Bauer, Frizerstvo Alenka, Picerija Stari Kozl, Ktm Jamnik, Avtopralnica Lavrica. Aleš Juvanc Berac V Slovarju slovenskega knjižnega jezika pome­ ni beseda berac osebo, ki prosjaci ter pobira milošci-no in je odvisna od ljudi, ki ji dajejo dar ali vbogajme. Ne-redko se med ljudmi sliši fra­zem: Sneži, kakor bi se beraci tepli ali pa: Nabral se ga je ka­kor berac uši. Beraci so bili se­stavni del vaškega in mestne­ga okolja na slovenskem, vendar so bili že od nekdaj neprijetni sopotniki sleherne družbene ureditve. Preprosta palica je bila nepogrešljiv be-raški pripomocek in simbol izgube premoženja ter iskanja milošcine. V Slovenskem gos-podarju iz leta 1885 je bilo za­beleženo: »Drugace je zastran navideznih siromakov ali po­tepuhov. To so namrec ljudje, ki bi še lahko delali in si kruha služili, pa necejo. Beraška pa-lica se jim v rokah ugreje, da je ne morejo pustiti. Potepljejo se po vseh okolicah, oblazijo vse vasi, hiše, farovže, zlasti ob velikih cestah. Bliže mest, trgov, kopališc so za kmetske ljudi uže neznosna nadloga. Ce jim ne ustrežeš, imaš se njih jeze dostikrat po pravici bati. Treba jim žveplenke in fajfe pobirati, kedar jim pre­nocišca odreci ne moreš. Hiše in sobe moraš vedno zapirati; same ženske in otroci še pa varni niso doma. In ceravno enemu le kaj malega podariš, nabere se v letu znatna vso­ta, ker jih vedno vec prihaja. Zoper potepuhe so ljudje uže marsikaj pocenjali. Tako so ne­kod na Nemškem sklenili, da ne obdarijo nebenega tujega beraca, nobenega potepuha z denarji, videvši, da vsak penez precej v 'šnopspotiki' obvisi. Drugod so sklenili potepu­hom dela ponuditi, na primer kamenje tolci za ceste.« V na­daljevanju je napisano še, da je bila udeležba na delovišcih zanemarljiva, ceš: »Tako se potepuh dela boji! Rajši strada ali gre drugam beracit, da mu le delati ni treba.« Število beracev se je obi­cajno vedno povecalo v casu epidemij, lakote in vojn, zato je županstvo v Ljubljani že v 17. stoletju, podobno kot druga mesta v monarhiji, beracenje omejevalo z beraškimi znac­kami, ki so domacim beracem dovoljevale prosjacenje in bi-vanje v mestu, vsem tujim pa je grozil izgon. Vzrokov, da je nekdo pristal med beraci, je bilo dovolj. Veliko je bilo od­služenih hlapcev pa tudi po­škodovanih in hudo ranjenih vojakov. Ranjenci, ki so bili nezmožni dela, so od voja­ških oblasti dobili odpustnico hkrati z uradnim dovoljenjem za beracenje. Tudi številni bo­gati kmetje so cez noc prišli na beraško palico. Vsak tak nes­recnik je nosil svojo zgodbo, vendar pa so ljudje imeli be­race za postopace in pijance, ceravno so bili resnici na ljubo bolj prizanesljivi do domacih revežev. Posebej postrani pa so gledali tiste, ki so prihajali iz drugih mest ali dežel. Tanja Tomažic v Sloven-skem etnografu opisuje po­jem beraca tako: »Biti berac pomeni najnižjo stopnjo na družbeni lestvici, vendar pa splošno ozracje beracem ni bilo sovražno, dasiravno že dolgo ni vec upoštevalo še iz srednjega veka izhajajocega spoštovanja tistih, ki so si na ubožni nacin življenja izbrali po božji in lastni volji...« Za zakljucek pa še sklepna misel iz Slovenskega gospodarja: »Pri nas vzdramil se je držav­ni zbor in sklenil ravno te dni zoper potepuhe dve postavi, ki bodete kmalu od cesarja potr­jeni. Treba je takih postav, ker si posamezne obcine same in zdatno pomagati ne morejo. Ce ena potepuhe odpodi, dobi jih druga. Vrhu tega dosedanje postave potepuhom ne morejo prav do živega. Vse prebival­stvo, zlasti kmetsko, bo torej novi dve postavi povprek rado sprejelo.« V zakonski uredbi je govora predvsem o obravnavi beracenja, in sicer: »1. Kdor se brez posla, brez dela okoli kla-ti, pa ne more dokazati, da ima za cim živeti ali si vsaj pošteno ne prizadeva prilike dobiti, da si kruha služi, ta je potepuh in se kaznuje z zaporom od enega do dveh mesecev. 2. Kdor na javnih prostorih ali od hiše do hiše beraci, kdor delati noce in kdor nedoletne osebe k be-racenju napeljuje, otroke iz­pošilja ali v beracenje drugim prepušca, dobi trdnega zapora od osem dni do treh mesecev. 3. Za delo sposobne ljudi, ki nimajo dohodkov, pa tudi no-benega poštenega posla ne ter so nevarni osebnam po imetju, more gosposka pozvati in jim naložiti, da v dolocenem casu dokažejo, kako se pošteno živi­jo. Ce tega iz lenobe ne storijo, pridejo v zapor od osem do treh mesecev.« Predstavljam pa vam še eno šaljivo zgodbo iz malhe nekda­njega krajana Franca Likovica z Gornjega Iga: Vide je znal delati s slepimi Šmirarjev Vide je bil pose-ben clovek. V gozdu nad vasjo je imel iz odpadnega lesa na­rejeno bivališce, bolj podobno staji kot spodobni lesenjaci. Živel je samotarsko življenje, podobnih kavljev, kot je bil sam, pa ni trpel. Kadar pa se mu je zahotelo družbe ali pija-ce, se je podal za nekaj dni od doma in nadoknadil vse tisto, kar je med tednom zamudil. Po vaseh je pobiral crkovino, živalsko mašcobo in še dosti drugega, kar so mu ponujali ljudje, nato pa je vec dni za-pored kuhal šmir, da je dobil kakšen krajcar. Bil je ljubitelj vinske caše in je težko prido­bljen denar hitro pretopil v pijaco. Pil je vse po vrsti, ko je bil žejen, in je nesel v želodcu vec vina kot Špeharjev oce na rami krompirja. Na ocitke, da je vinski brat, se je odlocno branil: »Ne, ne maram, da me imate za pijanca, saj ne pre­tiravam s pijaco. Pijem samo tedaj, ko sem v družbi ali sam. Takrat pa od šmira naprej.« Kadar mu je zmanjkalo de­narja, se je brez slabe vesti odpravil po vasi in žical pijaco, kjer se je dalo in kjer se je na­dejal, da jo bo dobil. Tudi tiste­ga dopoldneva ga je zažejalo. Ogrnil si je staro kamižolo ter krevsal proti Špeharjevi hiši. Med potjo ga dohiti star berac. Prime ga za roko in mu rece: »Popotna duša, kako je prav, da sva se srecala. Slep sem in rabim pomoc. Skupaj bova laž­je beracila.« Vide se namrdne, vendar se mu prebudi cut dobrote in skupaj nadaljujeta pot pro-ti Špeharjevi kmetiji na robu vasi. Špeharjeva mati je bila dobrega srca. Ko opazi obisko­valca, ju povabi v hišo in pos­tavi na mizo kislo zelje in za­gozdo kruha, Vidu pa potisne v malho zajetno klobaso v za­meno za šmir. Vid ni hotel dol-go delati napoto in jo je kmalu odkuril iz hiše, berac pa tudi ni zaostajal in je urno pritekel za njim. Nenadoma se ustavi in rece Vidu: »Pol klobase boš pa meni dal, da veš!« Vid ga presenecno pogleda in se cudi, kako neki je lahko berac videl, da je dobil kloba-so, ko je vendarle slep. Zmaje z glavo in ne ve, kaj storiti. V tem se približata majhnemu potoku, ki sta ga morala prec­kati. Vid skoci na drugo stran, nato pa zaklice beracu, naj sto­ri enako. Slepec vzame zalet, preskoci potok in se na dru­gi strani zaleti v bukev, da je vse zvezde videl. Vid, ki je rad burke zganjal, se zareži na ves glas, nato pa zajedljivo rece: »Aha, klobaso si znal vohati, bukve pa ne!« Podobnih zgodb je imel Vid za cel nahrbtnik, vendar mu ni bilo usojeno, da bi sta­rost delal. Z zimo in mrazom ni prijateljeval. Neke mrzle in snežene zime je zamedlo nje-gov brlog in se ni vec prebudil. Zima ga je vzela v svoje naro-cje in zaspal je v vecne sanje. Zapustil je ta svet ter odšel v nebesa brez slovesa. Šmir – kolomaz, mast za maza­nje kolesnih osi pri vozovih. Bojan Jerlah Arhiv avtorja Intervju z Julko Žibert Imela je štiri leta, ko so italijanski okupatorji prihrumeli v vas in jo do tal požgali. Teh prizorov se spominja, kot bi bilo vceraj. Julka Žibert, Jamnikova z Golega, diplomirana sociologinja, danes predsednica Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Ljubljana, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja med drugim ministrica za promet in zveze takratnega Izvršnega sveta Slovenije, je kljub vpetosti v nekatere velike republiške projekte vseskozi ohranjala dejaven stik z okolico, iz katere je izhajala. 19. marec 1942. Slike tistega dne v vaši zavesti ne zbledijo. Le kako naj bi. V vasi, kjer se dotlej ni kaj posebnega do-gajalo, se je sredi dopoldneva zaslišalo kricanje okupatorje­vih vojakov, ki so nas nagnali iz hiš in nas zaceli locevati: ženske, otroke in starcke sku­paj, može in fante pa posebej. Vsevprek so jih zasliševali, jih nekaj izpustili, vec kot 30 pa naložili na kamione in jih odpeljali v ljubljanske zapore, od tam pa pozneje v taborišca. Vsi, ki smo ostali, smo imeli na voljo pol ure casa, da vza-memo najnujnejše stvari, nato smo morali svoje domove za­pustiti in peš ali z vozmi oditi v dolino proti Igu z Golega in iz Škrilj. Ko smo se ozirali na­zaj, smo že videli, kako se iz obeh vasi vali zlohoten dim. Italijani so izropali vse, kar se je dalo, nato pa požgali vse hiše, prizanesli niso niti župni-šcu. Ostali so cerkev, šola in gasilski dom ter Žotova hiša, kjer so imeli Italijani zacasni štab. Pocasi smo se oddaljevali od svojih hiš in prispeli na Ig, kjer smo si poiskali streho nad glavo pri sorodnikih in znan­cih. Enaka usoda kot Golo in Škrilje je doletela tudi vecino drugih vasi pod Mokrcem … Požgali in izselili so Viso­ko, Zapotok, Kurešcek, Selnik in Rogatec, požgali župnišce na Kurešcku, nepožgana je ostala le vasica Klada. Požga­li so tudi parno žago v bliži­ni Golega in obe pripadajoci hiši, pred tem pa okrutno umorili nadlogarja Janeza Podlogarja, njegovo družino pa nasilno izgnali. Okupator­jevo divjanje je trajalo do 21. marca, torej kar dva dni, vse­ga skupaj je pogorelo 170 hiš s pripadajocimi gospodarskimi poslopji. Spomnim se, da sem ob pri­hodu na Ig sedela na lojtrnem vozu, ki je pri Gerbcu zape­ljal preblizu nekega stebra, pri tem pa mi je stisnilo obenogi. Še sama ne vem, kako so me izvlekli iz tistega primeža, spomnim se le, da me je itali­janski oficir nemudoma odpe­ljal v ljubljansko bolnišnico, kjer so mi noge rešili. Tretji dan našega izgona so nam dovolili, da gremo svo­je požgane vasi pogledat, po enem tednu pa smo se smeli vrniti domov. Iz ožganih desk so si nekateri zbili strehe, drugi smo se zatekli v Dolšca­kovo klet, pa v šolo in gasilski dom. Vode si nismo upali piti, bali smo se, da je zastruplje­na. En sam štedilnik smo imeli za celo vas. Toda cez en mesec so Italijani spet prihru­meli, požgali še tisto, kar smo za silo spravili skupaj, in spet smo morali v dolino. Nismo jokali, ceprav je bilo hudo. Seveda tudi Ižancem ni bilo lahko, vendar smo bili pri ne­katerih družinah lepo spreje-ti, Štrumbljeva mama je tako izpraznila salon v njihovi go-stilni, po tleh pogrnila odeje, tam se nas je stisnilo deset družin. V cerkvi smo mora­li stati, nismo smeli v klopi, umazani hribovci … Po italijanski ofenzivi poleti 1942, ki je prizadejala toliko gorja prebivalstvu Notranj­ske in Dolenjske, je po kapi­tulaciji fašisticne Italije sledilo še nasilje Nemcev. Tudi na Golem? Tudi. V casu nemške ofenzi­ve, jeseni 1943, je nemški oku­pator z domobranci prihrumel tudi k nam, na Golo, nas nag-nal v spodnji del vasi, v Dolnje Golo, in nas postrojil pred cevi puškomitraljezov. Zagrozili so nam, da nas bodo pobili do zadnjega, ce poci samo ena partizanska puška. Medtem so vas izropali, odpeljali živino, ostanke požganih hiš polili z bencinom in zažgali, areti­rali nekaj starejših mož in jih odpeljali v Dachau. Bila sem bosa, bil je november, spom­nim se, da me je Škratova teta zavila v predpasnik, da ne bi zbolela. Sploh moram omeniti veliko solidarnost prebival­stva, pomagali so drug dru­gemu, kar je bilo pomembno zlasti po osvoboditvi, ko smo si spet postavljali skromna bi­vališca. Požgani hiši na Golem Požgani stanovanjski hiši na Stari žagi pri Golem Zdi se, da je povojna oblast na te kraje, pa ne le na te, neupraviceno pozabila? Res je, lahko bi se bolj po­brigala, toda prednost pri ob-novi so imele tovarne, ceste, treba je bilo poskrbeti za mes-ta. Mi smo prišli na vrsto po­zneje, elektriko smo tako do-bili šele konec petdesetih let, nekaj let zatem smo docakali še avtobusno povezavo od Iga do Roba, dotlej smo iz teh vasi na Ig pešacili. Tisti, ki so delali v Ljubljani, so morali vstajati ob štirih zjutraj po­zimi in poleti. Ampak ni bilo vse zanic, kot vcasih slišimo. Ljudje so dobili delo, stanova­nja. Zlasti pomembno je bilo to za tako imenovani kmecki proletariat, za ljudi, ki so bili pred vojno brez vsega, mnogi obsojeni na životarjenje, na status dekel in hlapcev. Vaša osebna zgodba, se zdi, je zgodba o uspehu? To bi bilo pretirano. Pri hiši nas je bilo sedem otrok, oce je po internaciji zbolel in pri 55 letih umrl. Imeli smo majhno kmetijo, mama je hodila tudi na dnino, da smo preživeli. Morali smo si poiskati delo, se izobraževati. Sama sem v mestu bivala v Domu Anice Cernejeve in obiskovala Po-ljansko gimnazijo, nato pa di­plomirala na takratni Visoki šoli za sociologijo, politicne vede in novinarstvo. Službo sem dobila na PTT Ljubljana, zacela kot pripravnica in ko­nec sedemdesetih let napre­dovala do svetovalke in zatem direktorice. V zacetku osem­desetih sem sprejela službo v Izvršnem svetu Slovenije in bila imenovana za ministrico za promet in zveze, takrat se je ta funkcija imenovala pred­sednica republiškega komi­teja. Ce odgovorim na vaše vprašanje, je bila to res morda zgodba o uspehu, vendar ne zaradi funkcije, ampak zaradi stvari, ki jih je moj resor do-segel. Predsednik Izvršnega sveta v tistem obdobju je bil Janez Zemljaric. Rekel bi oster clovek, kot ga imamo v spominu novinarji iz tistega casa. Ne morem soditi o stvareh, ki jih ne poznam. Kot clani-ca njegove vlade pa moram reci, da je bilo delati z njim prijetno, a tudi zahtevno. Predvsem: treba je bilo delati. Znal je spodbujati, a poudar-jam, bil je zahteven. In držal je besedo. V tistem casu smo izpeljali nekaj izjemnih stva­ri, zgradili smo cesto pod Sabotinom, avtocesti Ljublja-na–Kranj–Naklo in Ljublja­na–Šmarje Sap, izdelali nacrt in strokovno ekspertizo za graditev slovenskega dela ka­ravanškega predora in nemu­doma zaceli dela, posodobili smo letališce Brnik in Inex Adrii omogocili nakup osmih airbusov, uredili izpopolnili telefonsko omrežje, zgradili vrsto lokalnih cest … Tudi asfaltno cesto od Iga do Roba, leta 1983. Zlobneži bi dodali, da ste si s tem postavili spomenik … Da, spomenik vsem tistim, ki so se izdatno angažirali za ta projekt: od pridobitve ze­mljišc, financne konstrukcije, nacrtovanja spremenjene tra­se. Tu gre za krajevno skup­nost, obcino in tudi vojsko. Deset kilometrov in vec pra­šne makadamske ceste se danes sliši kot nekaj izmišlje­nega. Si predstavljate, da se mimo vaše hiše vsak dan vali prah izpod nekaj sto avtomo­bilov? Konec sedemdesetih let so te vasi dobile tudi vodo­vod, ki smo ga gradili udarni­ško, s pomocjo obcine. Doma-cini niso pozabili, kako veliko delo so tedaj opravili kadeti milicniške šole iz Tacna. To, da ste danes predsedni- ca ljubljanske zveze borcev, se glede na tisto, o cemer sva se pogovarjala na zacetku, zdi logicen korak pri vaših družbenih in organizacijskih prizade­ vanjih. Bi se kar strinjala. Na eni strani gre za poudarjanje in ohranjanje vrednot naše­ga medvojnega upora: boj, požrtvovalnost, tovarištvo, enakost, pogum, žrtvovanje pa tudi kriticnost do lastnih napak in nerazumnih odloci­tev, hkrati pa opominjanje na strahote, ki so se zgodile na­šim ljudem in našemu naro­du. Govorim o okupatorjevem nasilju, izdajstvih in pobojih, naj omenim streljanje talcev v Gramozni jami in na streli-šcu ob Dolenjski cesti, Rado­hovi vasi, sprevrženi moriji v Kozlarjevi gošci in na Svetem Urhu pri Ljubljani, zlocinu na Stranicah pri Frankolovem, ko so Nemci obesili sto slo­venskih domoljubov, poboju Cankarjevega bataljona na Javorovici. Teh stvari naš na-rod ne sme pozabiti. In zdaj ob vsem tem razveljavitev sodbe glavne-mu akterju slovenskih domobrancev generalu Levu Rupniku? Nezaslišano in nedoum­ljivo s strani slovenskega sodstva! Po njegovi logiki bo evropsko sodišce za clo­vekove pravice razveljavilo nürnberški in še kakšen drug proces proti vojnim zlocin­cem. To je princip sojenja zlo-cinom, starim sto let in vec, z današnjimi zakoni. Tega bor-cevska in vse protifašisticne organizacije tega sveta ne bodo nikdar sprejele! Lado Ambrožic Arhiv Julke Žibert in knjiga Ludvik Golob: Ljudje izpod Mokrca in Kurešcka 1941–45 Bronasto bodalo z Iga M esec je okoli in v sklo­pu predavanj Barje, ali te poznam smo poslušali dr. Petra Turka iz Narodnega muzeja v Ljubljani. Predaval nam je o ukradenem in ponovno pridobljenem bo­dalu z Iga. Bodalo so našli na mestu drugega Dežmanovega kolišca leta 1876, vendar v viš­ji plasti, kot je bilo kolišce, ker sodi v zgodnje bronasti cas. Je bronasto, bron je zlitina bakra in kositra. Izredno lepo obli­kovano in okrašeno, kar kaže, da ga je izdelal mojster, ki je vedel, kako se stvarem streže. Sama izdelava in okrasitev je unikatna in je hkrati tudi pod-pis mojstra. Dr. Peter Turk, kustos za prazgodovino v Na-rodnem muzeju, pravi, da pred-met spada med najdragocenej­še primerke bronastodobnega orožja. Je odlicno ohranjen in z unikatnim okrasjem, zato skle-pa, da se je z njim kitil ugleden dostojanstvenik. Dokazuje mojstrsko obrtno znanje livar­jev na obmocju današnje Slo­venije v 2. tisocletju pr. n. št. To je cas zgodnje bronaste dobe, v katerem so bodalo iz­ K ar bom napisala, ni z namero po sporu, am-pak gre za pravice, ki jih imamo vsi ljudje, ki hodimo po naši lepi domovini. Pred mnogo leti je g. Bobic kupil ok. 2 ha senožeti in si na tej parceli zgradil domek, Visoko št. 150. Ko je bila pri­ložnost, je kupil še gozd pod kolovozom, ki meji na senožet in gozd. Ta kolovoz je poveza­va med vasema Visoko in Ro­gatec in je javno dobro, saj ni samo teh 300 m, kjer je zemlji-šce g. Bobica, kolovoz vodi do Visokega. Gospoda je motilo, da ho-dimo mimo njega, zato je pos­tavil leseno rampo, na vsak konec pa še tablo pozor-hud­delali in ga uporabljali. Rezilo je konec 19. stoletja tedanji ku­stos Deželnega muzeja Drago-tin Dežman odkril na drugem kolišcu pri Igu. Tamkajšnje najdbe so datirali v 3. stoletje pr. n. št., nekaj predmetov pa je bilo za kakšno tisocletje mlaj­ših, med njimi tudi omenjeno bodalo. Da je mlajšega izvora, se da sklepati po vrezih na pol-krožni rocajni plošci ali pa po visecih šrafiranih trikotnikih pod njo, kar je bilo znacilno za konec zgodnje bronaste dobe. Bodalo je bilo leta 1985 s še 44 dragocenimi kosi ukradeno iz Narodnega muzeja. 33 let pozneje se je pojavilo na dražbi v Londonu. Ker je muzej krajo prijavil in Interpol sledi tovr­stnim dogajanjem na crnem trgu, bodala niso mogli proda-ti. Leta 2018 so ga zato morali vrniti Narodnemu muzeju. Ukradeno bodalo so izsledi­li leta 2015 v katalogu tik pred neko londonsko dražbo. Bilo je del zapušcine pokojnega boga­tega britanskega zbiralca. Ime-lo je zabrisano inventarno šte­vilko. Deset let pred tem je bilo kupljeno na newyorški dražbi za 6.000 ameriških dolarjev kot predmet iz zbirke vojvodinje Mecklenburške. Pri obeh pro-dajah pa so bili v katalogu ob bodalu navedeni lažni podatki, da izvira iz zbirke vojvodinje Mecklenburg, ki naj bi ga okoli leta 1900 podarila neki nemški plemiški družini. Vojvodinja je na zacetku 20. stoletja izko­pavala na mnogih slovenskih arheoloških najdišcih. Bogato gradivo njenih izkopavanj je zdaj razpršeno po svetu. Pripi­sovanje predmetov njeni zbirki je primerna krinka za razpe-cevalce gradiva, ki izhaja iz sumljivih okolišcin. Bronasto bodalo z Iga ne izhaja iz zbirke vojvodinje Mecklenburške, saj je bilo odkrito že tri desetletja pred njenimi raziskavami. Od takrat je bilo del zbirk in stalne razstave tedanjega Deželnega muzeja za Kranjsko. Ena od pomembnejših do-kaznih fotografij bodala je tudi tista, ki prikazuje luknjici, nas-tali pri jemanju vzorcev brona v šestdesetih letih. Luknjici sta na predmetu še vedno vidni. Iz muzeja je bilo leta 1985 ukradenih 45 primerkov bro-nastodobnega orodja, nakita in orožja. Vecina je bila v lasti Narodnega muzeja, pet pa jih je bilo iz Pokrajinskega muzeja Maribor. Dr. Peter Turk pravi, da 2. tisocletje pr. n. št. v Sloveniji slabo poznamo. Naselbinski ostanki tega obdobja so na­mrec skoraj izkljucno majhne nižinske neutrjene vasi s prep-rostimi lesenimi hišami, ki ne odražajo posebnih civilizacij­skih presežkov. Zato so takšni izjemni obrtniško livarski iz­delki v bronu, kot je bodalo z Iga, odlicni kazalci mojstrske ustvarjalnosti izpred 3.500 let. Izredno veliko najdb iz tega casa so našli tudi v Ljubljani­ ci: bodala, mece … Sklepajo, da gre za posebna darovanja, ko so vodi darovali svoj dar, nekaj dragocenega. Lepa primerka sta meca z Lavrice in Jabelj. Vse mece pa so takratni livarji iz teh krajev vešce obrtno in umetniško do-delali. Mateja Jere Grmek • OBCANOV KOTICEK ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Tudi na Visokem se nekaj dogaja pes-privat. Seveda je na tabli njegov ljubljencek, tabla je ve­lika ok. 50 x 50 cm. Ko sem hodila tam, sem vsakokrat odstranila rampo. Seveda gospodu to ni bilo pov­šeci, in enkrat, ko me je videl, da prihajam, je prišel do mene in mi pokazal, kje naj hodim, saj je ob rampi posekal veje in grmovje, ceš naj grem tam. Odgovorila sem mu, da bom hodila po poti, in ne okrog rampe. Povedal je, da bo dal tako ali tako verigo. Naslednji dan sem odšla na Obcino Ig in vse to povedala. Poslali so inšpektorico, ki si je vse ogledala, in gospodu izdala odlocbo, da mora vse odstraniti. Rampa je malo od­rinjena s poti, odstranjena pa ne, table so še vedno na istem mestu. Po ponovnem srecanju na istem kolovozu sem gospoda vprašala, kdaj bo vse odstranil. Zatrdil mi je, da nikoli, saj so table na njegovi zemlji. Nekateri se požvižgajo na vse inšpektorje in pravice dru­gih sovašcanov, saj so oni bog in batina. Takole imamo. Lepo vas pozdravlja najbolj tecna baba v Obcini Ig. Marija Nagode, Visoko Delavnice peke z drožmi na Svobodni šoli Kurešcek D roži so najstarejše vzha­jalno sredstvo, ki na­stanejo s fermentacijo mešanice moke in vode (1 : 1). Poimenujemo jih tudi domaci kvas, kislo testo, divji kvas ali naravni kvas. Naši predniki so z drožmi delali kruh do približ-no konca 19. stoletja, ko so iz­našli nacin proizvodnje kvasa. V zadnjih nekaj letih je na-cin priprave kruha z drožmi vse bolj razširjen, saj ima šte­vilne prednosti. Testo z drož-mi je lažje prebavljivo, ker se sladkorji predhodno prebavijo. Mlecna kislina, ki jo proizva­jajo bakterije v drožeh, pa ima blagodejen vpliv na našo cre-vesno sluznico. Droži razgradi­jo fitinsko kislino, ki škodi lju­dem z obcutljivim crevesjem. V primerjavi s kvasom ima kruh z drožmi nizek glikemicni in-deks, vecji izkoristek minera­lov iz žit, izboljšano strukturo kruha ter posledicno poln okus ter daje daljši obcutek sitosti. Kakšna pa je razlika med pekovskim kvasom in drož-mi? Droži so skupek vec kot 50 razlicnih vrst mlecnokislin­skih bakterij in vec kot 20 vrst naravno prisotnih kvasovk. Pekovski kvas pa je sestavljen iz izolirane vrste kvasovk Sac-charomycesa cerevisiae, ki spadajo med glive. Droži lahko uporabljamo v kuhinji tudi kot nadomestek za dolocena živila ali kot dodatek za izboljšanje teksture, hranlji­vosti in okusa jedem. Pri vseh nacinih uporabe droži v pri­pravi kruha in drugih jedi je bi-stvena fermentacija, pri kateri se organske spojine z bakteri­jami ali glivami spremenijo v alkohol, ogljikov dioksid ali or-ganske kisline oziroma vitami­ne in tako hrano oživi s kopico dobrih mikroorganizmov, na­hrani telo ter poskrbi za doda-no vrednost osnovnih živil. Na Svobodni šoli Kurešcek na Visokem redno organizira-mo delavnice peke in priprave jedi z drožmi. Do zdaj smo iz­vedli že sedem delavnic peke kruha z drožmi, peke krušne­ga peciva z drožmi, peke kola­cev, piškotov in pit z drožmi, izdelave in oblikovanja teste­nin z drožmi ter peke potice in sladkega testa z drožmi. V letošnjem letu nacrtujemo še izvedbo delavnice brez­glutenskega kruha z drožmi, delavnico kombuce, fermenti­ranih vložnin in fermentiranih sirov. Delavnice vodijo izkuše­ni in priznani strokovnjaki. Za udeležbo na delavnici je pripo­ Brezplacno usposabljanje za bodoce podjetnike SPOT Osrednjeslovenske regije organizira brezplacno usposabljanje za vse nove ozi­roma potencialne podjetnike in podjetnice. Za vse, ki raz­mišljate o podjetništvu ali ste ravnokar odprli svoje podjetje, nudimo enkratno brezplac­no usposabljanje ABC podje­tništva 2020. Naša tocka SPOT Svetovanje za Osrednjesloven­sko regijo bo v marcu zacela izobraževanje, ki bo zajelo prvi­ne in orodja, nujne za vsak prvi vstop v svet podjetništva. Usposabljanje bo zajemalo pet izobraževalnih modulov po 10 šolskih ur in bo zajemalo tako predavanja in delo v sku­pinah kot tudi delo na terenu in doma. Od tega mora delo na terenu in delo v predavalnici zajemati vsaj dve tretjini vseh predvidenih ur, tj. 7 šolskih ur. Za Osrednjeslovensko regi­jo bo usposabljanje potekalo v prostorih Gospodarske zborni­ce Slovenije (GZS), Dimiceva 13, Ljubljana. Zacetek izobraže­vanj je predviden za 18. 3. 2020. Vsebina izobraževanj se bo dotikala zacetkov podjetniške poti, preverjanja poslovne ide­je, osnov trženja, digitalizacije poslovanja in pravno-formal­nih vidikov delovanja podjetja. Komu je izobraževanje namenjeno? Usposabljanje je namenje-no tako podjetnikom in pod-jetnicam zacetnikom kot tudi potencialnim podjetnikom in podjetnicam. Usposabljanje se namrec izvaja z namenom opolnomocenja vseh zainte­resiranih s strokovnimi vsebi­nami na zacetku podjetniške poti s posebnim poudarkom na podjetnicah zacetnicah. Za ženske podjetnice Podjetnicam zacetnicam, ki ste podjetje ustanovile v letu 2019 ali ga nameravate usta­noviti v prvi polovici leta 2020, bo Javna agencija SPIRIT Slo­venija ponudila mentorsko podporo ter udeležbo na jav­nem natecaju, ki bo objavljen 28. 2. 2020. Udeleženkam, ki bodo uspešno koncale vseh 5 modulov, bo ponujena mož­nost kandidiranja za financne spodbude. Financne spodbude bodo dodeljene podjetnicam zacetnicam na podlagi njihove predstavitve in izbora najbolj­ših poslovnih modelov. Pogoj za pristop k javne-mu tecaju je, da v letu 2019 rocen prostovoljni prispevek, ki je v celoti namenjen pro-jektu izgradnje Svobodne šole Kurešcek. Ce ste zainteresirani za ude­ležbo na delavnicah, pišite na zuhra@kamerad.net ali poklici­te na 040/292-975. Z veseljem vam bomo podali vec informa­cij o delavnicah in vas dodali na seznam za obvešcanje. Zuhra Jovanovic, Roman Anžic niste kandidirale ali pridobile sredstev v okviru Natecaja za podelitev financnih spodbud za najboljši poslovni model in njegovo predstavitev podjetnic zacetnic 2019. Prijava, razpored in podrob­na vsebina je dosegljiva na: https://www.gzs.si/Novice/ ArticleId/74189/abc-podje­tnistva-usposabljanje-za-pod­jetnike-zacetnike Projekt je sofinanciran s po­mocjo Evropskega sklada za re-gionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnolo­gijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija. SPOT, svetovanje Osrednjeslovenska regija Kaj morate vedeti o novem koronavirusu N ovi koronavirus je po-Iz povzetka izjave za javnost – V casu povecanega po-Navodila za paciente imenovan SARS-CoV-2, Ministrstva za zdravje vam po-javljanja okužb dihal se iz-Vse uporabnike in obisko­bolezen, ki jo ta vi-dajamo dolocena priporocila ogibamo zaprtih prostorov, valce Zdravstvene postaje Ig rus povzroca, pa se imenuje za preventivne ukrepe: v katerih se zadržuje veliko naprošamo, da v primeru sti­koronavirusna bolezen 19 oz. – Izogibamo se tesnim sti-število ljudi, in tesnemu sti-ka, suma ali prisotnosti zna­COVID-19. Z novim koronavi-skom z ljudmi, ki kažejo ku z drugimi ljudmi. kov, podobnih koronavirusu: rusom se lahko okužijo ljudje znake nalezljive bolezni. – Ker se novi koronavirus – ne vstopate v prostore zdra­vseh starosti. Med bolj ogrože-– Ne dotikamo se oci, nosu in prenaša preko okuženih vstvene postaje in ostalih no skupino ljudi spadajo sta-ust. površin, priporocamo, da zdravstvenih in drugih rejši ljudje in ljudje s kronic-– Ce zbolimo, ostanemo si redno umivate roke pri ustanov (zdr. domovi, bol­nimi boleznimi, kot so astma, doma. pripravi hrane in pred jedjo. nišnice, urgenca, obcina, sladkorna bolezen in srcne bo-– Upoštevamo pravila higie-– Poskrbimo za redno zrace-knjižnica, trgovina …) lezni, ki so zato bolj podvrženi ne kašlja. nje zaprtih prostorov. – prvi stik z zdravnikom vzpo­težjemu poteku bolezni. – Redno si umivamo roke z stavite telefonsko (osebni Bolezen se kaže s slabim milom in vodo. Vsem, ki se odpravljate v zdravnik, dežurni zdravnik) pocutjem, utrujenostjo, na-– Ce voda in milo nista dos-tujino, svetujemo, da zara-– ostanite doma v izolaciji, hodom, vrocino, kašljem in topna, za razkuževanje rok di spreminjajoce se situacije izogibajte se vsakršnemu pri težjih oblikah z obcutkom uporabimo namensko raz-preverjate stanje ukrepov v stiku z zdravimi osebami pomanjkanja zraka. Ker ima kužilo za roke. Vsebnost ciljni destinaciji, saj se raz­koronavirus podoben potek alkohola v razkužilu za mere in ukrepi za zajezitev Vstop potencialno bolnih bolezni in simptome kot druge roke naj bo najmanj 60 %. virusa hitro spreminjajo. ali bolnih oseb v zdravstveno okužbe dihal, je zato okužbo Razkužilo za roke je name-Pri potovanju v tujino bodite ustanovo pomeni visoko tve­težko izkljuciti ali potrditi brez njeno samo zunanji upo-pozorni tudi na možnost, da ganje za okužbo za vse ostale ustreznega mikrobiološkega rabi. Sredstva za cišcenje/ se javni prevoz ustavi, razglasi prisotne (paciente in zdra­testiranja. razkuževanje površin niso karantena posameznega mes-vstveno osebje). Samoplacniško testiranje namenjena cišcenju/razku-ta (npr. turisticnega središca) Navodila so pripravljena se v Sloveniji ne izvaja. Testi-ževanju kože. ali vseh potnikov. V takšnem skladno z dogovorom z ordi­ranje se izvede le pri osebah, – Glede na trenutno epide-primeru bo povratek domov nacijama splošne medicine ki kažejo akutne znake okužbe miološko situacijo splošna otežen. Spremljajte obvestila Marija Štefancic Gašperšcic, dihal. Odlocitev o izvedbi te-uporaba zašcitnih mask ni Ministrstva za zunanje zadeve. dr. med. in Stanislav Ostanek, stiranja sprejme lececi zdrav-potrebna, lahko pa si jih Povzeto po spletni stani Mi-dr. med. nik. priskrbite. nistrstva za zdravje, NIJZ in Andreja Zdravje, dzdravje.si. za štab CZ Obcine Ig • IŽANSKA PAŽARNA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Predavanje Temeljni postopki oživljanja z uporabo AED Z avedati se, da znamo rek, 18. 2. 2020, potekalo v pro-in zmoremo pomagati, storih gasilskega doma Iška je temelj medcloveških Loka predavanje z naslovom odnosov in ce v takih trenut-Temeljni postopki oživljanja z kih znamo pravilno ukrepati je uporabo avtomatskega ekster­obcutek še toliko lepši. nega defibrilatorja. Kako zelo je pomembno Ob tej priložnosti bi se rada hitro ukrepanje ob zastoju v imenu vašcanov in vašcank srca, kako pomembno je, da zahvalila Gregorju Bolhi za socloveku pomagamo v dani izcrpno in zelo poucno preda­situaciji, hkrati pa ni vecjega vanje, hkrati pa želela, da nam zadovoljstva, kot je obcutek, ga ne bi bilo potrebno preizku­da smo nekomu rešili življenje, siti v praksi. zato je vsaka osvežitev znanja Najlepša hvala!s podrocja prve pomoci dobro­došla. S tem namenom je v to­ Mateja Kramar 18. Matijev nocni pohod na Krim Mladi pohodniki P etek, 28. 2. 2020, je bil za Iško že 18. leto zapore­doma pohodniško obar-van. Spet nas vreme ni pustilo na cedilu, kar je bil tudi eden izmed razlogov, da se je na naš najvišji vrh odpravilo veliko število pohodnikov in zvestih ljubiteljev Matijevega nocne­ga pohoda. Že na samem startu je bilo videti, da bo tudi tokrat vse Prehodili pentljo v enem dnevu V zacetku decembra sem na letak med drugim zapisal: »Pentlja v 21 urah … Na kulturni praznik v soboto, 8. februarja, bo zago­tovo lep dan in svetla noc, saj bo polna luna. Odloci se tudi ti, da opraviš to pot. Lahko se mi pridružiš celo traso ali le posamezni odsek poti … Na pot se podaj le dobro kondicij­ potekalo, kot se za ta dogodek spodobi. Pot do vrha ni bila prav nic naporna ne za ne­koliko starejše kot tudi ne za najmlajše, ker smo vsi skupaj pozabili, kako je vzpon hitro minil. Kot vsako leto do zdaj nas kljub gneci v koci prijazna strežba, odlicna hrana in ne nazadnje tudi vrhunska druž­ba niso pustili malodušnih. Niti enega kislega obraza ni sko pripravljen. Casovnica – tempo je dolocen, za to se ne bom prilagajal posamezni­kom … Dnevnik poti z opisom je na voljo pri PD Preserje in v Domu na Krimu. V njem je tudi prostor za kontrolne žige. Na podlagi izpolnjenih lahko pridobiš spominsko znacko … Start ob 4.00 pred obcino Brezovica, cilj na istem mestu Prijetno vzdušje v toplem planinskem domu bilo opaziti, kljub utrujenosti in pozni uri. Tradicionalno sta castni pokal prejela najstarejši in najmlajši 'krimovc', za kar jima iz srca cestitamo. Izjemno nas veseli, da se Matijevega pohoda vsako leto med drugim udeleži tudi cedalje vec mlajših otrok in mladine, ki prav navdušeno priznajo, da jim zaradi prijetne družbe vzpon ne pomeni no-benega napora. Seveda nas tudi tokrat or-ganizator Roman ni pustil na cedilu kot tudi vsi ostali, ki so kakorkoli drugace sodelovali pri izpeljavi pohoda. Prihodnje leto zato vsi vlju­dno vabljeni – ne bo vam žal. Tina Krevel, SVS Iška predvidoma ob 1.00 naslednje­ga dne ...« Krožna pot, imenovana Pentlja, se imenuje zato, ker se dva kroga poti stikata na mostu preko reke Ljubljanice (v Podpeci) in tako napravita ležeco osmico ali pentljo. Pla­ninsko društvo Podpec-Pre­serje jo je oznacilo in postorilo vse v zvezi s tem. Pot je razde­ljena na 18 odsekov. Vsak od­sek ima kontrolni žig. Celotna trasa je oznacena s planinsko Knafelcevo markacijo, pod ka­tero je dodan tudi znak Pentlje (ležeca osmica). Pot oznacu­jejo tudi rdece smerne table z napisom Pentlja. Celotna pot ja dolga 84 km. Ob tem naredi-mo nekaj vec kot 3.200 metrov vzpona. Kot sem napovedal, sta bila lep dan in svetla noc. Bilo nam je naklonjeno tudi vreme. Tako v jutranjih kot tudi v vecernih urah je ravnina Ljubljanskega barja pokazala svoje ledene zobe, vendar nas ni zeblo. V dogodek se nas je vkljucilo osemnajst pohodnikov, celo traso pa nas je prehodilo deset plus dva. Mateja in Slavc sta nas namrec spremljala le do desete tocke, to je do Rakitne, zatem pa sta pospešila hojo do cilja pred preostalimi brez prestanka. Gotovo je najlepši del trase spust v sotesko reke Iške in Zale. Sotocje dveh rek je sti-cišce obcin Brezovica, Ig, Ve-like Lašce in Cerknica. Je tudi najostrejša naravna razmeji­tev dveh slovenskih pokrajin, Dolenjske in Notranjske. Pot v sotesko je zahtevna, na nevar­nih mestih tudi zavarovana. Na dnu, pri sotocju, je pot-rebno prebroditi potok Zalo. Nekateri so se sezuli in stru­mno zakorakali v ledeno vodo. Nekaj pa nas je nataknilo vre-ce cez noge, ki so segale cez kolena, in tako se nismo zmo-cili. Pentljo smo opravili brez poškodb, ce odštejem nekaj žuljev pri nekaterih. Ce bi kdo na poti iz kakršnegakoli razlo­ga potreboval prevoz, se je za to velikodušno ponudil Milan. Ker ni bilo tovrstnih potreb, nas je na doloceni tocki okrep-cal s piškoti in pijaco. Sicer pa smo bili povsod, kjer smo se ustavili, dobro in hitro postre­ženi, saj sem se o tem vnaprej dogovoril. Na Brezovico na cilj smo se vrnili nekaj minut pred polnocjo, torej smo bili na tra­si manj kot dvajset ur. Vecini pohodnikov je bila to najdalj­ša prehojena razdalja v enem dnevu – osebni rekord. Hvala tistim, ki ste se mi pridružili in mi zaupali, ter za lepo preživet kulturni pra­znik. Bili smo prva skupina, ki je pot prehodila v enem kosu. Ižansko obcino sva zastopala z Ivanom. Zagotovo bomo cez cas turo ponovili, po delih pa se je bomo lotili v bližnji pri­hodnosti. Janko Purkat, Strahomer • ŽIVLJENJE ŽUPNIJ ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Spoznali smo življenje duhovnika Filipa Tercelja Na kulturni praznik 8. februarja smo se spomnili Filipa Terce­lja. Njegovo življenje in delo nam je predstavil duhovnik Ivan Albreht, ki prihaja iz Ter-celjeve rojstne župnije Šturje. V uvodu je v knjigi o svojem predhodniku je zapisal: »Spoštovani Filip, že pet let se srecujeva skoraj vsak dan. Zjutraj pred mašo najprej pozdravim Jezusa v tabernak­ Župnijska Karitas Ig se je sestala na 8. rednem obcnem zboru v pone-deljek, 3. 2. 2020, in sprejela porocilo o delu in financno porocilo ŽK Ig v letu 2019. lju – v isti šturski cerkvi in pred istim tabernakljem, kjer si ga pozdravljal ti pred stotimi leti. Potem vstopim v zakristijo, da se pripravim na mašo. Tam me na steni pozdravi, tvoja meter visoka, portretna fotografija. Sediš na stolu z naslonjalom in si z desno roko podpiraš obraz; le rahlo, toliko, da daješ vtis razmišljujocega cloveka. Leva roka pociva na kolenu. Potem mi stopi pred oci tvo­ja zadnja fotografija, posneta konec decembra leta 1945, ne­kaj dni pred smrtjo. Izgledaš starejši. Tako si bil ubog, da si bil oblecen v obleko pokojne­ga davškega cerkovnika. Leta, zlasti pa napori in preizkušnje, so ti izklesali obraz. A kmalu nato si bil umorjen, zagrebli so te na skrivnem mestu. Pok­rili so te z ukazanim molkom; lahko so se širile le laži o tvo­jem delu in izginotju. Vendar si na zadnji fotografiji upravi-ceno mirno zrl v daljavo. Pre­vec dobrega si napisal, zlasti pa si naredil prevec plemeni­tega, da bi te lahko katerikoli zlocinski režim izbrisal z odra zgodovine.« Filip Tercelj je bil uspešen pesnik. Njegova besedila so uglasbili znani glasbeniki. V spominski vecer smo se vkljucili tudi cerkveni pevci. Preseneceni smo ugotovili, da se pogosto srecujemo z njego­vimi besedili. Nobene pesmi se nam ni bilo treba nauciti na novo, vse smo že pozna­ li. S svojimi besedili je pokril vsa obdobja cerkvenega leta. Zapeli smo: V daljavi zvonijo božicni zvonovi, Sveta devica v tempelj je šla, Gledam te, Zvelicar mili, Kristus je vstal, Pozdravljena, Mati, Marija De-vica in Bodi cešceno Rešnje telo.« Kraj, kjer sta bila umorjena Filip Tercelj in njegov sobrat Franc Krašna, je navdihnil Alenko Jeraj, da je napisala naslednjo pesem: Ko bi nam spregovorila, kaj bi nam povedala? Kako turoben je bil zimski dan, sedmi januar 1946. Sneg je škripal pod koraki mož in vpijal nedolžno kri. Kaj je to v cloveku? Da tepe, žali, brca, pljuva, kot so Kristusa vojaki? A On. Je molil zanje in zrl v nebo z besedami: »Oce, odpusti jim.« Kaj je to v cloveku? Da bije in sovraži. Prireditev smo koncali z Molitvijo za povelicanje božje­ga služabnika, mucenca Filipa Tercelja. Toncka Jeraj 8. Obcni zbor župnijske Karitas Ig Obravnavana sta bila tudi nacrt dela in financni nacrt za leto 2020. Iskreno se zahvalju­jemo vsem sofinancerjem in donatorjem, ki z nami lajšajo stiske ljudi. Prav lepo se zahvaljujemo Obcini Ig za sofinanciranje na­ših programov in s tem lajša­nje stisk ljudem v naši obcini. Ana Podržaj, tajnica ŽK Ig Kjer je volja, je tudi pot A nže Valjavec je 15-letni simpaticen in vedno nasmejan fant, ki ga je pot že pred osmimi leti pri­peljala v telovadnico med ka­rateiste. Najprej je vadil z bra-tom, pozneje, ko je brat koncal treninge, pa nadaljeval sam. Obiskuje OŠ Janeza Levca v Ljubljani. To, da je Anže decek, rojen z Downovim sindromom, se sploh ne opazi, saj na trenin­gu izvaja vse naloge kakor vsi drugi in nekatere opravi celo bolje kot ostali. Anže se ne obremenjuje z okolico in se vedno potrudi po svojih naj­boljših moceh. In prav je tako. Pred leti se je odlocil, da se bo preizkusil tudi na tekmova­nju. Kot vzgajam vse otroke, ki prihajajo na treninge, tudi nje-mu vedno povem, da na tek­movanju ni pomembna zmaga, ampak da se potrudiš, kolikor se lahko. Zato na tekmovanja hodi rad. Na nekaterih je bolj uspešen, na drugih manj. Ven­dar ko se za neko stvar trudiš, pride tudi uspeh. Tako je An-žetu letos uspelo zmagati na Državnem prvenstvu v para­karateju, ki je potekalo v Pol-zeli. Tekmoval je v kategoriji kat do 16 let. Tudi ko ni v kimonu, je Anže aktiven. Z veseljem hodi v šolo, rad se uci angleškega jezika, igra v košarkarski eki-pi in je clan planinske skupine ter aktiven clan za samozago­vorništvo. V prostem casu rad smuca in kolesari. Igra klavir in izjemno rad posluša glasbo. Sam se s pametno aplikacijo uci tudi japonsko. Z družino rad raziskuje naravo in potuje, tudi obisk kakšnega muzeja ga razveseli. Je zelo samosto­jen, kot vsakega najstnika pa ga veckrat napade tudi malo lenobe in uporništva. Anže vsak dan na razlicnih podrocjih dokazuje, da lahko dosežeš, kar si zadaš, ce se za to potrudiš. S svojo pozitiv-no energijo in vztrajnostjo je meni in clanom našega kluba vzor in v ponos. Odlicni na državnem prvenstvu v karateju V Polzeli je potekalo Dr-žavno prvenstvo v ka­rateju za clane, vetera­ne in para-karateiste. Štirje clani domacega ižanskega karate kluba so od-licno zastopali barve kluba, saj so skupno osvojil tri odlic­ja – zmago in dve drugi mes-ti. Zmagal je Anže Valjavec v kategoriji kate para-karate do 16 let, Nika Nedelko je bila v kategoriji deklet odlicna dru­ga, Mark Tomaževic pa se tokrat kljub dobri izvedbi kate Matej Kabaj, prof., glavni trener Karate-do kluba Ig Shotokan ni uvrstil na zmagovalni oder. Odlicne nastope na državnem prvenstvu Karate zveze Slove­nije za leto 2020 je dopolnil še glavni trener kluba Matej Ka­baj, ki je osvojil drugo mesto, kate veterani do 50 let. Doseg­li smo tudi najvec medalj med klubi v skupini para-karate. Cestitke vsem. Mateja Breznik, sekretarka Karate-do kluba Ig Shotokan . ZAHVALE ///////////////////////////////////// • OGLASI //////////////////////////////////////// Ljudje, ki jih ljubimo, ne gredo proc, z nami hodijo nevedoc. Ne vidimo jih in ne slišimo, a vendar so z nami. Še vedno ljubljeni, pogrešani, nam najdražji. ZAHVALA V 68. letu starosti in po hudi bolezni nas je zapustil naš dragi FRANCI BERNARD, soboslikar iz Podkraja Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega, darovali cvetje, svece in donacije ter nam pisno in ustno izrazili sožalje. Velika zahvala gre Pogrebnim storitvam Vrhovec za brezhibno izvedbo, pevcem, gospe Jožici Anzeljc pri pripravi vežice ter praporšcakom. Posebej se zahvaljujemo župniku g. Razingarju za izbrane besede in lep obred, prav tako iskrena hvala tudi gasillcem PGD Tomišelj za izvedbo pogreba in lep govor. Vsem, ki ste nam stali ob strani, še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v ucilnici župnišca. Transakcijski racun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoc ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Cvetlicarna Grdadolnik Gasilska ulica 10, Ig gsm cvetlicarne: 031/790-655 Delovni cas: delavniki od 8. do 18.30 ure sobota od 8. do 13. ure V cvetlicarni vam nudimo: – ikebane, vence, žarne vencke, svece … – zemljo in pesek za grobove – porocne šopke gsm vrtnarije: 041/694-244 Pomoc na domu Družba DEOS, celostna oskrba starostnikov, d.o.o., na pod-lagi podeljene koncesije izvaja storitev pomoci na domu na obmocju Obcine Ig. Storitev izvajamo od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00. Za uporabnike naše storitve skrbita dve socialni oskrboval­ki z dolgoletnimi izkušnjami na podrocju dela s starejšimi. Cena storitve za upravicenca je 4,68 EUR/opravljeno uro. Vec informacij: – Tel. številka: 080 2737 (med 8.00 in 15.00) – E-pošta: infotocka@deos.si – Spletna stran: www.deos.si/dejavnosti/ pomoc-na-domu/obcina-ig • OGLASI //////////////////////////////////////// . VABILA //////////////////////////////////////// • VABILA //////////////////////////////////////// • KOLEDAR PRIREDITEV ///////////////// Predavanje KAKO SE PRIPRAVITI NA POTOVANJE mag. Nina Simic Knjižnica Ig, sreda 25. marec, ob 19.00 Profesionalna nacrtovalka potovanj vam bo predstavila, na kaj vse moramo biti pozorni, ko nacrtujemo potovanje. Zacne se z izbiro primerne potovalne destinacije. Opozo­rila vas bo, na katere obveznosti moramo pomisliti pred odhodom. Osvojili bomo tudi osnove iskanja ugodnih letalskih kart, namestitev in izletov na spletu. Na koncu izveste še, kako izdelati popoln potovalni nacrt na prak-ticnem primeru. Delavnica PEKA AJDOVEGA FERMENTIRANEGA KRUHA Z DROŽMI Knjižnica Ig, 1. in 8. april ob 18.30 Na prvi delavnici se bomo naucili vse o fermentaciji, vsak bo pripravil svoje droži in se jih naucil tudi negovati in pravilno vzdrževati. Na drugi delavnici bomo spekli ajdov kruh z drožmi. Tecaj vodi Suzana Kranjec, avtorica knjig Fermetiraj.si, Brezglutenska akademija in Življenje brez glutena. OBVEZNE PRIJAVE v Knjižnici Ig, na 01/308 57 20 ali ig@mklj.si. Izobraževalno ustvarjalna delavnica Carobno steklo torek, 7. april, ob 16.00 Vabimo vas, da si v ustvarjalnem delcku popoldneva izdelate unikaten krožnik, narejen v tehniki fuzije stekla. Delavnica je namenjena otrokom, starim 7 let in vec, ter odraslim. Delavnica bo potekala v CUDV Draga. Število mest je omejeno. Prijave v Knjižnici Ig,na 01/308 57 20 ali ig@mklj.si. MAREC MKL – Knjižnica Ig Gobarsko mikološko društvo Ig vabi vse clane in obcane na strokovno predavanje Predavala bo vrhunska strokovnjakinja in poznavalka gob Veronika Tratnik. Dobrodošli! Krajevni urad Ig Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uradne ure: ob ponedeljkih med 8.00 in 12.00 ter 13.00 in 15.00. Vec informacij: Krajevni urad Ig, tel.: 01/286-20-03 v casu uradnih ur ali Upravna enota Ljubljana, tel.: 01/306-32-00. MALI OGLASI Mali oglasi so brezplacni in jih sprejemamo na naslov: Obcina lg, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Rok za oddajo malih oglasov za objavo v prihodnji številki je 26. marec 2020. Vljudno vabljeni na SLOVESNOST OB V DEŽELI KOLIŠCARJEV KRAJEVNEM PRAZNIKU Spoštovani ljubitelji zgodovine in Ljubljanskega barja! PODMOKRŠKIH VASI, cetrtek, 19. marca, ob 17.00, Kulturna dvorana Golo. Vabljeni na tretje predavanje z naslovom Izlet v polpreteklo zgodovino Iga Otroci Vrtca Ig – enota Hribcek z Golega, ucenci POŠ Golo, ucenci Svobodne šole Kurešcek, ŽPZ KD Mokrc – Žene dveh vasi, breakdance Predavala bo: dr. Jelka Piškuric iz Študijskega centra za narodno spravo skupina TD Kurešcek. Predavanje bo v sredo, 25. marca 2020, ob 19.00 v dvorani Centra Ig. SVS-ji in društva podmokrških vasi Na predavanju bodo predstavljene življenjske razmere in razvoj Iga v prvih letih po koncu druge svetovne vojne, sprehodili pa se bomo tudi skozi postopen razvoj vasi v naslednjih desetletjih. Vecinoma kmecko prebivalstvo je od zacetka živelo skromno, so-ocalo se je s težavami v preskrbi in zahtevami obvezne oddaje. Na nadaljnji razvoj vasi so vplivali tudi politicno naravnani ukrepi nove ljudske oblasti: zaplembe, agrarna reforma in nacionalizaci­ja. Od šestdesetih let lahko pocasi sledimo modernizaciji vasi, ki pa je v razvoju vedno zaostajala za sosednjim glavnim mestom. Turisticno društvo Krim in Obcina Ig vabita na ogled VELIKONOCNE VELIKONOCNA RAZSTAVE USTVARJALNICA v soboto, 4. aprila 2020, od 14. do 18. ure in na cvetno nedeljo, 5. aprila 2020, od 10. do 18. ure cetrtek, 9. april 2020, ob 17.00, RTC Zapotok v dvorani gasilskega doma Na ustvarjalnici bomo: Vrbljene – Strahomer. •barvali pirhe v naravnih barvah •izdelovali velikonocne okraske Na razstavi si boste lahko ogledali opremljeno •otroci ustvarjali svoja velikonocna jajcka staro 'hišo' s crno kuhinjo, velikonocne jedi, pirhe na sto in en nacin, staro posodo in pripomocke Priskrbeli bomo domaca jajca. ter še marsikaj. Kot vsako leto bo tudi letos prikaz izdelovanja butaric. Informacije na tel.: 031/652 254. Vzemite si urico casa in pridite na ogled naše Društvo Zapotok razstave, ne bo vam žal, videli boste marsikaj Sekcija za zdravo življenje zanimivega. Vsi prav lepo vabljeni!