•1 PROBANKA POSLOVNA ENOTA KRANJ Koroška 1, tel. 04/280 16 00 GBD Kutošku .13, 4000 Kranj tel.: 04/280 10 40, 2H0 10 17, 280 10 tO faks: 04 1 280 10 12 WWW.ftbd.Xt, \trttkmHit\t t thmti\tw\t Gorenjska borzno posredniška druiha d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev ZEISS KAKOVOST ZA VAŠE 0 C 1 Corl Um i o.o., 8elnovsko 27, 2000 Maribor POTROŠNIŠKI KREDITI Gorenjska y Banka Ilanka s posluhom Nižje obrestne men (mimmmiMGLAS Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 56 - CENA 160 SIT (14 HRK) Kranj, torek, 23. julija 2002 F°to: Gorazd Kavčič Vode, vode... Vročinski vali, ki smo jim priča to poletje, ne vplivajo neugodno in včasih tudi usodno le na zdravje starejših in bolnih ljudi, ampak tudi na živali. Tako na govedo v hlevu kot na domače ljubljence, kot so psi in mačke v naših stanovanjih. Pri 30 stopinjah Celzija, se, denimo, proizvodna sposobnost krav molznic zmanjša za najmanj 20 odstotkov. Marsikateri lastnik psa prav v teh dneh, ko se temperatura dvigne nad 30 stopinj Celzija, pozabi, da senco in vodo želi tudi njegov pes, ki se priklenjen na verigi umika v senco - če jo sploh ima in če se sploh lahko. Marsikateri lastnik pozabi na dodatne količine vode, ki jo potrebuje žival, ki enako kot človek lahko trpi za dehidracijo. Vsa društva, ki skrbijo za zaščito živali, bi zato morala to poletje povzdigniti svoj glas, češ, skrbite za živali, dajajte jim dovolj vode, nudite primerne pogoje, kajti v nasprotnem primeru sledi prijava - kazen. Bolj kot kazen, ki je v teh primerih bolj redka ptica, bi si človek želel več javnih opozoril na to temo. Kateremu mediju, ki se dnevno oglaša, bi pa padla krona z glave, če bi objavljal članke o posledicah vročičnega stresa na živali in s tem mimogrede opozoril lastnike, ki nenamerno pozabijo na posledice vročine, da morajo vročinskemu valu primerno oskrbeti domače živali? Ali obrnimo drugače: mar ni nekako čutiti, da društva za zaščito živali kljub hvalevrednemu poslanstvu premalo opozarjajo na dni, ko živali najbolj trpijo? Ne le velike teme napajanja živine na tovornih vagonih, tudi drobcene teme zadostne dnevne živalske oskrbe in prave hlevske klime, senca in voda za psa so aktualne zadeve vročega poletja - še posebej, ker je prav presenetljivo, kako radi imamo Slovenci domače živali in koliko jih imamo. Vode, vode - je preveč osamljen vzklik nekje v kotičku pisma bralcev, izrečen premalokrat, da bi voda večkrat napolnila pasje skledice in da bi bilo v marsikaterem hlevu bolj zračno. Darinka Sedej Plavalci pred najpomembnejšo letošnjo tekmo Kranj - Kar dvanajst slovenskih reprezentantov v plavanju se bo v naslednjih dveh tednih udeležilo letošnjega največjega tekmovanja, tropskega prvenstva, ki se bo v četrtek začelo v Berlinu. Že jutri bodo proti Nemčiji odpotovali Jure Bučar, Igor Majcen in Nace Maj-Cen, ki bodo nastopili v maratonskem plavanju, v soboto pa se jim bo Pridružila še deveterica "klasičnih" plavalcev, ki bo s tekmami začela v ponedeljek. To so: Anja Čarman, Alenka Kejžar, Tamara Sambrailo, Matic Lipovž, Peter Mankoč, Matjaž Markič, Blaž Medvešček, Marko ^•lenkovič in Emil Tahirovič. Kot je včeraj dopoldne na priložnostni t'skovni konferenci v prostorih Zavarovalnice Triglav v Krartju povedal Sc'ektor Ciril Globočnik, bodo zadnje dni pred odhodom na prvenstvo "■enirali v kranjskem olimpijskem bazenu, na prvenstvu pa bodo vsi po v'"sti skušali izboljšati svoje najboljše rezultate. Tisti, ki se bodo ^Vrstili v veliki finale, bodo že na listi kandidatov za nastop na olimpijskih igrah čez dve leti. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Boljše ceste, lažje delo voznikov Na to je opozoril minister za promet Jakob Presečnik, ki je prišel v Kranj na proslavo ob jubilejih Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije ter kranjskega združenja. enska plavalna reprezentanca pred odhodom na evropsko prven-"/°. ki se bo v četrtek začelo v Berlinu. Vodstvo ZŠAM Kranj se je zahvalilo za pomoč števiinim sodelavcem, ki so prejeli zlate plakete in kipce sv. Krištofa. Enajst članov /druženja je iz rok ministra Presečnika prejelo plakete SPV Vzorni voznik. Poleg drugih priznanj so Kranjčanom prinesli darila za jubilej tudi vrstniki iz Rogaške Slatine, Cerknega, Novega mesta, Trbovelj in Ruš. Slavje je obogatil nastop pihalne godbe, pevcev in folklornih plesalcev. Stojan Saje lercator GLAS Organizator: so FOV; Izvajale«; Zavod mladim; Prireditev omoaoča: Mestna občina Kranj Kranj - Pred osmimi desetletji so slovenski šoferji in avtomeha-niki ustanovili prvo združenje v tedanji državi. To so bili jasnovidci, ki so slutili pomembnost teh poklicev v bodočnosti, je ugotovil predsednik Zveze ZŠAM Slovenije Igor Pipan na sobotni slovesnosti na Slovenskem trgu v Kranju. Tam so se zbrali številni člani iz vse države, ki so prej krenili po mestnih ulicah v dolgi paradi s prapori, starimi vozili in sodobnimi motorji. Mesta za prireditev niso izbrali naključno, saj kranjsko združenje slavi letos visok jubilej, pol stoletja dela. Razvoj organizacije z več kot 260 člani je predstavil pred- sednik Albin Zevnik. Med gosti, ki so prišli čestitat šoferjem in av-tomehanikom. je bil tudi minister za promet RS Jakob Presečnik. Kot je dejal, si je bilo moč pred petdesetimi leti še nekako predstavljali ta dva poklica, tri desetletja prej pa veliko težje. Ker je razvoj prinesel veliko sprememb tudi v prometu, je nekdanji pov-zdignjen poklic voznika danes precej nižje na lestvici popularnosti. Poln je nevarnosti na cestah, ki so vse prej kot dobre. Zato si lahko šoferji obetajo boljše pogoje za delo po izgradnji avtocest in uresničitvi nalog iz nacionalnega programa varnosti v cestnem prometu. O O O « « « 9770352666018 GORENJSKI GLAS • 2. STRAN_,_POLITIKA / J0Ze.k0Snjek@SJ0l.net Torek, 23. julija 2002 Ministrstvi bosta prispevali denar za dodatno izobraževanje Po pismenosti na repu Slovenija si želi bolj izobraziti brezposelne in odraslo prebivalstvo, saj se je po besedilni, računski in dokumentacijski pismenosti uvrstila na rep sodelujočih držav. Med odraslim prebivalstvom, ki bo delovno aktivno še najmanj 20 let, je največji izobrazbeni primanjkljaj v starostni skupini 35 do 44 let. Ljubljana - Slovenska vlada je na minuli seji obravnavala program "odpravljanja izobrazbenega primanjkljaja", se pravi program, s katerim želi Slovenija izboljšati izobrazbeno stopnjo odraslega prebivalstva in zaposlitvene možnosti. Program sta pripravili ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, letos pa bo omogočil izobraževanje približno 2600 odraslim osebam in upošteval današnje povprečne višine šolnin. V program se bodo vključevali odrasli, zaposleni in brezposelni, ki se že izobražujejo ali pa se nameravajo izobraževati v programih, ki se končujejo z zaključnim izpitom na nižji in srednji poklicni šoli, maturo ali poklicno maturo, v programih, ki omogočajo pridobiti javno veljavno višjo ali visoko strokovno ter univerzitetno izobrazbo. Slovenski zaostanek v izobraženosti odraslega prebivalstva kažejo tudi leta šolanja: v Sloveniji znašajo povprečno 9,6 let, v drugih državah pa: Belgija 11,2 leti, Francija 12 let, Nizozemska 11 let, Nemčija 11,5 let, Avstrija 11,4 let. Norveška 12 let. Izsledki raziskave o doseženih ravneh pismenosti kažejo izredno nizko povprečno raven usposobljenostjo prebivalcev Slovenije za rokovanje s pisnimi gradivi, kar pomeni težavnejše sporazumevanje z okolico in omejen možnosti za aktivno družbeno življenje. V vseh treh obravnavanih vrstah pismenosti - besedilna, računska, dokumentacijska - se je Slovenija po rezultatih uvrstila v zadnjo četrtino sodelujočih držav, skupaj s Portugalsko in Čilom, medtem ko so se druge primerljive države kot Češka, Madžarska vsaj po katerem od kazalcev uvrščale višje na lestvici. Zadovoljiva pisna usposobljenost se pokaže šele pri prebivalcih, ki so dokončali štiriletno srednjo šolo. Slabša izobraženost slovenskega prebivalstva je zaskrbljujoča še toliko bolj, če upoštevamo, da bo med današnjim delovno aktivnim prebivalstvom 70 do 80 odstotkov [T.ST* Po ŠT.U ceSeleM tetu ►A NA STAJO* LITA se gofttoft OČ'U OSMot/ gA ČoNACNiStVa/ delovno aktivnih vsaj še prvo desetletje 21. stoletja. S takšnim izobrazbenim primanjkljajem si ne more Slovenija obetati, da bo dosegla cilje, zato se mora številka bolj povečati. Predvsem - me- nita ministrstvi - bi morali spodbuditi tiste, ki so zaradi slabše izobraženosti tudi v slabšem social- nem položaju in ne zmorejo sami plačevati stroškov šolanja. Med odraslim prebivalstvom, ki bo delovno aktivno še najmanj 20 let, je največji izobrazbeni primanjkljaj v starostni skupini 35 do 44 let. Pri tej skupini v primerjavi s starostno skupino med 25 in 34 let znaša primanjkljaj pri popolni srednji izobrazbi kar 6 odstotnih točk, pri višji in visoki strokovni izobrazbi je sicer najmanjši in znaša slab odstotek, medtem ko se pri univerzitetni izobrazbi in več poveča na 2,5 odstotnih točk. V Sloveniji je predvsem problematičen visok delež brezposelnih brez temeljne poklicne izobrazbe, njihove zaposlitvene možnosti so najslabše. Izobrazbeni primanjkljaj je eden ključnih vzrokov slabše konkurenčne sposobnosti gospodarstva, zato bo vlada podprla vse programe, ki bodo omogočali višjo stopnjo formalne izobrazbe nezaposlenim in omogočali odpravljati izobrazbeni zaostanek delovno aktivnega prebivalstva. Darinka Sedej V Kokri so se spomnili poboja talcev in požiga vasi Junija 1942 so se v Kokri zvrstili tragični dogodki: okupatorji so požgali Spodnjo Kokro, ubili vse moške iz tega dela vasi, ženske in otroke pa izselili. Kokra - Žrtvam dogodkov izpred 60 let so v Kokri postavili spomenik. A spomenik je le kamen, spomin pa ostane v srcu, je ob obletnici tragičnih dogodkov v tej dolini dejal dr. Avguštin Lah. V Kokri se odnos do tega dela zgodovine ni spremenil, vaščani so z enakim dostojanstvom in spoštovanjem kot leta doslej počastili spomin na talce in trpljenje izseljenih krajanov. V nedeljo dopoldne so se vaščani Kokre v spomin na dogodke iz zgodovinskega dogodka, od katerega nas ločita dve generaciji, najprej zbrali pri maši v domači cerkvi. Namenili so jo spominu na talce, ki so pred šestimi desetletji kruto plačali ceno za obstoj slovenskega naroda. Postali so ob skupnem grobu pri cerkvi, nato pa nadaljevali spominsko svečanost pri spomeniku vsem žrtvam, ki so med drugo svetovno vojno prelili kri. Svečanost sta priredila krajevna skupnost Kokra in tamkajšnji odbor ZZB NOV Kokra. S pesmimi je spominski program požlaht-nil ženski pevski zbor Kokra pod vodstvom Tine Bergant, povezoval gaje Andrej Krč ml.. Domači borci in delegacije skupnosti borcev gorenjskih partizanskih odredov NOB so položili vence, nato pa je zbranim, med katerimi niso bili le domačini, pač pa tudi veliko gostov od drugod, spregovoril dr. Avguštin Lah. Govoril je o slovenstvu, za katerega so se naši predniki borili od Turkov naprej, spomnil na zgodovinske dogodke, ko je okupator razkosal in skušal potujčiti Slovenijo, takrat pa so se temu uprli le partizani, nihče drug. Zelo čustveno je po-doživel krute dogodke pred šesti- Na slovesnosti ob krajevnem spomeniku talcem v Kokri je zbranim ganljivo spregovoril dr. Avguštin Lah. sam ni sodoživljal, pa sodi v generacijo, ki je med vojno trpela in mi desetletji v Kokri. Čeprav jih je bil med vojno tudi sam nekoč v skupini, iz katere je okupator od-biral talce. Govoril je tudi o slovenski prihodnosti, ki bo del sve- Zgodovinski pregled Celovca v slovenščini Kranj - Dr. Dieter Jandl, mestni svetnik Celovca za turizem, stari mestni del, šport in znanost, je ob izdaji knjige v slovenskem jeziku z naslovom "Zgodovinski pregled Celovca na razvojni poti od naselja ob brodu do mesta znanja" na obisku v Kranju predstavil vsebino dela in izpostavil dejstvo, da je zgodovinski razvoj Celovca v več pogledih podoben zgodovinskemu razvoju Ljubljane. Poleg izdaje v slovenskem jeziku, je knjiga na voljo tudi v nemškem, italijanskem in angleškem jeziku, pripravlja pa se tudi že francoski prevod. Jandl je sicer avtor večih del, a kot je povedal, je prav to njegovo delo v Avstriji doživelo največji uspeh, saj je bilo prodanih že preko 12.000 izvodov. Meni, da to delo sicer ni njegovo najboljše, a kljub temu pri ljudeh ostaja najbolj brano in zaželeno. Naklada slovenskega prevoda znaša 2.000 izvodov in je na voljo v vseh knjigarnah v Celovcu, v Sloveniji pa je nakup knjige možen preko Gorenjskega glasa. Gre sicer za knjigo žepnega formata, ki kljub le dobrim 60 stranem obsega vsa pomembna zgodovinska dejstva in tudi razne anekdote, povezane z razvojem samega mesta Celovec. Jandl je prepričan, da si kljub tako kratki obliki bralec vseeno lahko ustvari celotno sliko o zgodovinskem razvoju tega mesta. Knjiga je namreč razdeljena na več poglavij - uvodoma je predstavljena starejša zgodovina Celovca, nato pa posamezna poglavja mesto Celovec obravnavajo kot naselje ob brodu, kot deželno knežje mesto, kot stanovsko in avtonomno mesto, vse do razvoja Celovca kot mesta znanja. Jandl je na četrtkovi tiskovni konferenci sicer bolj kot sam zgodovinski razvoj mesta Celovec skušal predstaviti podobnosti med zgodovino Celovca in zgodovino Ljubljane. Tako je npr. že uvodoma predstavil podobo /maja, ki je značilna za obe mesti in dodal, da je zmaj postal simbol mesta Celovec v 16. stol., medtem ko so ga v Ljubljani priznali že v drugi polovici 15. stol.. Skoraj identično pa sta se v obeh mestih odvijali obdobji 16. in 17. stol., torej obdobji reformacije in protireformacije. Prav v tem času pa sta mesti Celovec in Ljubljana navezali tesne in dobre medsebojne odnose. Kot je Jandl povedal, so se med mestoma v zgodovini vzpostavile različne povezave, ki so se ohranile vse do danes. Mesto Celovec si je namreč prav nedavno v sodelovanju tudi s Slovenijo prizadevalo /a pridobitev zimskih olimpijskih iger leta 2(K)6, kar Mednarodni olimpijski komite sicer ni odobril, kljub temu pa kot simbol prihodnosti ostaja celovško olimpijsko geslo ''Ohnc Grenzcn - brez meja". Na koncu knjige pa se Jandl dotakne še prihodnosti mesta Celovec. Namreč prav zdaj Avstrija v sodelovanju s Švico kandidira za Evropsko nogometno prvenstvo leta 2008 in prav mesto Celovec naj bi bilo eno izmed tekmovalnih mest. Tiskovno konferenco je Jandl zaključil s prepričanjem, da obstajajo še mnoge dodatne možnosti za sodelovanje Celovca s Slovenijo, saj meni, da bi bilo lahko več skupnih točk predvsem na kulturnem področju. Nika Kladnik tovnega dogajanja, Slovenija pa bo v prihodnje v okrilju Evropske unije in zveze NATO kot del te skupnosti hranila svojo neodvisnost. Ko bomo oblikovali svojo ohranitev življenja v vasi. Kokra je del občine Preddvor, ki namenja velik del pozornosti tudi razvoju te hribovske vasi. V tej luči je v nedeljo popoldne izzvenel še en Z mašo v domači cerkvi so vaščani Kokre počastili spomin na poboj talcev, izselitev vaščanov in požig Kokre pred 60 leti. prihodnost, ne smemo pozabiti na človekove pravice in na druge vrednote, ki so jih naši predniki branili v NOB. Gradimo nov svet in čas, je dejal govornik, ki sedaj prebiva v Kokri in je z njo močno čustveno povezan. Tudi o njeni prihodnosti je spregovoril in hkrati o prihodnosti vseh hribovskih vasi v Sloveniji, kjer je življenje trdo, ljudje pa si bolj kot drugje prizadevajo za varovanje zemlje in praznični dohodek, odprtje obnovljenega Preširnovega mostu, enega od treh, ki jih je občina Preddvor obnovila v dveh mandatih in z njim nekaj posameznih občanov povezala s cesto Kranj - Je' zersko. Tudi na popoldanskem srečanju so program obogatili kulturniki iz Kokre, pridružila pa se jim je še folklorna skupina Cirles-Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki Zakon o maturi Ljubljana - Slovenska vlada je v drugi obravnavi sprejela zakon 0 maturi. V zakonu je postavljena jasna ločnica med splošno in poklicno maturo, obenem pa so poudarjene skupne lastnosti tam, kjer je to mogoče. Splošna matura bo imela uveljavljenih pet predmetov, tri obvezne in dva izbirna, poklicna matura pa dva obvezna in dva izbirna-Maturantje z opravljeno poklicno maturo in enim predmetom splošne mature se bodo lahko vpisali na nekatere univerzitetne študije. Splošno maturo bo lahko opravljal kandidat po uspešno končanem četrtem letniku gimnazije ali po uspešno opravljenem maturitetnem tečaju. Splošno maturo bo lahko opravljal tudi vsak, ki bo dopolnil naj manj 21 let. Tudi poklicna matura bo državni izpit. Število predmetov, ki jih m°^ rajo dijaki opravljati ob zaključku šolanja v evropskih državah, SO države do države različni. V večini primerov morajo dijaki opravlj izpit iz štirih do šestih predmetov, med katerimi je običajno polovi * obveznih, polovico pa si jih dijaki sami izberejo. Med obveznimi j skoraj povsod materinščina, sledi matematika in tuj jezik. Novi zakon določa tudi pristojnosti in dolžnosti šolskih organov. Šolskih komisij, državnega izpitnega centra, sprejem katalogov za maturo njevanje, varstvo pravic kandidatov in določa možnosti pritožb. D. S. oce- Ivo Bizjak, minister za pravosodje Zagrožene kazni so dovolj visoke, le uporabiti jih je treba Gorenjec, Belan, eden od soustvarjalcev samostojne Slovenije, trenutno pravosodni minister, pred tem pa šest let (prvi) varuh človekovih pravic. "Ne, za predsednika tokrat ne nameravam kandidirati. Kandidatov je že dovolj. Sem pa še vedno ponosen na glasove, ki sem jih dobil na predzadnjih predsedniških volitvah," pravi. Ugovor se je seveda sukal predvsem okrog njegovega trenutnega P°slanstva. Ko je prevzemal pravosodno ministrstvo, si je za c^j Postavil predvsem tri ključne prioritete: spremembo zakonodaje, ki bo primerljiva z evropsko in bo hkrati omogočala učinkovitejše flelo tretje veje oblasti, zmanjšanje sodnih zaostankov ter informa-"zacija kot eden glavnih pogojev za hitrejše delo pravosodja. Zdaj *e |ahko z zadovoljstvom ugotavlja, da so obsežni načrti na naj-boUši poti uresničitve. V pogajanjih z Evropsko unijo Je poglavje o pravosodju in not-ranjih zadevah zaprto. Kaj to pomeni? Da Evropska unija ugotavlja, ^Ja tudi na področju pravosodja že d°segamo zahtevane standarde." Veliki sodni zaostanki bodo Vendarle še lep čas trd oreh. Morda na kratko o razlogih za-nJe in seveda o ukrepih, s kateri-mi naj bi se jih otresli? Kateri so ti ukrepi? "Gre za spremembe različnih zakonov in predpisov. Nekatere so že sprejete, druge so še v postopku, denimo, zakon o pravdnem postopku z možnostjo poravnavanja in zakon o sodniški službi, ki omogoča mobilnost sodnikov. Projekt Herkules z "letečimi sodniki" se je odlično obnesel. na primer v Domžalah, in ga zdaj nameravajo prenesti tudi na ljubljan- "V/rokov za zaostanke je več, ^rjc poka/ala tudi analiza, ki jo ^pripravila strokovna komisija ^'nistrstva in vrhovnega sodišča, ^en od vzrokov je nedvomno re-j>rganizacija slovenskega sodstva eta 1995, ko so nekatera sodišča °slala slabo zasedena in praznih .^niskih mest več let niso uspela ^Polniti. Razlog pa je tudi v na-,Ir>u dela sodnikov, ta seje izbolj-al, koje sodni svet sprejel merila *delo sodnikov. Razlogi so seve-»Se drugi. Sodišča trenutno presegajo te-°*i pripad zadev. Ob sedanjem tem Pu bi z zaostanki lahko opra- sko sodišče. Razen tega je v okviru sistemizacije dela sodišč predviden nov profil sodnih pomočnikov, seveda pa k odpravi zaostankov lahko veliko pripomoreta tudi dobra organizacija in primerni pogoji dela." Sodnikov je dovolj Prej omenjena analiza je med drugim tudi pokazala, da ima Slovenija glede na število prebivalcev celo več sodnikov kot evropske države. Bi jih za odpravo zaostankov potrebovali še več? "Dodatno zaposlovanje na so- sodiščih, ki je namenjena preprečevanju nastanka novih zaostankov. Problematična so predvsem majhna sodišča, kjer gre, na primer, od treh sodnikov ena sodnica na porodniški dopust. V takih primerih so doslej posredovali višji sodniki, lahko pa bi vskočili tudi sodniki s sodišč istega ranga." Kako ocenjujete delo na gorenjskih sodiščih ? "Za oceno uspešnosti je potrebnih seveda več podatkov, kot je obremenjenost posameznega sodišča, število rešenih in število nerešenih zadev na sodnika. Po številu nerešenih zadev so vsa gorenjska sodišča, razen radovljiškega in domžalskega, ki izstopata navzgor, ter škofjeloškega in kamniškega, ki sta pod povprečjem, nekje v slovenskem povprečju" Posebno poglavje, kar zadeva zaostanke, je zemljiška knjiga. Kako bi zaostanke odpravili? "Projekt posodobitve vodenja nepremičnin, po katerem bi se razmere v zemljiški knjigi po dveh letih normalizirale, je zasno- Kako zmanjšati število, včasih tudi povsem nepotrebnih, pritoži)? "Predvsem z dobrimi odločitvami prvostopenjskih sodišč. Eden od ukrepov pa je tudi ta, da pri izvršbi, kjer je pritožba pogosto le način zavlačevanja, uvajamo novost, da o neutemeljenih ugovorih odloči prvostopenjsko sodišče." Na sodiščih se nekatere zadeve, tako kazenske kot pravdne, vlečejo takorekoč v nedogled. Ali ne bi šlo bolj enostavno, hitreje? "Temeljni načeli pospešitve in ekonomičnosti postopka veljata. Sodnik ima na voljo nekaj orodij, s katerimi postopek lahko pospeši. Na drugi strani pa je treba upoštevati tudi pravice strank v postopku, ki ne sme iti v njihovo škodo. Vsekakor pa bo prišlo tudi do reforme procesne zakonodaje, čeprav niti sedanja ne ovira tekočega obravnavanja in odločanja." Menda na ministrstvu že pripravljate nov zakon o kazenskem postopku? "Res je. Preden pa bi šli v korenite spremembe, nameravamo še kretne spremembe. V okviru delne spremembe zakona o kazenskem postopku tudi razmišljamo, da bi se v sodnem postopku lahko uporabili dokazi, pridobljeni s strani policije, vendar tako, kot predvideva Ustava; zapisnik o zaslišanju bi veljal kot dokaz le, če bi bil na zaslišanju prisoten tudi odvetnik." Zvočno snemanje glavnih obravnav se še ni uveljavilo. Zakaj ne? "Ker postopka s tem ne bi pospešili. V novem konceptu zakona o kazenskem postopku je predvideno zvočno in slikovno snemanje obravnav, kar ponekod v svetu že imajo, zaradi preprečitve zavlačevanja pa bi verjetno morali najpomembnejše dele obravnave še vedno zapisovati." Rili ste varuh človekovih pravic, zdaj ste pravosodni minister. Morda lahko potegnete kakšne vzporednice? "V nekaterih pogledih so pristojnosti ministra podobno omejene kot varuhove. Glede sodstva ima minister še manj pravic "vti- nah zaradi večje učinkovitosti omogočal dodelitev zadev na drugo tožilstvo zunaj krajevne pristojnosti, v postopku je tudi sprememba zakona o pravdnem postopku, jeseni bomo predlagali spremembe zakona o kazenskem postopku, ki ga prilagajamo tudi ratificiranim mednarodnim konvencijam, zlasti na področju mednarodnega organiziranega kriminala." Kaj pa kazenski zakonik? Ali ni naraščajoči kriminal morda tudi posledica preblagih kazni? "Ministrstvo praviloma zavrača predloge za povečanje kazni na posameznih področjih. Razpon kazni je takšen, da sodniki lahko izrekajo višje kazni, kot so dejansko izrečene. Zagroženih kazni ni potrebno dvigati." vil peta do leta 2007. Torej šele čez ter et> Zato smo predlagali neka-v . dodatne ukrepe, s katerimi bi , Ver> letih na večini sodišč za- ar>ke lahko odpravili." diščih ni predvideno, razen na kakšnem okrajnem, kot v Ljubljani, kjer je izjemna fluktuacija, in na katerem od višjih sodišč. Bi pa omenil zadnjo novelo zakona o van. Posodobitev je nujna predvsem iz dveh razlogov; ker je promet z nepremičninami vse bolj živahen in ker bo treba pravno urediti etažno lastnino." Pritožba instrument varstva pravic V kolikšni meri morda sodnim zaostankom botrujejo tudi pritožbe strank na prvostopenjske odločbe? Ali ne bi bilo mogoče, da višje sodišče delo "dokonča", namesto da zadeve pogosto vrača v ponovne obravnave? "Obstaja priporočilo, naj višje sodišče v čim več primerih dokončno odloči. Vendar pa tega ni mogoče kar posplošiti. Višje sodišče zadevo vrne, kadar dejansko stanje ni razčiščeno in bi bil'lahko kdorkoli prikrajšan za varstvo pravic." letos predlagati spremembe zakona, ki bodo zagotovile skladnost z Ustavo, in delne rešitve, ki naj bi kazenski postopek poenostavile." Preiskovalno sodišče pod vprašajem Ne bi kazalo inštituta tožilstva in preiskovalnega sodstva nekako združiti? "Mnenja so deljena celo v stroki, tudi praksa v svetu je različna. Ponekod preiskovalna sodišča vračajo. Po prvem modelu bi večji del nalog v predkazenskem postopku prenesli na tožilstvo, preiskovalno sodišče pa bi ostajalo kot porok za spoštovanje človekovih pravic v tem postopku. Po drugem modelu pa bi preiskovalno sodišče obšli. Sam bi želel, da bi stroka dosegla vsaj delni konsenz, preden bi se odločili za kon- kanja" kot varuh, ki lahko sodišču postavi vsaj rok. Minister se ukvarja s tretjo vejo oblasti, ki je neodvisna. Njegova naloga je, da zagotovi pogoje za redno, tekoče, pošteno sodno odločanje, operativno vodenje procesov pa je izključna domena sodstva. Vsebinsko pa lahko, tako kot varuh, opozarjam na določene probleme v pravosodju. Sam sem opozoril na pravico do sojenja v razumnem roku, kot varuh sem velike sodne zaostanke v bistvu spravil na dnevni red državnega zbora." Ali so na področju pravosodne zakonodaje mišljene še kakšne korenitejše spremembe, ki bi olajšale in pospešile delo sodišč? "Omenil bi zakon o sodniški službi, zakon o izvršbi, stvarno pravni zakon, v postopku je spre memba zakona o državnem tožilstvu, ki bi v določenih okolišči- Ministrstvo skrbi tudi za področje denacionalizacije, kjer se nekateri postopki še vedno vlečejo. "Marsikaj je bilo na našo pobudo že narejenega. Tako tudi zagotovljena pomoč upravnih enot, ki so svoje delo v glavnem že končale, tistim, ki se z njim še otepajo. Kranjska upravna enota je bila v tem pogledu pilotska, izkušnje koristno uporabimo na drugih upravnih enotah." Helena Jelovean, foto: Gorazd Kavčič GLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure. Naročnine, trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 160 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem). GORENJSKI GLAS • 4. STRAN IZ GORENJSKIH OBČIN / info@g-glas si Torek, 23. julija 2002 Prešernovo šolo povečujejo Z nadzidavo in dozidavo bo šola predvidoma do novembra pridobila novih 350 kvadratnih metrov prostora. Kranj - Mestna občina Kranj je že lani financirala obnovo večjega dela strehe na matični osnovni šoli Franceta Prešerna, med letošnjimi poletnimi počitnicami pa so se začela obsežna gradbena dela, ki bodo odpravila prostorsko stisko in zagotovila pogoje za prehod na obvezni devetletni program. Čipka v Železnikih še dolgo ne bo pozabljena Letošnji jubilejni 40. Čipkarski dnevi so v Železnike privabili ogromno domačinov in obiskovalcev iz vse Slovenije in tujine, razveseljivo pa je predvsem dejstvo, da je bilo na nedeljskem tekmovanju klekljarjev in klekljane največ mladih. Projekt vsebuje obnovo približno 500 kvadratnih metrov prostorov v šolskem pritličju, kjer je bila doslej zbornica. Predvsem gre za ureditev nove kuhinje, jedilnice in treh novih učilnic ter čitalnice. Razen tega pa bo šola z nadzidavo in dozidavo pridobila še novih 350 kvadratnih metrov prostora za šolsko upravo, garderobe in sanitarije. Dela je na podlagi javnega razpisa kot najugodnejši ponudnik dobilo jeseniško gradbeno podjetje Gradiš, ki jih bo predvidoma do novembra opravilo za predvidenih 143,8 milijona tolarjev. Začetek novega šolskega leta bodo torej učenci in učitelji Prešernove šole dočakali ob gradbenih strojih. Gradnji se bo moral prilagajati tudi šolski urnik, čeprav bodo v šoli skušali poskrbeli, da bi potekal čim bolj nemoteno. Več prostora bodo v novem šolskem letu imeli tudi v Prešernovi podružnični šoli na Kokrici. S preureditvijo podstrešja bodo pridobili tri nove prostore. Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič Železniki - "Ko smo se pred štiridesetimi leti v Železnikih odločili, da pripravimo prvi Čipkarski dan, je klekljanje v naših krajih zamiralo. Nam domačinom to ni bilo všeč, želeli smo, da se tradicija ohrani, in zato smo pripravili prvi Čipkarski dan. Seveda smo imeli pred očmi tudi dejstvo, da so Železniki bogati tudi z ostalimi starimi običaji in vse to naj bi skušali oživiti v spremljajočem kulturnem programu. Prireditev naj bi hkrati k nam v Železnike privabila tudi turiste in - na pobudo takratnega tajnika Gorenjske turistične zveze Boža Černeta -smo organizirali prvi čipkarski dan. Bohinjci so imeli svoj kravji bal, mi smo se odločili, da nas bodo povsod poznali po čipkah in Čipkarski dan je postal praznik Železnikov. Danes sem zelo vesel, da ne govorimo več o čipkarskem dnevu, ampak o čipkarskih dnevih, da je program iz. leta v leto bogatejši in da ga spremljajo čudovite kulturne prireditev. Posebno moram izpostaviti nastop svetovno znanega domačina tenorista Janeza Lotriča in pianista Toneta Potočnika, ki vedno znova navdušita. Zato domačemu turističnemu društvu še naprej želim, da ohrani tradicijo Čipkarskega dneva. Občina in krajevna skupnost pa naj jim še naprej pomagata," je ob slavnostni podelitvi priznanj zaslužnim za ohranjanje tradicije čipkarskega dneva v Železnikih povedal prvi tajnik Turističnega društva Železniki Anton Sedej, ki se je - tako kot mnogi drugi obiskovalci čipkarskega praznika v Železniki - razveselil tudi dejstva, da vse več mladih iz Železnikov in okolice znova seda za punkelj in ohranja sto let staro tradicijo klekljanja v kraju: "Rad bi pohvalil tudi domačo šolo v Železnikih, ki je znova uvedla čip- Ob 40 letnem jubileju domačega Turističnega društva Železniki in ob 40. Čipkarskih dnevih je tajnik Turistične zveze Slovenije Alojz Šošter podelil predsedniku Stanetu Pokornu izročil priznanje z zlatim znakom, najvišje priznanje Turistične zveze Slovenije. Hitrejša povezava do prestolnice Odsek regionalne ceste Brebovnica - Lučine uradno predan v promet - To je še zadnji moderniziran odsek povezave med Gorenjo vasjo in Vrhniko karsko šolo in čipkarski krožek, za katera je med mladimi veliko navdušenje. Tako smo prepričani, da bo tradicija čipkanja v Železnikih še ostala." Tudi ostali domačini in obiskovalci Železnikov od blizu in daleč se minule dni niso niogli načuditi vrsti zanimivih kulturnih in športnih dogodkov v kraju. Ne le razstavi čipk v domači galeriji in kulturnem domu, tudi ostale prireditve je spremljala čipka. Katera klckljarica oziroma klekljar v Sloveniji zna najhitreje in najlepše klekljati, pa naj bi izvedeli na tradicionalnem tekmovanju, koje za punkljc sedlo 26 tekmovalk >n tekmovalec. Po oceni komisije, »p jo je tudi ob jubileju vodila Marica Albreht iz Žirov, je zmaga'2 Viktorija Česnik iz Šebrelj nad Cerknim, med domačinkami Pa se je najbolj izkazala Marica Si klič. S svojim znanjem je navdU' šilo tudi kar 28 mladih klekljarjev in klekljane, najboljši po kategO' rijah pa so bili: Jerneja Tratnik |z Cola, Marija Lukančič iz Stopil pri Novem mestu ter Marija Jaifl' šek in Klara Rupnik iz Crneg3 vrha. Vilma Stanovnik; foto: Tina DoV Lučine - Pretekli četrtek je direktor Direkcije RS za ceste Vili Žavrlan simbolično predal v uporabo odsek cestne povezave med Gorenjo vasjo in Vrhniko, katerega so še posebej veseli prebivalci Poljanske doline. S tem so omenjeni pridobili novo, moderno cestno povezavo do prestolnice. Ob odprtju je domači župan Jože Bogataj povedal, da bo ta povezava zanimala vse, ki hodijo v Ljubljano na delo ali študirat, saj bodo prihranili na času. "Predvsem je aktualna v prometnih konicah, ko se naredijo prometni za-maški v Skorji Loki in Medvodah. Nemalokrat slišim od naših ljudi, da to cesto veliko uporabljajo, predvsem študentje. Cestni odsek, ki smo ga odprli, je zelo lep. Dolg je tri kilometre, normalne širine. Navdušeni smo nad to pridobitvijo, ki jo lahko že nekaj časa tudi uporabljamo," je še povedal župan. Nemalo zaslug za tako lep in varen odsek ceste marsikdo pripisuje dr. Pavlu Gantarju, ki se je od- prtja tudi udeležil. V času odločitve za široko in moderno povezavo je bil Gantar namreč tudi minister za promet in zveze. Na odprtju je povedal: "Voziti se po cesti, ki jo lahko že vsak manjši naliv dobesedno uniči, sicer pa v prahu, je zelo težko. Največ lahko o tem povedo krajani sami. Slišali smo tudi očitke, zakaj ravno ta cesta, ki ima tako mali promet. Odgovarjal sem jim, da morda ravno zaradi slabega cestišča. Odločitev se je izkazala za pravilno, saj jo danes uporablja vedno več prebivalcev zgornje Poljanske doline." Vse navzoče, še posebej pa župana Jožeta Bogataja pa je navdušil Vili Zavrlan z izjavo, da se bo prihodnje leto začela rekonstrukcija Prešernova hiša je zaprta Vrba - Prešernova rojstna hiša v Vrbi je končno dočakala sanacijo in prenovo. Podprta s tramovi v kleti, vsa vlažna, kajti pod hišo je voda. Opremo so prenesli na varno v Gornjesavski muzej, ki je upravljalec hiše. regionalne ceste iz Hotavelj do Trebije v izmeri nekaj več kot treh kilometrov. V imenu krajanov Lu-čin se je zahvalil Stanislav Bizo-vičar. Ta odsek je bil prej še zadnji neasfaltirani del prometne povezave gorenjevaškega območja z Ljubljano in Vrhniko. Na odseku so bila izvedena obsežna gradbena dela: razširjeno je bilo makadamsko vozišče, urejeno odvodna-vanje, zamenjan spodnji ustroj obstoječega vozišča ter končno izve- dene tudi zgornje nosilne plasti, končno je bila seveda položena še asfaltna prevleka. Postavljene so bile tudi varnostne ograje, zaščitne mreže in prometna signalizacija. Investicijska vrednost del, ki so se začela izvajati v oktobru 2000, je znašala 242 milijonov tolarjev. Glavni investitor je bilo Ministrstvo za promet, izvajalec pa gradbeno podjetje Rekon iz Ivančne Gorice. Boštjan Bogataj, foto: Tina Doki Konec smučanja na Starem vrhu? Gorenja vas - Najzanimivejši temi tokratne seje občinskega sveta občine Gorenja vas - Poljane sta bili odkup zemljišča za obrtn0 cono Dobje in dokapitalizacija podjetja STC Stari vrh. Župa" Jože Bogataj je svetnikom najprej predstavil dobro novico prejS' njega dne. Na odprtju ceste v Lučine je namreč Vili Žavrlan, di' rektor Direkcije RS za ceste, napovedal začetek rekonstrukcij1 ceste od Hotavelj do Trebije v naslednjem letu. Gospodarsko cono bi bilo možno razširiti vse do Sore, sedaj je potrebno naročiti projektno dokumentacijo, nato pa bo šla občina v nakup, je povedal župan Bogataj. "Najprej moramo zvedeti pravo vrednost zemljišča, saj ne želimo kupiti mačka v žaklju. Vrednost zemlje pa je odvisna od poplavno-sti tega območja," je še povedal župan. V tem trenutku se za obrtno cono Dovje ogrevajo trije obrtniki. Urediti bo potrebno za vso infrastrukturo, ki je sedaj Še ni, poseben problem pa predstavlja tudi priključek na regionalno cesto. Na pobudo Karola Jezerska bo občina obrtnikom prodala zemljišče za lastno ceno. Kot je razložil župan, je v podobnih obrtnih conah v drugih občinah kvadratni meter površine okoli 100 evrov in podobno bo tudi tu. Dolgo razpravo in na trenutke tudi vročo pa je povzročila raz- prava o ureditvi lastninskega ra*', merja upravnika smučišča Staf vrh. Odbor za gospodarstvo ^ gospodarsko javne službe je skl^P o dokapitalizaciji upravljavske^ podjetja STC sicer potrdil, vend^ so svetniki po dobrih dveh ura" razprave odločili, da je ne po^' prejo. j Zupan Jože Bogataj je vztraja na dogovoru, ki gaje dosegel sku' paj z Občino Škof j a Loka o skup; nem vložku, ki bi pomenil tudj manjšo odgovornost občinsk1' blagajne, predvsem za najete krc' dite družbe STC Stari vrh. Svetniki so dvomili o pravilnosti naH1^ be. Menili so, da so postavljeni0 zid, saj naj bi morali sprejeti odl°' Čitev ali pa bo smučanja na Sta rem vrhu konec, nekateri pa s^ menili tudi, da gre za klasiČ" divjo privatizacijo. Ali to resnic no pomeni konec smučanja v P° janski dolini, pa bo pokazal Čas-Boštjan BogatllJ Prešernova hiša v Vrbi že nekaj let čaka na temeljito obnovo, saj jo spodjeda zob časa: klet hiše je na vse strani podprta, zunanje stene so tako vlažne, da je vidno že na zunaj, temelji so načeti, vodovodna in električna napeljava sta dotrajani... Na slabo stanje Prešernove hiše so opozarjali že dalj časa, a država, ki je lastnica tega kulturnega spomenika prve kategorije, zanj nikoli ni imela dovolj denarja. Čeprav so na Prešernovo hišo, ki bi se ob malo večjem hrupu in truš-ču tovornjakov, ki bi peljali mimo, lahko tudi sesedla, opozarjali ži-rovniški svetniki, se ni zgodilo nič. Država je sanacijo hiše, pod katero je voda in ki je spomenik državnega pomena, odlagala iz leta v leto, čeprav so bili projekti za sanacijo napravljeni. Prihajala je dvestoletnica Prešernovega rojstva in za proslave in obeležja je bilo dovolj denarja, le za ubogo Ribčevo domačijo ne. Ribčeva domačija je bila postav- ljena v 16. stoletju inje bila deloma lesena, po požaru leta 1856 pa je bila obnoljena in leta 1939 postala slovenski muzej. Ob tej ubogi stavbi, kjer je Prešernu tekla zibelka, so se ob lepi obletnici vrstile številne prireditve, prihajali so ljudje od vsepovsod, matična žirovniška občina se je zelo potrudila in napravila parkirišče ter postavila doprsni kip pesniku - ostala je le še obnova domačije, zaradi katere in okoli katere se je vse skupaj tudi dogajalo. Končno je prišel dan, ko se je vendarle zgodilo: Prešernovo hišo so zaprli, v njej pa poteka obnova, ki bo predvidoma trajala do srede spetembra. Vse, kar je v hiši, so prenesli v varstvo Gornjesavskega muzeja, ki je upravljalec Prešernove hiše. V Prešernovi rojstni hiši bodo opravili vsa nujna obnovitvena in vzdrževalna dela, ki so predvidena po projektu sanacije in prenove ter hišo obnovljeno tudi odprli. Darinka Sedej Ljudje opazijo, če se trudiš Med junijskimi dobitniki priznanj za najbolj prijaznega javnega uslužbenca po izboru državljanov tudi Marija Sokol iz krajevnega urada v Naklem. Naklo - Kranjčanka Marija Sokol, ki smo jo obiskali kar na delovnem mestu, je povedala, da je priznanja vesela. To pomeni, da ljudje opazijo, če se trudiš. V krajevnem uradu Naklo dela dva meseca, pred tem je izkušnje deset mesecev nabirala v prijav no-odjavni službi v matični pisarni kranjske upravne enote v Kranju. Akcija, ki sojo v državni upravi V krajevni urad Naklo pridejo uvedli letos, seji zdi dobra, čeprav ljudje po uradnih opravkih iz raz- se po njeni oceni tudi vse njene kolegice po najboljših močeh trudijo ustreči ljudem, ki prihajajo pred njihova okenca. Številne od njih bi zaslužile priznanje. "Vem, da je v Kranju težje delati, ker je več strank. V krajevnem uradu se res lahko posvetiš vsaki posebej. Sama delam tako, da se z vsako stranko pogovorim o njenih željah, ji svetujem in pomagam, če je treba in če lahko. Veliko je starejših ljudi, ki potrebujejo pomoč." ličnih krajev kranjske upravne enote. Prihajajo iz Kranja, iz Dru-lovke, s Kokrice, "z Golnika, iz Besnice pa celo iz Šenčurja, čeprav je tam tudi krajevni urad. Očitno se hočejo ogniti čakanju pred pisarnami v Kranju, kjer jim prav tako svetujejo, naj se raje zapeljejo do krajevnega urada. "Trenutno največ prihajajo z vlogami za izdajo osebnih izkaznic, novih potnih listin in dovoljenj za potovanja prek meje za mladoletnike. Kar je ostalih zadev, jih v krajevnej! uradu lahko opravijo le oD<:3 Naklega; prijave in odjave biv^ lišč, potrdila o skupnem g°*P|0 dinjstvu, smrtovnice ipd» " močne so, kar zadeva obisk,s V sredah potrka na de krajevnega urada tudi pre* Uudi." ka Marija Sokol je prva uslužben £ iz kranjske upravne enote, K • prejela priznanje za najbolj P^L^J nega javnega uslužbenca. , tednom dni ji ga je izročil pr sednik vlade dr. Janez D^oVS!Jj Kot spodbudo za dobro delo. ^ kot je dejal, država ni nameni ^ sama sebi, ampak predvsem žavljanom. . xan, He.enaJelov$ foto: Gorazd W 10. Triglavski slikarsko - kiparski tabor Deset let likovnih prijateljstev Na sklepnem dejanju letošnjega 10. Triglavskega slikarsko - kiparskega tabora, odprtju razstave likovnih in kiparskih del v avli Festivalne dvorane na Bledu, so poleg priznanj najboljšim ustvarjalcem ob okrogli obletnici podelili tudi številna jubilejna priznanja. Častna gostja je bila tudi letos Štefka Kučan. Bled - Podobno kot v zadnjih nekaj letih, sta tudi letos Društvo Prijateljev Triglava in Triglavska likovna galerija, organizatorja triglavskega slikarsko - kiparskega tabora, dela ustvarjena na taboru po razstavi v Šport hotelu na Pokljuki za teden dni preselila *e v avlo Festivalne dvorane na Bledu, kjer bodo na ogled do 28. Julija. Prav vsi govorniki, ki so se zvrstili za mikrofonom, so veliko zaslug za prvih devet likovnih druženj na Pokljuki, letošnje je Prvo minilo brez njega, pripisali pokojnemu Francu Šmitu, pobudniku in dolgoletnemu vodji Triglavskega tabora. Na letošnjem 10. Triglavskem slikarsko - kiparskem taboru, kije ^e po tradiciji potekal v drugi polovici junija na Pokljuki, je sodelovalo 119 slikarjev in kiparjev iz ri male plastike. Na dosedanjih desetih taborih je skupno sodelovalo 285 slikarjev in kiparjev iz različnih koncev Slovenije in sveta. Fond ustvarjenih del vseh de- ^rvonagrajeno delo Marka Jakopiča: Voda zrak, kamen, senca, akril 60x60. Janez Ambrožič na taboru že deset let v dvojni vlogi, kot slikar in eden organizatorjev. umetniškega vodja tabora Janez Ambrožič. "Odkrito pa povem, da si takrat nisem mislil, da bomo prišli do desetega tabora, saj se vsako leto znova ubadamo s pridobivanjem denarja. Brez znanstev po celi Sloveniji in brez veselja vseh nas, ki vsa ta leta skrbimo za organizacijo in delamo povsem zastonj, ne bi zmogli. Seveda pa je ob sto in več udeležencih, ki vsako leto pridejo na Pokljuko, včasih potrebno tudi nekaj improvizacije." Med slikarji in kiparji, ki so Triglavskemu taboru zvesti vseh deset let, so poleg Ambrožiča še Bern Gala Danica, Stane Kolman, Marjan Miklavec in Arpad Šala-mon. Slednji je povedal, da ga je za tabor pred desetimi leti vzpodbudila žena Heda, ki se mu je kasneje tudi pridružila kot udeleženka. "Žena, ki je že pred leti hodila na Pokljuko na smučanje, mi je odprla oči in pokazala, da je v teh prelepih krajih poleg visokih smrek, Šport hotela in Rudnega polja, še marsikaj drugega. Prelepi pogledi, značilna gorska arhitektura, staje, pastirski domovi..., vse to me vsako leto vabi na Pokljuko. In seveda dobra stara družba. Naša prijateljstva nas prav tako držijo skupaj," je razmišljal Arpad Šalamon, tudi odličen grafik in ustvarjalec ex librisov, ki na Gorenjsko vsako leto prihaja iz Slovenskih Konjic. Tudi letos je na taboru ustvarjena dela pregledala in ocenila strokovna žirija v sestavi dr. Zoran Kržišnik, dr. Cene Avguštin, dr. France Zupan in mag. DamirGlo-bočnik ter podelila tri nagrade (Jocove Triglavske plakete) in sedem priznanj. Prvo nagrado za sliko z naslovom Voda, zrak, kamen, senca je prejel Marko Jakopič iz Logatca, drugo Dore Pe^j-han iz Rodin, tretjo pa Janez Ambrožič iz Zabreznice. Kot je povedal drugo nagrajeni Dore Peljhan, se je tokrat odločil za motiv Zatrnika. "V motivu, ki ga slikam, vedno iščem neko ploskovno poenostavitev z nevtralnim ozadjem, in s kolikor je mogoče, živim detajlom spredaj. Celota tako da nekakšno stilizirano pripoved." Priznanja za svoja dela pa so prejeli: Ibro Džumhur, Lojze Ferenc, Lojze Arpad Šalamon z ženo Hedo na Pokljuko prihaja iz Slovenskih Konjic. Kalinšek, Polde Oblak, Bojan Puklavec in Božidar Ščurek. V nadaljevanju so udeležencem podelili še priznanja za pet- in desetletno udeležbo na taboru, priznanja za dolgoletno sodelovanje so prejeli tudi člani strokovne žirije, nekateri najprizadevnejši organizatorji dosedanjih 10. taborov, priznanje je prejela Štefka Kučan kot častna gostja, posmrtno priznanje pa so podelili tudi Francu Šmitu, idejnemu pobudniku in organizatorju prvih devetih Triglavskih taborov. Sobotno slovesnost so popestrili Oktet LIP Bled, pesnik Ja- nez Petkoš in Godba Gorje, slasten prigrizek pa so pripravili študenti Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled. Če sodimo po številni udeležbi tudi na letošnjem jubilejnem Triglavskem slikarsko - kiparskem taboru na Pokljuki, se za njegovo prihodnost ni bati, oziroma kot je dejal Janez Ambrožič, slikarji in kiparji pri svojem delu potrebujemo samoto, hkrati pa smo ljudje, in kot taki tudi družabna bitja. Na Pokljuki nas družijo naša prijateljstva in ljubezen do likovne umetnosti. Igor Kavčič V spomin Zagoričniku Kranj - Ob 5. obletnici smrti Francija Zagoričnika so v poslovnih prostorih Domplana na Bleivveisovi in v Prešernovi hiši odprli kar dve razstavi o delu vsestranskega kranjskega umetnika. Otvoritveni govor sta imela Matjaž Hanžek in dr. Cene Avguštin. ^pugo nagrado je prejel Dore Peljhan za sliko: Zatrnik, olje, 50x60. Slovenije, Hrvaške, Avstrije in ^vstrahje, ki so ustvarili 132 del. y^ed njimi prevladujejo olja, akri-1 'n akvareli, sledijo slike v meša-ni tehniki in pasteli, Triglavska galerija pa je bogatejša tudi za šti- setih taborov je tako precej obsežen, shranjen pa je v vojašnici na Bohinjski Beli. "Ministrstvo za obrambo je vsa leta eden naših najpomembnejših pokroviteljev?" potrjuje slikar in hkrati Zajetna spominska razstava Vizualne in konkretne poezije prinaša zbrano in značilno delo Francija Zagoričnika, ki je skupaj z avantgardnimi sodobniki našel kljub nenavadnosti svojega umetniškega dela in zadržanem, celo obsojajočem odnosu domačinov svoje zatočišče in mesto izražanja prav v prostorih Domplana in Gorenjskega muzeja Kranju. Posvečal se je konkretni poeziji, ki je s svojimi oblikami opozarjala na večplastno možnost vizualnega izražanja kritičnih vsebin obstoje- čih družbenih problemov. Besedila so dobila tudi vizualno sporočilno obliko različnih likov in form. Napisal je številne prispevke v različne nekdanje jugoslovanske časopise, izdal več knjig z. zgodbami, eseji in poezijo, oblikoval številna obvestila in zloženke ob kulturnih prireditvah svojih prijateljev in umetniških sodelavcev, se lotil oblikovanja plakatov, vendar vselej ostajal zvest svoji ekspresivni besedni sporočilnosti, črkam in svojevrstnim oblikam, ki so opozarjale na vsebino zapisa- Odlična krstna izvedba igre Martin Krpan V petek, 19. julija, se je z izvrstno igro Martin Krpan Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan v Studencu pri Domžalah začel kulturni poletni festival 2002. Predstavo si je v pokritem poletnem gledališču ogledala tudi Ministrica za kulturo Andreja Rihter, ki se bo zavzela za njegovo razširitev. studenec pri Domžalah - V ' °vsem napolnjenem prizorišču [^•etricga gledališča Studenec je tv"a v petek odlična krstna izveci-£ Predstave Martin Krpan, ki jo j /a gledališko uprizoritev po e|u Frana Levstika priredil Jože uier. Njegova dramatizacija si-^r ne obsega vsa področja zgod-' vendar na zelo preprost in do- miseln način podaja odnos in razmišljanje takratnih oblastnikov do slovenskega ljudstva ter vrsto nesmislov, ki jih ljudje ustvarjamo sami. Predstava je zasnovana pompozno in širokopotez.no. Na odru zavzema scena velik prostor in prikazuje Krpanovo kolibo na Vrhu pri sv. Trojici, dunajski cesarski dvor, osrednji trg v mestu in Brdavsov šotor na robu mesta. V igri nastopajo številni otroci, dekle, kmetje, dunajski meščani, dvorjani in osrednji osebe povesti, skupaj več kot sto igralcev iz bližnje in daljne okolice. Ranč Burger - Venišče in Konjeniški klub Domžale je za igro posodil tudi konje, ki so s starinsko gosposko kočijo prevažali cesarjeve pribočnike, izvrsten in postaven Martin Krpan pa je imel tudi svojo kobi- lico. V predstavi sodelujejo še člani folklorne skupine Mengeš, stara godba iz Stranj ter združeni pevski zbori iz občin Domžale, Lukovica, Moravče in Kamnik, ki so z lepo odpetimi, na Krpana prirejenimi ljudskimi pesmimi obogatili odlično igro v režiji Alojza Stražarja, ki je na ogled postavil že vrsto odličnih iger na prostem. Tudi občinstvo je bilo nad predstavo izredno navdušeno, med njimi pa je bilo čutiti tudi zvesto pripadnost festivalu, ki je s svojimi uspešnimi in zanimivimi igrami dosegel že širok krog občinstva, njihova pohvalna beseda pa privablja vedno več gledalcev z vse Slovenije. Tokrat si je predstavo ogledala tudi ministrica za kulturo Andreja Rihter, ki je v govoru ob zaključku predstave občinstvu zagotovila, da bosta skupaj z županjo Domžal Cveto Zalokar Oražcm v letošnjem in naslednjem letu našli skupne vire in sredstva za obnovo in razširitev poletnega gledališča. V veliko veselje ji je zarezgetala tudi Krpanova kobilica. Katja Dolenc nega. Na svoji umetniški poti je naletel na vrsto odporov in obsojanja. Vendar je ponavadi tako, da so ta čez dvajset let razumljiva in cenjena, kar je v govoru poudaril Matjaž Hanžek, danes varuh človekovih pravic, nekoč pa umetniški sodelavec. O Francijevem deluje spregovoril tudi dolgoletni kustos Gorenjskega muzeja dr. Cene Avguštin, ki se ga spominja kot svojevrstnega umetnika. V muzej je prinesel na ogled svoje "tapete", kakor je Franci sam skromno poimenoval svoja besedila. "Te, iz. topografskih znakov sestavljene kompozicije in v drevesno lubje zarezani znaki so za marsikaterega obiskovalca predstavljali novost. Časi so se spreminjali in z njimi tudi ravnanje oblasti. Franci je vselej presene- čal s šokantnimi stvarmi in v svoje predstavitve vključeval tudi številne posameznike in skupine. Njegov avantgardizem je odkrival nove poglede na svet in življenje, se poglabljal v svet besed in predmetov in jim vgrajeval nove pomene. Nezaupanje gledalcev seje počasi umikalo zanimanju in potem sporazumevanjem s problemi, ki jih je včasih nakazal z vso ostrino." Dr. Cene Avguštin je zaključil, daje prav Franci Zagorič-nik s svojimi deli pomagal spremeniti odnos javnosti do novih umetnostnih pojavov. Ob njegovih delih si je v obeh razstavnih prostorih moč ogledati tudi nekatera dela sorodnikov, prijateljev in sodelavcev. Katja Dolenc, foto: Gorazd Kavčič Vinko Hlebš razstavlja v Mengšu Mengeš - V Galeriji mežnariji v Mengšu je v soboto Vinko Hlebš, član Dunajskega društva prijateljev umetnosti. Društva kranjskih likovnih umetnikov in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov odprl likovno razstavo del pod naslovom Pomladno cvetje. Kritik Damir Globočnik je k tokratni razstavi zapisal, da so likovne meditacije Vinka Hlebša o svetu narave kot širok odprt likovni nagovor, v katerega lahko opazovalec projicira svoje predstave in svoje razmišljanje. Hlcbševo cvetje obliva fluorescenčna svetloba. Večina rastlinje rahlo stiliziranih, saj jih je slikar prilagodil lastni likovni viziji. Razstava bo odprta vsak dan med 18. in 20. uri, ob nedeljah pa med 9. in 11. uro do 3. avgusta. A. Ž. Kiselfest 2002 Kranj - V okviru poletnega otroškega festivala bo v četrtek, 25. julija, na dvorišča gradu Khislstein nastopilo ulično gledališče Clžzamo teater iz Trzina z. otroško ulično predstavo Cirkus Bambinus. Gre za zanimivo predstavo, v kateri bodo igralci hodili na hoduljah in se igrali z. ogenjem... Zanimivo bo! Katja Dolenc GORENJSKI GLAS • 6. STRAN VERSKE SKUPNOSTI, PISMA / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 23. julija 2002 Prenovljene orgle v Srednji vasi Svetniki in godovi Za Jakoba zori pšenica Srednja vas v Bohinju - V župnijski cerkvi v Srednji vasi so se zableščale v vsem svojem sijaju prenovljene in povečane orgle, ki jih je 1. 1832. dokončno izdelal Johann Gottfried Kunath, znameniti potujoči orglarski mojster nemškega rodu. Prvič pa je nanje zaigral že leta 1830 prvi organist Franc Grm, in to 6. januarja, na svetih treh kraljev dan. Kasneje so bile orgle deležne mnogih popravil in predelave; med 1. svetovno vojno jim niso vzeli samo zvonov, pač pa tudi kositrne piščali iz orgel. Sedanja predelava in obnova pa ni vrnila orglam samo "dobrega" glasu, pač pa je s celotno ureditvijo kora, stopnic - ki vodijo nanj -, posebno pa z. imenitno re-stavrirano orgelsko omaro in rez-ljano korsko ograjo prispevala tako rekoč "piko na i " k čudoviti baročni arhitekturi cerkve. Vsa gradbena dela na koru so opravili bohinjski obrtniki pod vodstvom samostojnega podjetnika Marka Odarja. Konservatorska in restavratorska dela orgelske omare in ograje na koru je kvalitetno opravil restavrator Boštjan Roškar s Ptuja. Orgle je obnovila orglarska delavnica Orglarstvo Močnik iz Cerkelj na Gorenjskem. To zahtevno delo so vrhunsko opravili pod vodstvom orglarja Tomaža Močnika in orglam dodali še en manual (klaviaturo, na katero igra organist z rokami) in pozitiv (majhne orgle). Tomaž Močnik je ob blagoslovitvi orgle tudi predstavil skupaj s prof. Tonetom Potočnikom. Orgle je blagoslovil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode, ki je v svoji slovesni pridigi poudaril njihov pomen za župnijsko skupnost. Služile naj bi tudi za prispodobo te skupnosti, saj z najrazličnejšimi zvoki ustvarjajo mogočno harmonijo. Prav kakor fa-rani, ki se lahko z različnimi sposobnostmi in značaji trudijo in tudi odpovedujejo za temeljne vrednote tega občestva, ki zmorejo ustvarjati dragoceno harmonijo med ljudmi v sleherni družbi in v vseh časih. Ta primerjava je prav ta dan izzvenela tudi kot pohvala za vse, ki so zavzeto izpolnili vse potrebne naloge, da so vsestransko prenovljene orgle mogočno zazvenele s kora sv. Martina. To navdušenje je bilo čutiti tudi v Nadškof krstil Jurija Družini Klemcnčič, očetu Jožetu in mami Danici, iz Stare Ose-lice v Poljanski dolini, seje konec aprila rodil sedmi otrok. Najstarejšemu Andreju, Moniki, Urški, Luciji, Gašperju in Davidu se je pridružil še Jurij. Minula nedelja je bila tako v Stari Oselici praznik za družino Klemenčič kot za vse vaščane. Mašo in sveti krst je namreč daroval nadškof Franc Rode. Njegov obisk je pritegnil veliko število ljudi in lepa vaška otroki in da prav iz Gorenjske prihaja največ dijakov v Ieminat. Da so Klemenčičevi velika izjema, ni potrebno posebej omenjati. Kot je dejal nadškof Rode, je prihodnost Slovenije in Slovencev slaba ob tako nizkem rojstvu. Že v sedemdesetih letih je bilo rojstev več kot 50.000 na leto, zdaj manj kot 17.000. Izničujejo se vrednote in tekmujemo samo še za materialnimi dobrinami. Kar pa ni v korist družini in ljubezni do življenja. cerkvica je bila prijetno napolnjena. Otroško šepetanje, sem ter tja kak jok, ni prav nič motilo lepega cerkvenega opravila. V nagovoru se je nadškof Rode zahvalil družini za pogum in korajžo ter obilo družinske ljubezni, ki jo izžarevajo. Omenil je, da so Klemenčičevi četrta gorenjska družina v zadnjem času s po sedmimi Še enkrat se je gospod Rode zahvalil očetu Jožetu in mami Darinki za pogum in veliko ljubezni, ki jo dajeta družini. Ko je Jurij prejel sveti krst in maziljenje, je družina v svoj domači krog povabila najbližje na prijetno slavje. Juriju tudi mi želimo zdravo in srečno odraščanje. G. Š., foto: Gorazd Šinik pesmi otroškega in mešanega pevskega zbora in pri množici neimenovanih, ki so po maši postregli domačim in tujim udeležencem naše farne slovesnosti. Te so se udeležili tudi pobrateni župlja-ni iz Ramsaua na Bavarskem v svojih tradicionalnih oblačilih, ki so skupaj z našimi narodnimi nošami, opozarjala na velik praznik. Za tem prazničnim videzom pa so skrite ure in ure, dnevi in leta požrtvovalnega dela nekaterih posameznikov, ki se zavedajo, da je za duhovno preživetje potrebno ohranjati tudi duhovno in materialno kulturno dediščino. Prvi izmed njih je v tem primeru prav gotovo organist Jurij Dobravec, ki se je že pred štirinajstimi leti lotil zahtevnega načrta za obnovo orgel in vsega, kar neposredno spada zraven. Neutrudno je vsa ta leta vsako leto pošiljal prošnje za denarno pomoč na Ministrstvo za kulturo in kasneje tudi na bohinjsko občino. Občina seje odrezala s tremi milijoni tolarjev in prav tako bo Ministrstvo prihodnje leto nakazalo 3 milijone tolarjev. Ko so bili plačani vsi dolgovi za nove zvonove, se je v "akcijo" takoj zavzeto vključil tudi župnik Ivan Jagodic, vsako tretjo nedeljo v mesecu je vabil tudi v goste k deseti maši glasbenike in pevce, ki so s svojimi nastopi požlahtnili bogoslužje in prispevali v "orgelsko blagajno". Prav tako so se odrezali posamezni darovalci, še posebno ob pogrebih namesto cvetja in sveč. Organist Jurij Dobravec je uredil tudi lično brošuro z naslovom Orgle v cerkvi sv. Martina. Poleg njegovega strokovnega prispevka so v njej objavljeni še prispevki mojstrov, ki so obnovili orgle in vso pripadajočo "infrastrukturo". Iz nje izvemo tudi mnogo zgodovinskih podatkov o znamenitih orglah, ki so zahtevale mnogo skupnega truda in znanja, da so lahko spet v ponos srenj ski cerkveni arhitekturi. In seveda predvsem da bodo njihove mogočne melodije še dolgo ubrano zvenele tudi v dušah in srcih vseh, ki bodo imeli to srečo, da jim bodo prisluhnili pri sv. Martinu. Marija Cvetek Verniki treh dežel na Višarjah Kranj - Tradicionalno srečanje vernikov treh dežel bo letos na Svetih Višarjah v Kanalski dolini v Italiji. Srečanje, ki ga izmenično organizirajo škofije iz Ljubljane, Celovca in Vidma, bo v soboto, 17. avgusta ob pol enajstih. Geslo letošnjega srečanja bo Z Višanj vidimo daleč. Ta dan bodo na Višarje organizirana množična romanja. J. K. Danes, 23. julija, goduje Brigita Švedska, redovnica. Ustanovila je red brigitink. Zelo mlada seje poročila in imela osem otrok. Svetnica je postala tudi njena hčer Katarina, ki je na Švedskem znana kot Karin. Brigito častijo tudi pro-testantje. Pokopana je v samostanu Vadstena na Švedskem. Jutri, 24. julija, goduje zelo znani svetnik in mučenec Krištof. Po Sloveniji so številne njegove podobe in velja za priprošnjika zoper hitro smrt, za zavetnika pa so ga izbrali tudi številni drugi poklici, tudi šoferji, splavarji, čolnarji, nosači, romarji in drugi popotniki. V številnih vozilih imajo Krištofovo podobo. Krištof je bil Hristoforos in pomeni v našem jeziku Kristonosec. Bil je zelo močan in legenda pravi, da je kar na hrbtu prenašal potnike preko deroče reke. Nekoč je nesel neko dete, ki je postajalo vedno težje. Kot da bi nosil ves svet, je dejal Krištof. Dete pa je odgovorilo: Se več kot ves svet nosiš, Krištof. Nosiš tistega, ki je ustvaril nebo in zemljo. Jaz sem Jezus Kristus. Zasadi svojo palico v zemljo in ozelenela bo. Po tem boš spoznal, da si res nosil mene! Neka druga legenda pa pravi, daje bil Krištof vojak v svoji domovini Turčiji, vendar kristjan. Močan je bil in puščice so se odbijale od njegovega telesa. Številnim vojakom gaje končno uspelo obglaviti. V četrtek, 25. julija, bo godoval Jakob Starejši, apostol. Med dvanastimi apostoli sta bila dva Jakoba. Ker je tokratnega godov-nika Jezus poklical med prvimi, se ga je prijelo ime starejši. Njegov oče je bil ribič, ki je imel ob Jakobu še sina Janeza. Njuna mati je bila Šaloma, sestra Jezusove matere Marije. Jakob in Janez sta bila torej Jezusova bratranca. Legenda pravi, daje Jakob deloval v Španiji in da je v Santiagu de Compostela njegov grob. To je H Rimom in Sveto deželo najbolj obiskana romarska pot na svetu. Zaradi značilnega romarskega klobuka je Jakob zavetnik klobučarjev. Kmetje pravijo, da ob Ja-kobu najbolje zori pšenica. Jakob je na Slovenskem pogosto ime. Poznamo še Jaka, Jakec, Jakica in Jakobina. Jakob je osnova rodbinskim priimkom JakŠa. Jakše, Jakšič, Jakoš, Kobe, Ko-bej, Kobi, Kopše in Kapš. V petek, 26. julija, godujeta p° novem svetniškem koledarju od leta 1969 dalje Marijina starša Jo' ahim in Ana. Šele na stara leta sta dobila hčerko Marijo - Mir; jam. Ana pomeni v hebrejščim milost. Joahima častijo kot zavetnika zakoncev in mizarjev, Ano pa kot zavetnico za srečno poroko, zakon in porod. V Sloveniji je tudi priprošnjica za zadnjo uro. Sveti Ani je v Sloveniji posvečenih nad 70 župnijskih cerkva. Tudi ime je pogosto. Razen Ane poznamo še Anči, Ančica, Anči* ka, Ančka, Ani, Anica, Anika. Anita, Anja, Ankica, Anuša. Anuška, Anamarija, Nuša, Nilska, Nana, Nančka, Nanica, Na' nika in Niča. V soboto, 27. julija, bodo godo; vali Gorazd, Kliment in drugi učenci Cirila in Metoda. Gorazd naj bi bil potomec slovenskih prednikov in tako doslej edini slovenski svetnik. V nedeljo, 28. julija, bodo godovali Viktor, papež in mučenec, Samson ali Samo, i11 Nazarij. Samo naj bi bilo značilno slovensko ime. V ponedeljek. 29. julija, bo god Marte iz Beta-nije, ki je živela v Jezusovem času. J.K. Obnovitvena dela dobro potekajo Obnovitvena dela na žirovski cerkvi so se začela sredi maja - Obnova fasade, zvonikov in renovacija kipa Sv. Jožefa in križa. Žiri - Obnova ene največjih cerkva v Sloveniji seje začela že pred dobrima dvema mesecema in bo trajala vse do jeseni. Cerkev sv. Martina je bila postavljena leta 1912, takrat jo je posvetil škof Jeglič. V času obnove so do sedaj že obnovili fasado cerkve: poškodovan omet so odstranili in nadomestili novega, še vedno pa čaka na strokovno beljenje. Kot nam je povedal tukajšnji župnik Jože Str-žaj, bodo očistili vse kamnite del na fasadi: "Namestili bomo nov granitni križ. Prejšnji je bil iz peš-čenca in je skoraj razpadel. Res-tavrirali bomo tudi kip sv. Jožefa -obe deli je prevzel Marmor Ho-tavlje." Lotili so se tudi obnove zvonikov. "Prvotno smo mislili zamenjati le pločevino na obeh zvonikih. Naknadno smo ugotovili, da je bil leseni del od slepih lin naprej popolnoma gnil," je povedal Stržaj. Trenutno dela izvajalec -domačin Štefan Petrovčič - nove konice iz lesa, ki v višino merijo kar 12 metrov. Sredi avgusta pa bo prišlo posebno dvigalo, ki bo omenjene konice privzdignilo v skoraj 50 metrov visoka zvonika. danjemu prvemu delu obnove (pročelje, oba zvonika in streha) sledi še drugi del obnove, ki pa je odvisen od zmožnosti cerkve. Sredstev namreč ni dovolj, Jože Stržaj pa upa na dobro voljo vernikov. Pri obnovi je svoj delež primaknila tudi občina Žiri, ki je v ta namen v proračunu rezervirala štiri milijone tolarjev. V drugem delu, ki naj bi bil na vrsti spomladi, se bo obnovila še preostala fasada. Slavnostno odprtje naj bi bilo na nedeljo sv. Martina letos z blagoslovom nadškofa dr. Franca Rodeta. Cerkev sv. Martina je ena naj' večjih v Sloveniji. Skoraj 47 metrov je dolga, široka 24, v višin" pa meri v ladji 16 metrov, zvonih pa skoraj 50 metrov. Glavni oltaf ima v mozaiku upodobljenega sv Martina, ob straneh pa v nadna' ravni velikosti sv. Andreja in sV; Štefana. Danes ima župnija tud1 podružnice: Dobračeva, Ledinica> Goropeke in Breznica. Ravno S slednji, v cerkvi sv. Kancijana, b° v začetku avgusta blagqslovitev novih bronastih zvonov. BlagoS' lovitev bo vodil škof Alojz Uran., Boštjan Bogataj Izvajalci vsa dela izvajajo v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Se- Izšla revija Božje okolje Ljubljana - Prva letošnja številka revije za krščansko duhovnog Božje okolje, ki jo izdaja založba Družina, je bila posvečena zanimivl temi Telo kot ovira ali pot do Boga. Revija je dvomesečnik. Tako je W šla že tretja letošnja številka, ki obravnava predvsem novodobne izz1' ve evangelizacije. Dr. Anton Stres, mariborski pomožni škof, piše 0 misijonarjenju kot izrazu ljubezni. Primož Krečič piše o ljubezni ko veliki nalogi Cerkve, Branko Cestnik pa razmišlja o dialogu z druga*-' nimi, ki je splošna aktualna slovenska tema. V reviji je še veliko dfl>' gega zanimivega branja. J. K. PREJELI SMO Bazna postaja V Preddvoru se večno tarna, da Preddvorčani, kakršni so že, ustavljajo in minirajo vse, kar naj bi se v kraju gradilo. Takšna ravnanja so izraz predvsem dejstev, da informacij, ki bi na samem zd-četku projektov prišle med ljudi, Žal, preprosto ni. Bazna postaja, ki si jo je omislil v strnjeni del Preddvora postaviti Si.Mobil, je eden izmed teh načinov postopanj velikih. Njih ne zanimajo majhni ljudje in zanimivo, daje tudi občina pri takšni postavitvi le obrobni detajl. Če Ministrstvo za okolje poiegna postavitev bazne postaje, je s tem vsak ugovor odveč. Slovensko ekološko gibanje je s strokovnjaki iz tujine dokazalo, da mobilne baze niso nedolžni pred- meti, ki jih vehementno množično lansirajo med nas. Z netermični-mi valovi so te postaje postopne uničevalke zdravja, pa če si nekateri še tako trdno zatiskajo oči in mašijo ušesa, so dejstva, ki jih je razkrila vseameriška nacionalna raziskava skrb vzbujajoča. Med boleznimi v Evropi eno tretjino vseh zavzemajo rakava obolenja. Bo tudi pri nas tako? Bazne postaje v desetih do petnajstih letih povzročijo tumor v glavi in raka. Vse, ki se karkoli zavzemajo za postavitev baznih postaj v naseljih, bi morali zaposliti, kot voznike, ki bi bolnike vozili na onkološke oddelke naših bolnišnic. Mogoče bi jim tam trenutek realnosti povedal, s čim se igrajo. Naši otroci, katerih imunski sistem je trikrat občutljivejši, kot pri odraslih, bodo tako že od malega obsojeni, da bodo potencialni kandidati za onkološko kliniko. Se res Slovenci želimo sami uničiti v svojem stremuštvu po sprejemanju in vseobvladljivosti vsega? Slovensko ekološko gibanje se zavzema, da bi bile bazne postaje oddaljene 200-250 m od prvih stavb. Čeprav je boj z mlini na veter težak in čeprav nas vsakodnevne poti odvračajo od tega boja, je prišel čas, da začnemo misliti s svojo glavo. V Preddvoru je na javni razpravi o nasprotovanju postavitvi bazne postaje večina dokazala, da Preddvorčani avstrijskemu Si. M obi lu ne bomo za poskusne zajce. Slavko Prezejj Šiška 2, Preddvor OTmi^IMGLAS" Užaljen in prizadet Sem krajan Podkorena, vsaj upam, zato sem bil globoko prizadet, ko sem prebral vljudno obvestilo (izključno samo) vikendašem v Podkorenu. Že kar nekaj časa je preteklo od tedaj, ko so prvič zarohneli stroji v Podkorenu. Začeli so namreč obnavljati vaško jedro in del ceste proti vaški cerkvi, del stare ceste proti Korenskem sedlu in del ceste od gasilskega doma proti središču vasi. Obnova cest in jedra je trajala tri leta. Že leto kasneje, pa so to zopet prekopali, saj se je začela izgradnja kanalizacije. Seveda smo se nad takim razmetavanjem denarja vaščani zgražali, toda saj veste tisto da se proti vetru ne da s.... Dela so opravljali vedno v času sezone, saj so pred začetkom sezone gradili in obnavljali ceste v Kranjski Gori. Tako smo bili vaščani Podkorena nekaj sezon ob prihodek od turizma, saj v vas, kjer potekajo gradbena dela od jutra do večera nihče noče priti. Prav tako so bili prizadeti kmetje, saj niso mogli z živino ali traktorji do svojih parcel. Vendar pa se za to nihče od pristojnih ni seki-ral, še več, obnašali so se tako, kot bi nam z lastnim denarjem obnavljali vas. Sedaj pa bistvo, zakaj sem se odločil napisati vam ta članek. V vseh teh letih nam krajanom nihče nikoli ni poslal nobenega obvestila o tem, kdaj se bodo dela začela in kje. Pripeljali so delovne stroje in začeli kopati. Tako se je dogajalo, da si zjutraj odšel z avtomobilom v službo (ali od doma), domov pa se z avtomobilom nisi mogel vrniti več dni ali celo teden, dva. To pomeni popol- no ignoriranje domačinov, ki v ^ vasi ne živimo samo soboto in ^ deljo in, ki nam dostop do dot*1 pomeni bistveno več, kot nekom"; ki pride za dva dneva na vike'1 ' Saj verjetno tistih nekaj metrov do mM11 d« svojega vikenda lahko pre* tudi peš. Rad bi omenil tudi to, je teh vikendov v Podkorenu sa^ okoli trideset. Seveda pa so verjetno med te vikendaši bolj pomembni lju"J ' kot smo mi (med njimi ima V* delu namreč vikend tudi mit'istl. za zdravje) kmetavzarji in deW Ta cesta (makadamska), ^ le. osnovi poljska pot, bi moraU ^ žiti predvsem kmetom, saj J* ,{ edini dostop do parcel. Vendar r, seveda njih ni obvestil nihče, verjetno tega niso vredni. i.G-Podkoi*" Osem desetletij doloa voznia Kaj so p|aninske koče V/ kJVlII %tVk/VI/lVI/ll V1*VF JL fcj^ %A> T Planinska zveza Slovenije je na novinarski konferenci preć •w ......W- •P rezultate dela. nornčiki komisii in razne akeiie. in podžupan MO Kranj, je pozdravil predsednik ZŠAM Kranj Albin Zevnik. Spomnil se je začetkov združenja in ustanovnih članov; devetim od njih so na letošnjem občnem zboru podelili plakete sv. Krištofa. Opisal je prizadevanja organizacije, ki se ni zanimala le za zaščito interesov članstva in strokovno usposabljanje v svojih vrstah, ampak je veliko storila za varnost vseh udeležencev v cestnem prometu. Kot je ugotovil kranjski podžupan Štefan Kadoič, je bilo pomembno ob izobraževanju voznikov tudi prizadevanje za boljšo tehnično opremljenost vozil zaradi ogromnega napredka. Slavnostni govor- ,.....-m^i&SSSL V Kranju so proslavili 80-letnico Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije ter 50-letnico ZŠAM Kranj. Kranj - Preko 230 uniformiranih članov je sodelovalo v paradi po mestu. Slavnostni govor je imel minister za promet Jakob Presečnik, ki je šoferjem obljubil bolj varno delo na sodobnejših cestah. Enajstim članom je izročil plakete Vzorni voznik, razna priznanja pa je podelilo tudi domače združenje. Prvo slavje ob 50-letnici ZŠAM Kranj je bilo že januarja, ko so se šoferji in avtomehaniki zbrali na jubilejnem občnem zboru. Takrat so se spomnili, da so imeli ob ustanovitvi okrog 60 članov. Danes jih je še dvesto več. In veliko J!h je prišlo na sobotno proslavo, s katero so obeležili jubileja slovenske organizacije in kranjskega združenja. Vse seje začelo na Zupančičevi ulici, od koder je po rnestu krenila v spremstvu narodnih noš parada z 233 uniformiranimi člani in 26 prapori, spremljala pa so jo tudi stara vozila in novi motorji. Množico zbranih, med katerimi s° bili tudi župani okoliških občin Na proslavi so podelili plakete SPV Vzorni voznik. Parada šoferjev po ulicah Kranja. nik Jakob Presečnik se je za hip preselil v svojo mladost, koje bilo v Gornjem Gradu na cesti več vozov kot pa avtov. Zato so bili redki šoferji zelo cenjeni. Danes je njihovo delo trdo in polno nevarnosti. Kot je dejal, se v ministrstvu za promet RS tega dejstva dobro zavedajo. Skušajo zgraditi sodobnejše ceste, ki bodo za voznike varnejše. Hkrati dopolnjujejo zakonodajo, nacionalni program varnosti v cestnem prometu pa bodo skušali uresničiti s podprogrami za posamezna področja. Predsednik Zveze ZŠAM Slovenije Igor Pipan je opozoril na jasnovidnost ustanoviteljev njihove organizacije pred 80 leti, za kar imajo zasluge tudi Gorenjci. Za današnji čas je priporočil vključevanje mladih v članstvo, če hočejo nadaljevati tradicijo. Med proslavo, ki so jo z nastopom popest- rili člani pihalnega orkestra MO Kranj, kvintet bratov Zupan in folklorna skupina KUD Mali vrh iz Ncmilj, ni manjkalo zahval za opravljeno delo. Kranjsko združenje je podelilo zlate plakete in kipce sv. Krištofa zvestim sodelavcem; kipec je dobil tudi častni član Franc Rebec. Minister Presečnik je predal plakete SPV Vzorni voznik; dobili so jih Marjan Dolenc, Vinko Skodlar, Stojan Stankovič, Igor Trilar in Marko Zmrzlikar iz Kranja, Franc Dolenc iz Škofje Loke, Janez Drino-vec iz Podbrezij, Ciril Eržen iz Spodnje Besnice, Jože Gregorc in Marjan Naglic s Trstenika in Jože Močnik z Visokega. Posebno priznanje za delo v odboru ZŠAM Gorenjske je prejel Albin Zevnik, kranjskemu združenju pa so prinesli darila tudi gostje. Stojan Saje, foto: Tina Doki V Tunjicah proslavljali z gasilci Ob krajevnem prazniku so gasilci dobili nov sodoben gasilski avto. Tunjice - V krajevni skupnosti Tunjice v kamniški občini že od 1995. leta praznujejo sredi julija in se spominjajo ustanovitve Društva samopomoči v Tunjicah. Letos mineva 105 let, ko so ustanovili društvo za pomoč po požarih. Letos pa so se za skupno praznovanje krajevnega praznika odločili tudi domači gasilci iz Prostovoljnega gasilskega društva Tunjice, ki ima prek 220 članov. Predsednik društva Marjan Tor- Praznik na Ledinah Kranj - Planinsko društvo Kranj Pripravlja v soboto, 27. 7. 2002, ob M- uri svečanost na Ledinah, značili bodo tri pomembne dogodke. Pred 25 leti so tam odprli Kranjsko kočo. Ob njej bodo letos Predali namenu novo čistilno napravo. Odkrili bodo tudi spomin-sko ploščo Jerneju Krču, prvemu gorskemu vodniku, plezalcu, reše-Va'eu in oskrbniku, članu Kranjce podružnice SPD v letih 1900 -'924. Po slovesnosti bodo nadaljc-Va'i s planinskim druženjem. S. S. kar je po gasilski povorki skozi Tunjice na prireditvenem prostoru pri šoli poudaril, da so se pred dobrim letom začeli pripravljati na nakup novega gasilskega avtomobila. Pri tem jih je z razumevanjem občine podprla Gasilska zveza Kamnik, ki je primaknila 12,5 milijona tolarjev, krajevna skupnost Tunjice 700 tisoč tolarjev, krajani pa so zbrali kar 2,5 milijona tolarjev. Nov avtomobil, ki so ga nadgradili v podjetju BMD v Ilirski Bistrici, ima visokotlačno črpalko rezervoar s 500 litri vode, dvižni stolp, električni agregat ter dodatno opremo. Z njim pa so tunjiški gasilci, ki so uspešni pri usposabljanju in tudi na tekmovanjih (pionirji so bili prvi, mladinke in veterani pa drugi na tekmovanju) obogatili in izpopolnili opremo in pripravljenost za posredovanje ob požarih in drugih nesrečah. Na slovesnosti, ko je gasilcem čestitala tudi predsednica krajevne skupnosti Tunjice Jožica Petek, so nastopili kamniški godbeniki, Tunjiški oktet in otroški pevski zbor Tunjice pod vodstvom Ane Štele, Veseli Predstelčani in plesna skupina Štupi, so se gasilci še posebej zahvalili za podporo občini, gasilski zvezi, vaščanom, krajevni skupnosti in župniku. Priznanja so podelili tudi botrom, in sicer Lojzetu in Jožici Petek, Slavku in Miji Vrhovnik Dragu in Valči Vrhovnik in Jožku ter Emi Koželj. Avto je blagoslovil tunjiški župnik Pavle Juhant, ključe avtomobila pa je poveljniku Matevžu Krumperstaru izročil kam- niški župan Tone Smolnikar, poveljnik pa potem vozniku Dušanu Vidru. Na slovesnosti je dobila priznanje GZ Slovenije Marija Šmidov-nik, priznanja gasilske zveze Kamnik pa so dobili Miro Kaplja, Janez. Butalič in Andrej Vrhovnik. Praznik so po tradiciji obeležili s streljanjem z možnarji, ognjemetom in veselim srečanjem z ansamblom Bratov Poljanšek. Andrej Žalar Planinska zveza Slovenije je na novinarski konferenci predstavila rezultate dela, poročila komisij in razne akcije. "Potrebno bo razčistiti, kaj so planinske postojanke. V kateri segment spadajo: pridobitna ali nepridobitna dejavnost. Tu igra glavno vlogo zakon o društvih. Potrebna bo natančna definicija javnega dobrega. Ta pa se v Sloveniji šele oblikuje," je v uvodnem pozdravu poudaril predsednik Planinske Zveze Slovenije Franci Ekar. Na konferenci so govorili o ohranjanju čistih gora, aktivnostih Mladinske komisije, predstavili so Gorsko reševalno službo s poročilom o nesrečah v poletni sezoni in napotke obiskovalcem gora. Predstavili so tudi zahtevo, da se na televizijske ekrane vrne ukinjena oddaja Gore in ljudje, pa odgovor na dopis zveze, kjer je pisalo, da so določene planinske koče, "v katerih se izvajajo vsebine opredeljene s Standardi za planinske koče po mnenju Gospodarske komisije, objekti, v katerih se izvajajo dejavnosti, ki so pretežno nepridobitne in v javnem interesu". Omenili so tudi točke razširjene slovenske planinske poti in izpostavili problem sprememb namembnosti planinskih poti, s katerim so se začeli na zvezi srečevati v Triglavskem narodnem parku in zadevo že poskušajo urediti. Alenka Brun Planinsko srečanje na Kokrskem sedlu Kamnik - Pri Zoisovi koči na Kamniškem sedlu je bilo v nedeljo tradicionalno srečanje planincev, ki sta ga pripravila PD Kamnik in Meddruštveni odbor PD kamniško-bistriškega območja. Med približno petsto zbranimi so bili tudi planinci iz avstrijskega Trofa-iacha, ki je pobraten s Kamnikom. Slednji so bili navdušeni nad srečanjem, saj so bili številni prvič v naših gorah. Na srečanju, kjer so v kulturnem programu nastopili pevci prvega slovenskega pevskega društva Lira, Rok Lap in Božo Matičič, je udeležence srečanja pozdravil predsednik Planinskega društva Kamnik Dušan Štefula, ki je poudaril prostovoljno delo in zavzetost kamniških planincev. Za trud se jim je zahvalil na srečanju tudi predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franci Ekar, kamniški župan Tone Anton Smolnikar pa napovedal, da bodo v kamniški občini prihodnje leto ob jubileju slovenskega planinstva pripravili slovesno akademijo. Pred nedavnim pa so pripravili tudi razstavo Maksa Koželja, izšla pa je tudi knjiga Franceta Malešiča o reševanju v kamniških planinah. A. Z. DRUŽINSKI NASVETI Kaj boli otroke (5) Damjana Šmid Otroke in mladostnike so vprašali, kaj jih najbolj skrbi in največkrat so rekli, da jih skrbi smrt v družini, smrt prijateljev, ločitev staršev, bolezen in nesreča v družini ter selitev v drugo okolje. Pravzaprav so to dogodki, ki skrbijo tudi nas odrasle, le da se mi zaradi večjih obrambnih mehanizmov lažje spoprijemamo z vsem naštetim. Kar nekaj otrok si zaradi stiske, ki se jim zdi prevelika, vsako leto vzame življenje. Po nekaterih podatkih umre osem odstotkov mladostnikov med petnajstim in devetnajstim letom zaradi samomora. Zanj se pogosteje odločajo fantje, dekleta pa so tista, ki s prevelikim odmerkom tablet kličejo na pomoč. Vzroki takšnega dejanja so različni, od resnih duševnih in čustvenih motenj, najstniška nosečnost, nesrečna ljubezen, težave v šoli ali v okolju. Vsaj polovica mladostnikov svojo namero omenja prijateljem ali drugim ljudem v ožjem okolju, zato moramo grožnjo s samomorom vedno vzeti resno. Pogost jok, osamljenost oziroma izolacija od drugih ljudi, nespečnost, slaba ješčnost, nekomunikativnost, vprašanja o metodah zastrupitve ali smrti so znaki, ki nas lahko predhodno opozorijo na to, da se z otrokom nekaj dogaja. Vsekakor se je potrebno z. mladostnikom pogovoriti, če ne zaupa staršem, pa naj starši poiščejo drugo osebo, ki ji bo otrok zaupal - prijatelji, sorodnik, zdravnik. Največkrat pa je potrebna terapija vse družine, saj poskus samomora ali napeljevanje na to dejanje, kažeta na stiske, v katerih se lahko znajdejo tudi drugi člani družine, predvsem takšna dejanja vplivajo na brate in sestre. Starši neradi priznamo svojo nemoč, vendar je človeško in pametno poiskati pomoč takrat, ko položaju nismo več kos. Nekdo drug bo mladostniku pomagal na drugačen način, brez čustev, katera tako zelo krojijo naša življenja. Pri iskanju rešitev in pomoči pa bodimo optimistični in v čim večji meri poskrbimo za počutje vse družine s čim bolj ustaljenim načinom življenja. Težave se rešujejo korak po korak in zato ne bodimo nestrpni, če nimamo rešitve čez noč in če otrok s svojim vedenjem kaže na nesoglasja v družini. Nihče od nas nima končane šole za starše, dolžnost vseh staršev pa je, da smo se pripravljeni učiti, poslušati in pomagati na svoj način. Včasih si mladostnik sam poišče pomoč in v takšnih primerih spodbujajmo takšno odgovornost in ne bodimo užaljeni, če nas ni prosil za pomoč. Tako kot želimo starši ugajati otrokom in smo zanje nemalokrat vzorniki, tako želijo tudi otroci narediti dober vtis na svoje starše in jih ne želijo razočarati in jim biti v sramoto. Življenje ne bi smelo biti tekmovanje, ampak kotiček za parkiranje na soncu. p'še Miha Naglic ljudeh gor, Po ljudeh dol H°dlistek o znamenitih Gorenjcih ^ersnikovo grajsko poreklo ^ersnikovo poreklo je kakor pri vsakem človeku °jno, po očetu in po materi. Po očetu je bil poto-ec gorenjskih kmetov iz Most pri Žirovnici, po ma-n Pa graščakov z gradu Brdo pri Lukovici. Obojno v )rc'klo je raziskal tudi Ivan Prijatelj, avtor največje , lc,lje o pisatelju: Janko Kersnik, njega delo in S h " la debela knJl8a Je izSla & leta 1910 Pri L ^ventnerju v Ljubljani kot VI. zvezek Kersnikovih Ca sP'sov- O gorenjskem poreklu svojega učen--■ ln prijatelja je - kakor smo videli - pisal že Leveč, kov'* ^r'JatelJeve raziskave le drobec. "Rod Kersni-n lZhaja iz gorenjskih kmetov. Stari oče Jankov Ja-Krstnik Kersnik je bil doma v romantični pokra- #/« ^*eSernovi> P°d veličastnim Stolom v bližini Tri-Va- Nedaleč od železnične postaje Žirovnice, tam kjer v strmi strugi gorskega potoka Završnice leži zaselje Moste, stoji še dandanes /torej 1910/ ravno nad sedanjim železniškim mostom mlin z žago 'pri Žagarju'. Tu se je rodil leta 1783. Janez Krstnik Kersnik, ki ga je premožni 'Žagar' dal študirat za profesorja - poleg njega je šolal še enega sina Blaža, poznejšega župnika v Železnikih ..." To pot nas bolj zanima Kersnikovo grajsko poreklo po materi. "Medtem ko je večini slovenskih pisateljev tekla zibel v kmetiških hišah, je zagledal Janko Kersnik luč sveta v gradu. Mogočno, starinsko poslopje je to. Imenuje se Brdo. Slovensko ime je pač prvotno, in nosil ga je holmec že veliko poprej, preden je stal na njem grad. O nemškem imenu Egg' ugiblje kranjski kronist Valvasor zelo verjetno, da se je pri-teknilo h gradu po drugi graščini (v okolici Kranja), ki se tudi imenuje po slovensko Brdo, a po nemško 'Egg' po možu, ki jo je sezidal in nosil ime: von Egg. V razliko z onim 'Eggom 'je naz.ival nemški kancelij-ski jezik to Brdo 'Egg ob Podpetsch' po starodavnem Janko Kersnik, lesorez Mihe Maleša poštnem poslopju Podpečjo, oddaljenem četrt ure od Brda in stoječim tik pred vhodom v sotesko Črni Graben. Mimo tega poštnega poslopja, skrivajočega se danes skromno pod strmo skalo, ki mu je dala ime, se je vršil v prejšnjih stoletjih ves živahni promet med Trstom in Dunajem. Odtod pride, da je bilo ime te pošte bolj znano nego naziv bližnjega gradu na Brdu." Kako se časi spremenijo! Podpe-ška pošta je svojo slavno vlogo izgubila že zdavnaj, grad Brdo je končal v ruševinah, mimo obeh je nedavno slekla nova avtocesta. Kersnikovi še živijo v tem kraju. Valvasor v Slavi zapiše: "Ta grad leži na veselem kraju vrh griča s prostim razgledom ..." Tu izvemo, da ga je začel v 16. stoletju graditi Hans von Lamberg, dokončal pa njegov sin Sigismund. "Iz istega kronista zvemo, da seje skoro nato v prostore, v katerih je gospodaril nemški plemenitaš, vselil preprosti Slovenec. Leta 1622. je namreč Lamberg zastavil grad Antonu Pečavcu in leta 1624. Janezu Thalerju, ki ga je pa moral imeti že v lasti. Zakaj po nekem Janezu Jo- žefu Thalerju je podedoval Brdo Hans Luihvig von Hohenwart, ki ga je pa skoro prodal Ernestu von Ap-faltrerju. Ta je grad jako popravil, zakaj stavba se je nahajala v žalostnem stanju. Malo poprej so bili namreč uporni kmetje, ki so se vzdignili zoper flo-henwarta, Brdo docela opustošili. Kakor pripoveduje Valvasor, so bili porušili vrata, peči in okna. izru-vali z železnimi drogi rešetke pri oknih iz zidu, hodnike in rezane kamene podrobili in razkosali. Pri tem so izvlekli iz nekega zaprtega stolpa tudi Lambergo-ve listine, jih pomečkali in pometali proč. Nato so gospodarili tu nekaj desetletij Apfaltrerji, pozneje zopet Uunbergi. Leta 1801. pa je prišel grad zopet v last plebejca Slovenca ..." (I. Prijatelj) - Zanimivo, mar ne? V 17. stoletju so grad "docela opustošili" kmečki puntarji, sredi 20. stoletja (1943) pa novi puntal ji, ki so se to pot imenovali partizani. Zdaj na kraju nekdaj mogočnega gradu stojijo le še ruševine. Popravek V podlistku o znamenitih Gorenjcih nam jo je zagodel tiskarski škrat, na kar nas je opozoril sorodnik Janka Kersnika. Jankov stari oče Janez Krstnik Kersnik je bil namreč rojen leta 1783 in ne leta 1873, kakor smo pomotoma zapisali. Za napako se opravičujemo. Uredništvo GORENJSKI GLAS • 8. STRAN KRONIKA / darinka.sedej@g-glas.si Torek, 23. julija 2002 Promet v turističnih občinah Redarstvo ni le zatikanje listkov Občinski redarji na Bledu razmišljajo tudi o tem, kako nadgraditi sistem in kako še bolje urediti mirujoči promet. Bled ima samo 192 boksov, od tega 16 za avtobuse. Parkirna hiša s 400 parkirišči pod Krimom bi bila idealna, a noben investitor ne bo vlagal, če bo kraj dopuščal nered. Bled - Da občinsko redarstvo ni le zatikanje plačilnih listkov za brisalce in da pomeni veliko več, kaže blejsko občinsko redarstvo z zelo strokovnim in sposobnim vodjem redarske službe Borisom Sodjem, ki o problemih mirujočega prometa, o naši zakonodaji in o rešitvi najbolj perečih problemov zelo veliko ve in tudi razmišlja. Ni zatorej čudno, da je Boris Sodja postal eden najpomembnejših članov Združenja občinskih redarjev Slovenije, ki seje ustanovilo v Sloveniji in ki šteje okoli sto članov, ki se aktivno vključuje tudi v zakonodajo, ki nastaja na tem področju. Zasluga združenja med drugim je, da imajo občinski redarji enotno uniformo, zimsko in letno z emblemom, da skrbijo za izobraževanje - redar mora imeti najmanj peto stopnjo izobrazbe - občinski redar pa ima status pooblaščene uradne osebe. Zaprli najbolj kritične predele Blejsko občinsko redarstvo je informativno zelo dobro opremljeno, tudi z ročnim računalni- Zapuščeno vozilo "Naj planina s planšarijo 2002" - akcija Gorenjskega glasa in Planike Bralke in bralci Gorenjskega glasa izbirajo najbolj priljubljeno planino s planšarijo, letos s predizborom. S poslanim kuponom sodelujete v žrebanju za nagrade Planike in Gorenjskega glasa. Danes objavljamo šesti glasovalni kupon za "NAJ PLANINO S PLANŠARIJO 2002". Glasujete lahko za eno od planin z lestvice po prejetih kuponih do 22. 7. 2002: PUNGRAT 1066 KOFCE 543 KOROŠICA 215 PREVALA 122 RIBENSKA PLANINA 110 LIPNIŠKA PLANINA 97 BLEGOŠ 76 V LAZU 68 LEŠANSKA PLANINA 64 USKOVNICA 53 Pošljete lahko neomejeno število kuponov, izmed katerih bomo na šestih vmesnih žrebanjih od 9. julija do 30. julija vsakič izžrebali bon Planike za 10.000 SIT za nakup pohodne obutve in 5 tolažilnih nagrad Gorenjskega glasa. Vsi glasovalni kuponi, prejeti do vključno 30. julija 2002, pa bodo sodelovali v zaključnem žrebanju. ki bo v nedeljo, 4. avgusta 2002, na planini, ki bo zbrala največ vaših glasov. Glavne nagrade so: 1. bon za nakup pohodne obutve PLANIKA v vrednosti 20.000 SIT, 2. malica z okrepčilom na zmagovalni planini v vrednosti 8.000 SIT, 3. malica na drugouvr-ščeni planini v vrednosti 5.000 SIT, 4. malica na tretjeuvrščeni planini v vrednosti 3.000 SIT. Izžrebali bomo tudi 20 tolažilnih nagrad Gorenjskega glasa. Na zaključni prireditvi na zmagovalni planini bo za udeležence Planika pripravila posebno presenečenje. Na petem žrebanju so imeli srečo: bon PLANIKA 10.000 SIT za nakup pohodne obutve prejme Gašper Zakelj, Breznica 4a, Žiri, tolažilne nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: Martina Odar, Studor v Bohinju 28, Ivanka Pa-lovšnik, Zgoša 66, Franc Krsnik, Leše 1, Jože Tiringer, Šmarjetna gora 2 in Stanka Zupan, Smledni-ška c. L Kranj. Čestitamo! Kupone pošiljajte na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 KRANJ -§-c- "NAJ PLANINA S PLANŠARIJO 2002 akcija GORENJSKEGA GLASA IN PLANIKE Glasujem za planino: Ime in priimek Naslov Boris Sodja kom. Pri priči lahko vložijo v računalnik vse podatke o kršitvah in se povezujejo s podatkovno bazo Ministrstva za notranje zadeve. Kaj nasploh o stanju mirujočega prometa na Bledu zdaj, ko je zaradi poletnih prireditev na tisoče obiskovalcev, pravi vodja Boris Sodja? "Stanje mirujočega prometa na Bledu nikakor ni več tako kritično kot je bilo pred leti," pravi Sodja. "Zato ne, ker seje sistem, ki smo ga imeli, postopoma dograjeval in to je tisto, kar potem rodi uspehe. Ne smeš uvesti nekega sistema, nato ugotoviti, da je zanič in ga podreti. Vsak sistem ima nekaj dobrega in to je treba dopolniti." Marsikje na Bledu res stojijo avtomati za parkirne listke in izgleda, daje vse v redu in prav. "Parkirnina in redar nimata pravzaprav nobene zveze. Redar skrbi za nekaj drugega kot je parkirnina: za red v kraju." Kje so najbolj problematična mesta? "Pri Trohi, kjer je taksi postajališče, najbolj kritične predele pa smo že zaprli in niso dostopni. Moram reči, da so se ljudje navadili na parkirne avtomate in jih vedno bolj samoumevno sprejemajo in teh kršitev skorajda ni. Zgodi se, da je včasih vse z.aparL kirano tudi okoli Zdravstvenega doma Bled in na nekaterih drugih krajih." Zakaj Bled resneje ne razmišlja o parkirni hiši? "Saj razmišlja. Parkirna hiša naj bi bila pod Krimom in parkirna hiša bi zares rešila prometne zagate. Parkirna hiša s 400 parkiriš- či bi bila idealna. Vendar se ne sme razmišljati v tem smislu, da bi ob gradnji parkirne hiše kar enostavno zaprli najboljša parkirna mesta. To ni pravo razmišljanje in ne pravi ukrep, kajti treba je vedeti, da noben investitor ne bo vlagal v parkirno hišo, če bo kraj dopuščal nered. Investitorji, ki so zainteresirani za gradnjo parkirne hiše, pridejo in najprej pogledajo prav to: koliko reda je pri mirujočem prometu, saj je le red tisti, ki zagotavlja potem tudi polno garažno hišo." Hoteli z malo parkirnimi mesti Koliko parkirnih mesta imajo posamezni lokali, posamezne restavracije in hoteli? Dovolj ali premalo? "Na Bledu je samo 192 boksov, od tega 16 za avtobuse, kar vse pove. Občutno premalo. Že nekaj časa se pripravljam, da bom izdelal za vsak lokal, za vsako trgovino, restavracijo in hotel natančen seznam, koliko ima vsak parkirnih mest. Podatki bodo porazni, katastrofalni, saj se bo pokazalo, da so lokali, ki sploh nimajo niti enega parkirnega mesta in hoteli, ki imajo par parkirnih mest. Lokali ob jezeru, denimo, nimajo niti enega parkirnega mesta. Nekateri imajo parkirišča na občinski zemlji, občina pa je parkirni sistem v Zaki uredila tako, da je sklenila pogodbo o najemu in obiskovalcem zagotovila prostor za parkiranje." Ali dobite veliko pritožb in kakšna je izterjava kazni? "Pritožbe seveda so, vendar jih ne obravnavamo mi, redarji, ampak jih obravnava sodnik za prekrške, kot pripomoček pri kršitvi uporabljamo tudi slikovni materi- Parkirano vozilo - ne boste verjeli - pod Toplicami. Veliko predrznosti in iznajdljivosti je potreboval voznik, da se je pripeljal pod Toplice... al. Te slike predložimo tudi sodniku za prekrške, niso pa dokazni material. Če ob kršitvi plačaš kazen, je polovična cena ali pa vložiš ugovor, ki ga rešuje sodnik za prekrške. Okoli 80 odstotkov kazni izvira iz varnosti cestnega prometa, izterjava pa je taka kot drugod: v zadnjem času boljša, a še vedno le 30 odstotna." Kaj pa lisice? "Lisice smo že imeli, zdaj jih ne predvidevamo." Pravzaprav ste redarji vedno izpostavljeni kritikam in pritožbam, celo napadom. Kako ocenjujete voznike? "Res se čuti neka agresivnost ljudi - žalitve, fizični napadi na redarje. Ljudje so vedno bolj nestrpni, še posebej, če ugotovijo, da smo jih zalotili pri prekršku. Vendar je treba razumeti: tako je povsod po svetu. Parkirnina, ki jo je uvedla občina, katere del smo tudi občinski redarji, je namenjena gostu Bleda, ki je prišel po mir in čistočo. Če plačaš parkirnino, potem je jasno, da bo Bled že zgodaj zjutraj čist in brez vseh odpadkov, da bodo koši za odpadke prazni, pa naj je bilo prejšnji dan na blejski noči in na ogledu ognjemeta deset tisoč in več obiskovalcev. Gost to plača in to mora dobiti." Zelo dobro ste se blejski redarji izkazali ob nedavnem obisku predsednikov šestnajstih držav na Bledu. "Bled je protokolarno mesto -kakorkoli že to obrnemo. Kdorkoli se mudi v Sloveniji, kot gosta ga bodo zanesljivo pripeljali tudi na Bled. Na Bledu smo zelo dobro usposobljeni za vse varstvo in protokolarne zahteve - to koordinacijo smo na Bledu gradili leta in leta. Res smo bili pisno pohvaljeni za strokovnost in profesionalnost, res pa je tudi, da so sami krajani Bleda, Blejci, največ pripomogli za to, da je vse potekalo, tako kot je prav. Vsi Blejci so sprejeli poseben režim in ga tudi dosledno upoštevali." Darinka Sedej Množično kampiranje na Vršiču Na Vršiču je spet največ kršitev zaradi postavljenih šotorov in bivanja pod njimi, poleti, predvsem avgusta, pa prihajajo Italijani in množično plenijo gobe, in ker svežih ne smejo uvoziti v Italijo, jih v naših gozdovih tudi konzervirajo. Odpadkov vedno manj, tudi tam, kamor prihajajo nedeljski izletniki. ■-3-C- Tamar - Naravovarstvena nadzorna služba Triglavskega narodnega parka je minulo soboto in nedeljo pripravila za vse ljudi, ki so se mudili v parku, akcijo obveščanja in opozarjanja na namene in cilje Triglavskega narodnega parka, delili so jim informacijske zloženke in jih informirali o vseh zanimivostih v parku. Nadzorniki, poklicni in honorarni, so stali na vseh pomembnih točkah parka: na Črni prsti, Planini Razor, Tolminska korita, Polog, Planina Kuhinja, Mangartsko sedlo, Krnsko jezero. Kriški podi. Zadnjica, Vršič, Vratca nad Vršičem, Jase-nje, Vrata, Zgornja Krma, Triglav, Velo polje, Pokljuka, Lipanca, Vintgar, Vogar, Planina Laz, Triglavska jezera. Slap Savice, Komna - Bogatinsko sedlo, Bohinjsko jezero in - Tamar. V Tamarju smo srečali rednega nadzornika Triglavskega narodnega parka Iztoka Butinarja iz Rateč, ki je nadzornik že sedmo leto. Nadzoruje območje osrednjega dela Triglavskega narodnega parka, območje od državne meje do Tamarja in Vršiča tja do Krnice. lztok Butinar Kakšne kršitve se na tem območju najpogosteje pojavljajo? "Na Vršiču je iz leta v leto največji problem spanje pod šotori, ko pridejo avtobusi potnikov predvsem iz Češke, Poljske ali Madžarske in se več dni zadržujejo na Vršiču, prenočujejo pa pod Zapornica pred cesto v Tamar prepoveduje vstop, vendar je režim tak, da dopušča dovoz v Tamar planincem, ki prihajajo zgodaj in odidejo pozno. Pravijo, da vedno z lastnim prevozom pomagajo invalidnim in drugim, ki želijo videti Tamar. šotori," pravi Iztok Butinar. "Lani je bilo tega malo manj kot prejšnja leta, letos pa se spet opaža precejšen porast pravega nedovoljenega šotorjenja na Vršiču. Na celotnem območju TNP je prepovedano postavljati šotore in parkirati ali puščati motorna vozila ali prikolice za bivanje zunaj za to določenih mest. To se kaznuje. V osrednjem območju parka, denimo, v Tamarju, pa tudi že več let ni planinskih taborov, saj je park poskrbel za določene lokacije - skupaj s Planinsko zvezo Slovenije -, kjer se lahko postavljajo planinski tabori. Ni tudi več toliko prostorov za piknike - na območju zgornjesavske doline, kjer je park, jih sploh ni, so pa na Mrzlem studencu na Pokljuki. Nadzorniki opažamo, daje veliko manj odpadkov kot nekoč, v sredogorju in visokogorju jih je sploh manj, a tudi tam, kamor lahko pridejo nedeljski izletniki, prevladuje osveščenost, da se odpadkov ne sme odmetavati v naravo. Planinsko društvo Rateče vsako leto organizira čistilno akcijo v Tamarju, park prispeva vreče za odpadke, zato vemo, da jih je iz leta v leto treba manj. Včasih moramo opozoriti tudi kolesarje, ki se vozijo kjerkoli in po zelenicah; problem so spuščeni psi, predvsem tistih lastnikov, ki pridejo iz. mesta in ki razumlji' vo rečejo: zdaj smo pa v naravi, zdaj bomo pa psa malo spustili-Pojavljajo se primeri parkiranju ob cestah, kjer se parkira lahko le z dovoljenjem lastnika, gozdni"1 cest se he sme uporabljati za javni promet, avgusta pa je najhujši problem nabiranje gob. Pridejo Italijani, in ker svežih gob ne smejo uvoziti v Italijo, j'n tu prekuhajo in konzervirajo. Pff1 ccj jih pride zaradi komercialnih namenov in nadaljnje preprodaje- Vsekakor pa ob sleherni kršitv' ukrepamo najprej tako, da opozorimo, da se tako ne sme, in Če je kršitev res zelo huda, če se kršitelj noče prilagoditi zakonu o Triglav' skem narodnem parku, ukrepam0 z mandatnimi kaznimi. Vsekak°' pa najprej na miren način želim0 dopovedati, da se ljudje gibljejo v parku, kjer velja poseben režim varovanja in velikokrat lepa 0p°* zorilna beseda tudi pravo mest° najde. Na splošno - izjeme pa s°. vedno - pa so ljudje vse bolj osveščeni in ne delajo težav." Darinka Sedej Rodio Tnojov ® Prrl 9I0/ Oorenj/ke^ Prvi cjlo/ek GorenJ/ke" Radio Triglav Jesenice, d.o.o,, Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj Roparja Krekove banke še vedno iščejo V petek popoldne sta (še) neznana mlajši moški in njegov pajdaš oropala poslovalnico Krekove banke na Zoisovi 1 v Kranju. Za drzen rop sta potrebovala vsega nekaj sekund, odnesla sta okoli 1,4 milijona tolarjev gotovine, nato pa z vespo ali skuterjem izginila brez sledi. V času ropa sta bili v banki le njeni uslužbenki, medtem ko strank ni bilo. Policija storilca še išče. Kranj - "Oropali so nas, alarm sva vklopili, pa še sedaj niso prišli," je še drhtela Nataša, uslužbenka Krekove banke, in po telefonu klicala policijo, ko sem mogoče minuto po ropu spodaj podpisani vstopil v prostore Krekove banke. Med pisanjem prispevka za torkovo izdajo časopisa so me zmotili glasni klici "Na pomoč!" Pred poslovno stavbo na Zoisovi 1, kjer domuje tudi Gorenjski glas. Pogled skozi okno mi ni ničesar povedal, zato sem se napotil v pritličje. Pred vhodom v poslopje ni bilo nikogar, ko pa sem vstopil v banko, sta me pričakali prestrašeni uslužbenki. Nekaj sekund kasneje je že pridrvel policist, a žal prepozno. Roparja sta se že odpeljala... Kranjska poslovalnica Krekove banke in Gorenjski glas domujeta v isti stavbi na Zoisovi 1. Mlajši moški, visok okoli 175 cm. star med 20 do 25 let, zagorele polti, atletske postave, z dva dni staro brado, z zeleno kapo na glavi' obraz pa so mu zakrivala tem-na očala, je ob 15.45 vstopil v poslovalnico. Stopil je do pulta, pristavil mizico, preskočil pregrado in grozil, medtem pa pograbil denar. Ko je videl eno od uslužbenk pritisniti na alarm, jo je dvakrat brcnil v trebuh, nato pa preskočil bančni pult in stekel iz poslopja. "Obe sva stekli za njim, klicali na pomoč, a ni bilo nikogar zunaj," je kasneje razložila Nataša. Neznanec je govoril slovensko NEZGODE Voznika in sopotnika vrglo iz avta in ni bil oborožen. Roparja je čez cesto, na parkirišču v bližini Okrožnega sodišča v Kranju na vespi (ali skuterju), svetlejše barve, čakal njegov pajdaš, ki je imel na glavi zaščitno čelado. Skupaj sta se po pripovedovanju bančnih uslužbenk odpeljala po Zoisovi cesti, nato pa skrenila desno in izginila med stanovanjskimi bloki za kranjskim sodiščem. Policija kljub hitremu posredovanju - prečesali so ves Kranj z okolico - roparjev ni izsledila. Kako bliskovito je bil izveden rop, priča tudi izjava Branka Ma-lcšiča, direktorja Varnosti Kranj, Voklo - 22-letni hrvaški državljan J. Ć. je v četrtek, 18. julija, ob ]4-10 z osebnim avtom lancia delta 836 vozil po avtomobilski cesti od Kranja vzhod proti cestninski postaji Torovo. V bližini pospeševalnega pasu s počivališča Voklo I je zavil na prehitevalni pas ter začel preštevati vozila pred seboj. Koje dve prehitel, je pri veliki hitrosti sunkovito zavil v desno, zaradi cesarje avto začel drseti, zaneslo gaje v "*8ho prek odstavnega pasu v varovalno ograjo, ob kateri gaje dvig-n,'o v(zrak in prevrnilo skoraj šest metrov globoko pod cesto na trav-nati pas ob lokalni cesti Šenčur-Voglje. ,Ob trčenju je voznika in 56-letnega sopotnika na prednjem sedežu T. V vrglo iz avta na cesto, medtem koje 25-letni sopotnik N. Ć. z zad-nJcga sedeža sam prišel iz razbitega avta. Voznik J. Ć. je na kraju nezgode umrl, huje ranjena sopotnika pa so reševalci odpeljali v ljubljan- kl klinični center. Kot kaže, nihče ni uporabljal varnostnega pasu. Foto: Gorazd Kavčič Pet ranjenih Bled - V nedeljo, nekaj pred tretjo uro zjutraj, je 23-letni Kranjčan • Z. z osebnim avtom hvundai vozil po regionalni cesti od Spodnjih >J0rij proti Bledu. V avtu so bili še trije sopotniki, in sicer 16-letna T. 12 Ljubljane, 20-letni B. J. iz Medvod in 17-letna A. Č. iz Ljublja-e- Ko je pripeljal do Rečice, je v daljšem desnem ovinku zaradi ePrilagojene hitrosti avto z desnim bokom zaneslo na nasprotno Zlšče, po katerem je takrat z meganom pravilno pripeljal 62-letni ?nik. Ta v trku ni bil ranjen, huje ranjena pa je bila njegova 57-letna j Potnica Z. K. ter vsi štirje v hvundaiu. Reševalci so jih odpeljali v jeseniško bolnišnico. H. J. KRIMINAL Tujce tihotapili čez mejo Kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo bodo ovadeni štirje člani kriminalne združbe, ki so se očitno ukvarjali s tihotapljenjem ilegalcev. Kranjska Gora - Na spisku potencialnih kandidatov za kazensko ovadbo so se znašli 35-Ietni K. M., 30-letni J. O. in 34-letni M. P., vsi doma z območja policijske uprave Murska Sobota, ter 22-letni K. J. z Jesenic. Policisti z mejne postaje v Kranjski Gori so minulo sredo dopoldne med merjenjem hitrosti vozil na regionalni cesti pri Savskem naselju opazili štiri osebne avtomobile, ki so si sledili v razpotegnjeni koloni. Ljudje v njih so jim bili sumljivi, zato so policisti zapeljali za njimi. A namesto da bi ustavili, so vozniki hitrost močno pospešili in bežali proti Ratečam. Pri Planici so policisti eno vozilo dohiteli in prijeli tujca, s pomočjo drugih patrulj pa so kmalu prijeli še druge tujce in tudi vse štiri voznike, ki so se razbežali po Ratečah. Voznike, ki so osumljeni, da so poskušali čez državno mejo v Italijo pretihotapiti najmanj štiri ilegalce, so pridržali, do obravnave pred sodnikom za prekrške pa so zadržali tudi tujce, stare od 26 do 40 let. Po dva ilegalca naj bi v svojih avtih peljala K. M. in J. O., medtem ko naj bi voznika M. P. in K. J., ki sta peljala prva v koloni, bila v vlogi izvidnikov. Na pot naj bi se podali že zjutraj pri Razkrižju, potem ko so tujci ponoči ilegalno prestopili državno mejo s Hrvaško. Preiskovalna komisija kriminalistov pri iskanju morebitnih obremenilnih prstnih odtisov. ki varuje Krekovo banko: "Varnost Kranj je alarm prestregel ob 15.47 uri, naš varnostnik pa je do Krekove banke prišel takoj za prvim policijskim avtomobilom, torej ob 15.49 uri." Ivanka in Franc Carl ter Rifet Mustafič so v času ropa sedeli pred stanovanjskim blokom Zoisova 3, ki je sto metrov oddaljen od Krekove banke. "Videli smo le, kako sta ženski pritekli pred vhod stavbe in klicali na pomoč, drugega pa nič. Kmalu zatem je prišla policija. Nobenega motorja nismo videli, res pa je, da preden nista ženski začeli vpiti, na dogajanje v okolici nismo bili pozorni," je povedala Ivanka Carl. Mo- goče pa bo kaj več izdala video-kamera, ki je nameščena pred vhodom v Krekovo banko... Simon Šubic Nizozemcema pobrala denar Bled - Kaznivega dejanja ropa bosta ovadena tudi 24-letna Jeseničana A. K. in D. P. Kot so blejskim policistom povedali trije mladi nizozemski turisti, naj bi se osumljenca spravila nadnje minulo sredo okrog treh zjutraj. Na terasi pred diskoteko Faraon naj bi z grožnjami in fizično silo od dveh - tretji je ušel - izsilila po 800 to- Med kuhanjem ni pametno telefonirati Lesce - V sredo, 17. julija, popoldne je zagorelo v kuhinji stanovanjske hiše v Novi vasi pri Lescah. Požaru, ki je povzročil za najmanj 300 tisočakov škode, je botrovala nepazljivost gospodinje. Kot so namreč ugotovili policisti, je lastnica hiše okrog dveh popoldne na štedilniku pekla ribe, ko je v sosednji sobi zazvonil telefon. Dvignila je slušalko, med njeno nekajminutno odsotnostjo pa se je vnela kuhinjska krpa pri ponvi. Ogenj je nato hitro zajel še napo in druge kuhinjske elemente. Lastnica je iz hiše odnesla vnuka, na njeno vpitje pa je pritekla soseda in z gasilnim aparatom pogasila požar še pred prihodom gasilcev. H. J. Med vikendom obilo dela za reševalce Nemec omagal v Bohinjskem jezeru Lepi dnevi ljudi vabijo na rekreativne izlete, ki pa se za nekatere slabo končajo. Reševalci skoraj več v zraku kot na tleh. K sreči brez žrtev. Kranj - Ogromno srečo je imel v soboto, približno ob treh popoldne, 50-letni Ptujčan S. H., ki je z vrha Triglava sestopal po zavarovani poti proti Triglavskemu domu na Kredarici. Na starejšem planinskem čevlju mu je odpadel podplat, tako da se je spotaknil, padel prek skal ter se ustavil dvanajst metrov niže, nad stometrskim prepadom nad domom Planika. V spremstvu žene in prijateljev je sam prišel do Kredarice, v nedeljo pa je kljub poškodbam poskušal sestopiti še čez Prag v Vrata, vendar zaradi hudih bolečin ni mogel. Ptujčana je helikopter odpeljal v jeseniško bolnišnico. Po Tominškovi poti proti Stani-čevi kočije v soboto zjutraj krenila skupina šestih planincev. Popoldne je, približno pol ure hoda pred kočo, 27-letnemu B. K. iz Kopra postalo slabo. Dežurna ekipa reševalcev ga je s helikopterjem odpeljala v jeseniško bolnišnico. Popoldne je ekipa z Brnika reševala tudi na Krvavcu. 45- letni M. M. iz Šenčurja je, neprimerno obuti, med hojo zdrsnilo in si je večkrat zlomila golen. V jeseniški bolnišnici so jo obdržali na zdravljenju. Komaj dvajset minut kasneje so reševalci odhiteli na pomoč 40-letnemu Ljubljančanu R. Š., ki si je pri pristanku z jadralnim padalom ob planinskem domu na Kriški gori prav tako zlomil golen. Helikopter je pripeljal v dolino tudi 49-letnega S. R. iz Kamnika, ki mu je med hojo na Korošico postalo slabo. Pri njem je ostala žena, ker pa mu ni bilo bolje, so prijatelji, ki so se vračali z vrha, prosili za pomoč. V Severni steni Triglava se je v nedeljo ranil 50-letni Z. Z. iz Brežic. Zjutraj se je, primerno alpinistično opremljen, odpravil plezat Slovensko smer. Ko je vstopal v Bučarjev kamin, se mu je odlomil oprimek. Padel je približno tri metre globoko na prodnato polico. Zlomil je gleženj, tako da ni mogel ne gor ne dol. V reševanje se je vključilo šest mojstranških Vaja kluba Samurai Vaščane Suhe pri Predosljah so v četrtek prestrašili moški v gozdu, oboroženi s pištolami. Kranj - Dežurni v operativno komunikacijskem centru kranjske policijske postaje so v četrtek okrog enih popoldne sprejeli klic, češ, da je v gozdu pb Suhi pri Predosljah skupina s pištolami oboroženih moških. Na kraj je takoj odhitelo več policijskih patrulj. Policijsko zahtevo, naj odložijo orožje, ki so ga imeli za pasovi, so moški takoj upoštevali. Z ugotavljanjem identitete in opravljenim varnostnim pregledom so policisti nato ugotovili, da gre za pet tečajnikov Bodvguard kluba Samurai, ki so se v gozdu usposabljali za varovanje ljudi. Pri sebi so imeli imitacije pištol beretta oziroma startne pištole, za katere ni potrebno imeti orožnih listin. V torbi 24-letnega J. F. iz Ljubljane pa so policisti našli pravo češko zbrojevko in jo zasegli, lastnika pa zaradi kršitve zakona o orožju predlagali v postopek sodniku za prekrške. H. J. gorskih reševalcev in helikopter Slovenske vojske. Policijski helikopter pa je istega dne poletel na Jalovec, od koder je odpeljal 56-letno avstrijsko državljanko F. L.. Ko sta z možem sestopala nad zelo zahtevnim stenskim delom planinske poti čez Goličico, ji je postalo slabo. Iz jeseniške bolnišnice so jo že odpustili. Pozno popoldne pa so tržiški gorski reševalci pomagali v dolino 65-letni A. R. iz Cerkelj, ki je med hojo s Kofc proti Mati-zovcu nerodno stopila in zlomila gleženj. Plavanje v Bohinjskem jezeru pa bi se v soboto lahko usodno končalo za 53-letnega nemškega državljana J. B.. Nekaj po poldnevu so ga opazili, kako je negiben ležal v vodi, kakšnih dvajset metrov od obale. Zvlekli so ga na suho in ga začeli oživljati, na pomoč je prihitela tudi zdravnica. Ob njenem prihodu je J. B. pokazal znake življenja, zato so z oživljanjem nadaljevali, nato pa ga - v kritičnem stanju in nezavesti - z reševalnim avtom odpeljali v jeseniško bolnišnico. H. J. Odkrili tatu fotoaparatov Kranj - Policisti so ugotovili, kdo naj bi v noči na 31. maj vlomil v trgovino leškega podjetja Cumulus v Merkurjevi poslovni zgradbi na Kolodvorski v Kranju. Tat je tedaj odnesel za 1,280.163 tolarjev fotoaparatov, fotografskih luči in daljnogledov različnih znamk, razen tega pa, otovorjen s približno 40 aparati, iz. blagajne vzel še nekaj denarja. Kaznivega dejanja velike tatvine je osumljen 31-letni G. M. H. J. larjev, zatem pa ju strpala v svoj avto in odpeljala do regatnega centra. Na parkirišču naj biju preiskala in enemu iz denarnice vzela še 3600 tolarjev, zatem pa oba izpustila. Oropani tujci so med 5. in 6. uro zjutraj o napadu obvestili blejske policiste, ki so že uro kasneje prijeli A. K.. Nizozemce pa so odpeljali na pregled v zdravstveni dom, kjer je zdravnik pri vseh treh ugotovil udarnine oziroma lahke telesne poškodbe. Roparja zahtevala heroin Radovljica - Kaznivega dejanja ropa bodo policisti ovadili 25-letnega B. Dž. in tri leta mlajšega A. E.. V četrtek, 18. julija, okrog devetih zvečer sta se osumljena Jeseničana v Kranju sestala z 22-letno Radovljičanko in njenim 40-letnim prijateljem. Na parkirišču pred eno od trgovin sta od njiju zahtevala heroin, ki pa jima ga Radovljičana nista hotela dati oziroma naj bi ga sploh ne imela. Med prepirom in prerivanjem naj bi A. E. stekel do svojega avta, od koder se je vrnil z brizgalko v rokah. Radovljičanoma je zagrozil, naj mu izročita drogo, sicer ju bo zabodel z iglo, ki naj bi bila okužena s hepatitisom. Kljub grožnji napadena nista izročila niti droge niti denarja, zato naj bi B. Dž. 40-letnika brcnil v glavo, daje padel, ležečemu na tleh pa iz denarnice ukradel 4000 tolarjev. Zatem naj bi pograbil še žensko torbico s 35.000 tolarji in mobilnim telefonom. Roparja sta se nato z avtom in plenom odpeljala ter ob poti proti Jesenicam odvrgla injekcijsko iglo. Z njima so bili še trije sopotniki. Potem koje Radovljičan-ka prijavila rop, so policisti na Hrušici avto ustavili policisti in osumljenca pridržali. Vlomilca kazni ne bosta ubežala Kranj - Policisti so odkrili, kdo naj bi v prvi polovici julija vlomil v tri osebne avtomobile, parkirane v bližini Brda. Državnemu tožilstvu bodo ovadili 21-letnega Jeseničana D. D., ki naj bi iz megana ukradel nahrbtnik z. rolerji, iz "petice" denarnico z denarjem in dokumenti ter mobilni telefon, medlem ko mu iz clia ni uspelo odnesti ničesar. Večino ukradenih stvari so policisti zasegli in jih že vrnili lastnikom. Kazensko ovadbo bodo kranjski policisti napisali tudi proti 32-let-nemu A. B. iz Kranja, ki naj bi 14. julija popoldne poskušal vlomiti v podjetje HIB na Savski cesti. Splezal naj bi na streho in v prvem nadstropju razbil okno, ko je vstopil v stavbo, pa se je sprožil alarm. Taje priklical varnostnika, vendar se je vlomilec njegovemu prijemu izmuznil in zbežal. Policisti so ga izsledili naslednji dan. Ugotovili so tudi, da naj bi A. B. pred tem kradel v eni od kranjskih trgovin Živila. Zalotil naj bi ga varnostnik, a se je tudi njemu A. B. uprl in zbežal. H. J. GORENJSKI GLAS • 10. STRAN ••••••• ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si Torek, 23. julija 2002 V Škofji Loki se je končalo 20. evropsko košarkarsko prvenstvo za mladinke Prvakinje so Rusinje, z odliko tudi organizatorji 'Čestitam najboljši mladi ekipi Evrope, košarkaricam Rusije, pa tudi ostalim, ki so se deset dni pod koši borile po svojih močeh. Prav tako za perfektno organizacijo čestitam Košarkarski zvezi Slovenije in Škofjeločanom, ki jih bomo ohranili še v posebno lepem spominu," je na zaključni nedeljski slovesnosti letošnjega evropskega prvenstva za mladinke poudaril tehnični komisar in predstavnik FIBE Alfred Drost. Skofja Loka - Nove evropske prvakinje, ekipa Rusije, so v Škofjo Loko prišle kot prve favo-ritinje, čeprav je v mladinski konkurenci napovedati zmagovalce vedno precej tvegano. Svojo vlogo so opravile tako rekoč stoodstotno, saj so slavile prav na vseh tekmah. Se najbolj jim je šlo za nohte ravno na zadnji nedeljski finalni tekmi proti ekipi Francije, ko so Francozinje dve minuti pred koncem vodile za točko. Toda na koncu so se na zmagovalne stopničke zasluženo povzpele mlade Rusinje, ki so slavile 60:56. Že prej so si tretje mesto z zmago 83:56 nad Slovakinjami prislužile Čehinje in osvojile tretje mesto. Ekipa Španije je v boju za peto mesto 51:84 premagala Poljsko, Grkinje pa so bile v boju za sedmo mesto 71:49 boljše od Hrvatic. Reprezentanca Slovenije se je od prvenstva poslovila s porazom. V tekmi za 9. mesto jo je v soboto zvečer z rezultatom 54:41 premagala ekipa Italije. Toda kljub temu Slovenke na prvenstvu niso razočarale. V petek zvečer so namreč z rezultatom 44:71 premagale ekipo Romunije in tako se bodo s svojimi zvestimi navijači na tribunah prvenstva lahko spominjale tudi po zmagi. Na koncu Slovenska reprezentanca, ki je v Škofji Loki nastopila v postavi: Snežana Mikanovič, Žana Jereb, Urša Štumf, Maja Erkič, Urša Kvas, Eva Komplet, Tjaša Fendre, Katarina Ristič, Eva Grm, Anja Prša, Sara Oblak in Sandra Piršič, si je na tekmi z Romunijo priborila zgodovinsko zmago in končno deseto rpesto. so zasedle 10. mesto. Na zadnji dve mesti sta se uvrstili ekipi Finske in Romunije. Ob slovesni nedeljski podelitvi pokala najboljšim ter kolajn in priznanj so trenerji in organizatorji določili tudi najboljšo peterko mladih košarkaric, ki so se deset dni borile pod koši dvorane Poden. To sta Rusinji Olga Pod-kovalnikova in Marina Korpou-n i na, Ceh inja Lenka Vetrovco-va, Španka Nuira Martinez in Francozinja Florence Lepron. Najboljša strelka turnirja je bila Grkinja Iouliti - Lolita Limura, kije dosegla 150 točk, za najboljšo igralko turnirja pa so izbrali Rusinjo Olgo Podkovalnikovo. Kot je na ženskih prvenstvih večkrat v navadi, so izbrali tudi miss turnirja. Naslov si je prislužila Slovakinja Lucia Kupčikova. "Mislim, da smo prvenstvo organizirali zelo dobro, in za to smo prejeli veliko pohval tako domačinov kot predvsem tujcev. K nam je prišla celo ekipa iz Slovaške, kjer bo evropsko mladinsko prvenstvo za košarkarice čez dve leti, ter se ob naši organizaciji učila, kako pripraviti tak turnir. Delegati so hvalili naše delo, za kar pa je potrebno pohvaliti vse naše dele organizacijskega komiteja. To pa je za nas potrditev, da smo v Škofji Loki sposobni organizirati tudi tako velike prireditve," je ob koncu prvenstva povedal škofjeloški župan in hkrati predsednik organizacijskega komiteja Igor Draksler, ki je bil Dober spanec prinesel zmago Državna prvaka med gorskimi kolesarji v krosu sta postala Borut Rudolf in Nina Homovec iz Stop Teama Črni vrh, odlično pa so se odrezali tudi gorenjski gorski kolesarji. Žirovnica - Dolina Završnice je bila minulo nedeljo prizorišče državnega prvenstva gorskih kolesarjev v krosu. Državni prvak med člani je zasluženo postal Borut Rudolf (Stop Team Črni vrh), ki mu teren v Završnici (5,2 km dolg krog) očitno ustreza, saj je tu slavil že lani. Dobro minuto za njim je v cilj prikolesaril Jeseničan Lenart Noč (Završnica). Med mlajšimi člani je zmagal Martin Grad (Swatch Novice Extreme) pred domačinom Anžetom Bizjakom (Završnica), državna prvakinja pa je postala glavna lavori t inja - Nina Homovec (Stop Črni vrh). Vrhunec letošnjega DP je bil spopad v kategoriji elite (8 x 5,2 km) med vodilnim v slovenskem pokalu Gregorjem Mikličem (Swatch Novice Extreme), lanskim državnim prvakom, sedaj pa cestnim kolesarjem Juretom Golčerjem (Perutnina Ptuj - Krka Telekom), Lenartom Nočem in Borutom Rudolfem. Miklič, Golčer in Rudolf so polovico dirke narekovali svoj ritem. Odločil je peti krog, ko je na vzponu proti najvišji točki trase "Maksovi smreki" odstopil Golčer, zato pa napadel Rudolf, ki je nato do cilja odpeljal svojo dirko. Zmagovalec zadnje pokalne tekme v Planici Noč je naposled zanesljivo osvojil drugo mesto, Kranjskogorec Miklič je bil tretji, Jeseničan Jure Robič (Svvatch) pa peti. "Zaradi nočnega dela v pekarni sem bil v zadnjem obdobju neprespan, zato sem dva dneva pred dirko vzel dopust, da sem se dobro naspal - in obrestovalo se je. V vzponu petega kroga je Golčer ustavil, jaz sem napadel in ritem držal do konca," je po prihodu v cilj izjavil aktualni državni prvak, ki je v slovenskem pokalu letos zmagal dvakrat. Do naslova državnega prvaka med člani do 23 let je suvereno Jeseničan Lenart Noč je začel rezervirano, v drugi polovici pa si je prikolesaril drugo mesto. prikolesaril Martin Grad, ki je vodil od vsega začetka in prednost poviševal iz kroga v krog. "Izbral sem svoj ritem in ga ohra- LOKOSTRELSTVO nil do zadnjih dveh krogov, ko sem zaradi že dobljene dirke var-čeval moči za morebitne nepričakovane težave," seje veselil končnega uspeha vodilni v slovenskem pokalu v U23. Največjega uspeha doslej (2. mesto) se je veselil domači adut med mlajšimi člani Anže Bizjak: "Zelo sem vesel, da sem na državnem prvenstvu tako dobro odvozi 1, še posebej pa zato, ker se je to zgodilo v lepem okolju Završnice." ' REZULTATI: elite - 1. Rudolf (Stop Črni vrh) 1:59:29, 2. Noč (Završnica) + 1:02, 3. Miklič (Swatch) + 2:55, 5. Robič (Swatch) + 8:11; U23 - 1. Grad (Svvatch) 2:01:55, 2. Bizjak (Završnica) + 2:02, 3. Pribičevič (Ga-nesha) + 9:20, 5. Kavčič, 6. Hafner (oba Završnica); ženske (4 krogi) - 1. Homovec (Stop Črni vrh) 1:17:30, 2. Klemenčič (Završnica) + 0:37; 6. Zupan (Završnica) + 12:57; masters - 1. Marovi Helešič (Svvatch); amaterji -1. Hočevar (Uni team); U19 - 1. Halzer (Hrastnik); U17 - Kodra (Idrija). Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič Državni prvak med člani Borut Rudolf se je pred DP dobro naspal. V Bohinju tekma v arcathlonu Ribčev laz - V taboru lokostrelske šole v Bohinju bo ta petek, 26. julija, zanimivo tekmovanje za slovenski pokal v disciplini arcathlon. Disciplina, ki združuje tek v naravi in streljanje z lokom, je tudi pri nas vse bolj zanimiva zlasti za lokostrelce, prijave za tekmovanje pa do jutri, 24. julija, sprejemajo na naslovu Vlado Justin, Frankovo nas. 177, Skofja Loka ali po elektronski pošti robertC^krajnik.si. Dodatne informacije dobite po telefonu 041 805 062 ali v lokostrelski šoli. Tekmovanje bo organizirano za vse kategorije, v vseh treh lokostrelskih slogih. Tekmovanje pa se bo začelo ob 18. uri. V. S. Košarkarice Rusije so iz Škofje Loke odšle s pokalom in novim naslovom evropskih mladinskih prvakinj. tudi med najrednejšimi obiskovalci .in najzvestejšimi navijači naše reprezentance. "Kljub desetemu mestu smo z igro in uvrstitvijo naših deklet lahko zadovoljni. Pomembno je predvsem to, da na svojem prvem prvenstvu niso bile zadnje in da je z njihovimi nastopi na popularnosti pridobila tudi naša ženska košarka," je poudaril Igor Draksler. Sicer pa so v nedeljo z nastopi na evropskem mladinskem košarkarskem prvenstvu v Nemčiji za- KOLESARSTVO ključih tudi naši fantje. Potem, ko so v polfinalu premagali Greke 76:75 so se v finalu pomerili z ekipo Hrvaške. Manj kot minuto pred koncem so vodili z rezultatom 72:67, na koncu pa so popustili in Hrvati so jih ujeli in slavili 72:74. Kljub drugem mestu so naši košarkarji na prvenstvu igrali odlično, Erazem Lorbek pa je bil na koncu proglašen za najboljšega igralca prvenstva. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Na Starem vrhu najhitreje Vračič Poljane - Kolesarska sekcija Indu team avtoprevozništvo Sečnik, ki deluje v okviru Športnega društva Poljane, je bila minulo soboto organizator druge kolesarske dirke iz Poljan nad Škofjo Loko na Stari vrh. Dirke seje udeležilo 120 kolesarjev iz Slovenije in tujine, absolutni zmagovalec pa je po hudem boju v šprintu s časom 29:17,07 postal Mariborčan Dejan Vračič, ki je ugnal domačina, lanskega zmagovalca, Simona Aliča (Indu team). Dejan je bil tudi zmagovalec med kadeti, Simon pa med juniorji. V ostalih kategorijah pa so zmagali: Marko Hlebanja (KK Bled) med mladinci, Janez Kožuh (Grmada) med seniorji, Ljubo Car (Sokol Tivoli) med veterani, Silvo Zaje (Hrast Dob) pa med gentlemeni. V kategoriji MTB je zmagal Tomaž Legat (Završnica). Prva med ženskami je ciljno črto na Starem vrhu premagala Neža Škrleb (KD Mengeš). V kategoriji ženske B je zmagala Mojca Kališnik (KD Mengeš), v kategoriji MTB ženske pa Maja Mar-kovič (ŠD Sathovica). Največ točk med ekipami je osvojila KS Indu team. V. S. ODBOJKA NA MIVKI__________ Brez presenečenj v Kamniku Kamnik - Na kvalifikacijah za četrti turnir državnega prvenstva Siemens Mobilc Beachvollev Cup 2002 v Kamniku ni bilo nobenih posebnih presenečenj, saj seje večina favoriziranih ekip uvrstila na glavni turnir. Moški turnir so popestrili gostje iz Češke. Zmagala sta Čeha Michal Palinek in Štepan Smrčka, ki sta z 2:0 (23:21, 21:13) premagala slovensko dvojico Fujitsu Siemens (David Sevčnikar, Rok Satler)-Tudi ženski finale je bilo zelo napet. Pri dvajseti točki sta še vodili igralki Metropole, Nataša Cingerle in Ines Udrih, potem pa sla nasprotnici Ana Oblak in Mihela Sirk (Mercalor Mentek) izenačili in zmagali z 22:20 in 21:15. Na finalni turnir DP v Izoli v začetku avgusta se bo uvrstilo najboljših osem ekip v moški konkurenci in šest ekip v ženski. REZULTATI: ženske - za 3. mesto: Vulkanizerstvo Žavbi : Koda Coppcrtone 1:2, za 1. mesto: Mercalor Mentek : Metropola 2:0; moški - za 3. mesto: Pomurka Agens : Kamin 2:0, za 1. mesto: Fujitsu Siemens : CZE 0:2. B. T. PLAVANJE_- Nika Karlina Petrič rekordno Kranj - Ponovno odlična organizacija in kar 245 (139 dečkov in 106 deklic) iz osemnajstih slovenskih klubov bi bila prva ocena dvodnevnega tekmovanja za državno prvenstvo za najmlajše plavalce, ki so oziroma bodo v dveh dneh opravili kar 1.407 startov. V uvodnih disciplinah nismo videli kakšnega rekorda, razlike pa >s° bile med tekmovalci majhne. Na rekord je bilo potrebno počakati vse do zadnje dopoldanske discipline, ko se je plavalo 400 m prosto-Postavila pa ga je plavalka kranjskega Meril Triglava Nika Karlina Petrič. Rekordno znamko Radovljičanke Monike Močnik je popravi''1 za kar tri sekunde. Rekordov pa še ni bilo konec. Nika se je odločil«-1-da bo popravila tudi 25 let stari rekor Mateje Kosimik, kar ji je tudi uspelo. Z odličnim plavanjem pa je hči nekdanjega odličnega P'ava ,w\ Darjana nadaljevala tudi v nedeljo. Najprej je popravila rekord na lo m delfin, nato pa še na 200 m hrbtno. S štirimi rekordi je bila tudi najboljša plavalka tega prvenstva, kajti rekorde je postavila le ona. JožeMarinčeK Do začetka 35. šahovske olimpijade pri nas je le še dobre tri mesece Vsa svetovna šahovska elita bo jeseni zbrana na Bledu Od 25. oktobra do 11. novembra bo Bled gostil prek 2000 šahistov in šahistk iz okoli 140 držav, ki se bodo pomerili na največjem šahovskem tekmovanju na svetu - Denar za prireditev je zbran, začenja se tretja faza prenove blejske športne dvorane Bled - Kljub temu da je do naj-Večjega športnega dogodka pri nas, šahovske olimpijade na Bledu, Še dobre tri mesece, pa počitka za organizatorje tega velikega tekmovanja seveda že nekaj časa ni več. Poleg truda za nemoten Potek organizacije morajo veliko Pozornosti namenjati pridobiva- šahovska olimpijada na Bledu bo obeležena s priložnostno znamko in priložnostnim kovancem, prav tako pa bo 'mela svojo himno, katere avtor oJasbe in pevec je Oto Pestner, Pesem pa je napisal Kajetan Kovic. nju denarja oziroma sponzorjev, saj tako velik projekt tudi precej stane. Tako naj bi - po izračunih organizatorjev - šahovska olimpijada pri nas stala okoli 630 milijonov tolarjev. Država bo prispevala okoli 240 milijonov, 390 milijonov pa naj bi zbrali s pomočjo sponzorjev in donatorjev. Zato ni čudno, daje bil prav minuli petek na Bledu posebno slovesen dan, saj je šahovska olimpijada tudi uradno dobila generalnega pokrovitelja, družbo Mobitel. V prostorih IECD Poslovne šole na Bledu sta jo podpisala predsednik Šahovske zveze Slovenije ter prireditvenega odbora šahovske olim- tiskovni konferenci zagotovil, da dela potekajo po načrtih in da bo Bled velik športni dogodek pričakal pripravljen. To pa ne pomeni, da bo za prireditev pripravljena zgolj dvorana, temveč se na Bledu že pripravljajo za bogat spremljajoč program. "Upam, da bomo tudi po šahovski olimpijadi tako kot navadno po vseh velikih dogodkih pri nas na Bledu lahko rekli, da nam je bila v ponos. Prepričan sem, da bo dovolj razumevanja pri vseh, tudi v državi, da bo potekala kot se za takšen dogodek spodobi," je že, da se naša uspešna moška ekipa zadnjih let ne bo menjala, ni pa še dokončno določena ekipa štirih šahistk. Kot organizatorji imamo pravico nastopiti z dvema ekipama, zato smo se odločili, da bomo nastopili še z obetavno mlado reprezentanco. Tudi ta ekipa še ni določena. Če bo število udeležencev neparno, pa bomo nastopili še z eno ekipo," je povedal direktor šahovske olimpijade Boris Kutin in ob tem navrgel zanimiv podatek, da šahovski velemojstri živijo po več kot sto različnih državah sveta in daje v svetovno šahovsko Mladi slovenski šahistki, tudi članici naše reprezentance, Darja Kapš in Jana Krivec sta prav pred dnevi postali mednarodni mojstrici, za kar sta na Bledu v petek prejeli še posebne čestitke. Odigrali sta tudi partijo šaha. sortna dvorana na Bledu je trenutno še v precejšnjem (gradbenem) r^dejanju, po zagotovilih župana Bleda Borisa Maleja, pa naj bi bila pravi čas pripravljena za velik dogodek. pijade Milan Kneževič in direktor družbe Mobitel Anton Maj-zejj. "Res je bilo srečno naključje, da je Slovenija na kongresu svetovne organizacije FIDE leta 1998 dobila organizacijo te pomembne športno - kulturne prireditve. Vlada in parlament sta nas podprla, nato pa smo dobili tudi podporo nekaterih slovenskih podjetij, na čelu z Mobitelom, ki je postal naš glavni sponzor. Tako skrbi za finančno plat organizacije olimpijade ni več in upamo, da bo zadnje tri mesece vse potekalo po načrtih. Poleg organizacijskega odbora za pripravo skrbi kar trinajst Zmagoslavje Martine Čufar v Serre Chevalierju Nastop v superfinalu z Muriel Sarkanv se je končal v korist naše šampionke Martine Cufar z Mojstrane, Škofjeločanka Natalija Gros pa je osvojila odlično četrto mesto. Serre Chevalier - Na že 13. tra-Jcionalnem mastru najboljših Plezalcev sveta v Serre Chevaiier-g je Martina Čufar pospravila v eP še zadnjo lovoriko, ki ji je ^njkala. Po zmagah na tekmah ?Vetovne ga pokala, osvojitvi nas-°va svetovne prvakinje in zmagi j* rnastru v Arcu, je v soboto koli polnoči z nastopom v super-'nalu vsem dodala še zmago na rugem od obeh najprestižnejših ^strih na svetu. To je v vsej zgodovini športnega J e/anja do sedaj uspelo samo še crern plezalkam. Prva je bila Svi« arka Susi Good, za njo Ameriška Robin Erbesfield in potem 'Ho še Francozinja Liv Sansoz. a letošnjem mastru je nastopilo ^Jooljših 29 moških in 24 žensk, roleg Čufarjeve od naših še Nata-vja Gros in Matej Sova. Po petko-,ln kvalifikacijah sta se po priča-, ovanju v finale uvrstili Cufarjeva . Grosova, medtem ko je Sova k"nčal "a 19. mestu, p a finalne smeri imajo v Serre naCVatierju tekmovalci - kot je to ju *cm mastru že običaj - pol ure ■t. Sa /a študijo smeri. Potem ko so 80daj popoldne še zadnji tekmo- nieCf1Z svo' ^as /a Poskuša-ja *lr>alne smeri, je bilo nekaj že vcn ?' SniCri S° bile tCŽJe kot lan1, b ar Je bilo skoraj gotovo, da Pel?0 gledali zvečer tudi še su- Pri vlnale. Takega mnenja sta bili jZenskah tudi glavni favoritinji: veArUna Cufar in Muriel Sarkanv, Srnen'. lekmici. Finalna ženska ko i* D''a ze'° do'8a' m Potcm Lev mal° pod vrhom končali sp| et 'n Gros, sta obe favoritinji Perr do vrha in cedila je su-"nalna smer. Obe dekleti so Mojstrančanka Martina Čufar je z zmago na mastru v Serre Chevalierju osvojila še zadnjo lovoriko. poslali kar v moško smer z nekaj dodatnimi oprimki v srednjem delu, zgornji del smeri pa je ostal kar isti. Ob nastopu dveh najboljših plezalk na svetu so imeli gledalci, ki so do zadnjega kotička napolnili prostor ob plezalni steni, kaj videti. Z odlično predstavo je naša Martina Čufar dvignila na noge celotno prizorišča, splezala smer do konca in postala zmagovalka letošnjega Serre Chevalier-ja. "Želela sem si dokazati, da sem v formi, kar sem čutila že v Cha-monixu. Serre Chevalier je nasploh zaradi celotnega ambienta moja najljubša tekma in vesela sem, da so se mi ravno tu uresničile sanje splezati superfinalno smer do vrha. Ta zmaga mi pome- ni celo več kot na svetovnem prvenstvu," je takoj po nastopu povedala naša šampionka. Tudi Natalija Gros se je odrezala odlično, čeprav je 4. mesto seveda po svoje nehvaležno. Vseeno je bila zadovoljna. Pri moških je po dolgem času slavil Francois Lcgrand, ki je v superfinalu edini končal nastop na vrhu smeri in tako prekinil zmagovito serijo 5 zmag mlajšega kolega iz reprezentance Chaboja. Rezultati: Ženske: 1. M. Čufar (SLO), 2. M. Sarkany (BEL), 3. S. Levet (FRA), 4. N. Gros (SLO) Moški: 1. F. Legrand, 2. A. Cha-bot (oba FRA), 3. T. Mrazek (CZE), 19. M. Sova (SLO) Tomo Česen Za šahovsko olimpijado na Bledu se je prva prijavila ekipa Švice, v kateri so kar štirje velemojstri. Med njimi je najbolj znan Viktor Korčnoj, ki se je leta 1976 iz takratne Sovjetske zveze odselil v zahodno Evropo, najprej na Nizozemsko. Sedaj živi v Švici. različnih komisij, saj se zavedamo, da bo našo prireditev spremljal ves svet," je ob slovesnem podpisu pogodbe poudaril Milan Kneževič in tudi povedal, da sta v Sloveniji le Bled in Portorož kraja, ki sta sposobna sprejeti toliko gostov hkrati in pripraviti tako pomemben športni dogodek. Kljub temu da je trenutno blejska športna dvorana še v fazi prenove (druga faza naj bi se končala te dni in se začela tretja) in da je bilo zato kar nekaj pritožb ob 23. šahovskem (predolimpijskem) festivalu, ki seje pred dnevi končal v tej dvorani, pa je blejski župan Boris Malej na priložnostni Pogodbo z Antonom Majzlom, direktorjem družbe Mobitel, kot glavnim sponzorjem 35. šahovske olimpijade je podpisal predsednik Šahovske zveze Slovenije in predsednik prireditvenega odbora Milan Kneževič. ob petkovem srečanju na Bledu poudaril Boris Malej. Ker pa je seveda šahovska olimpijada predvsem športni dogodek, pa bomo po njej najbolj ponosni, če bomo videli lepe partije in če bodo na njej uspešno nastopili tudi domači šahisti in šahistke. "Rok za prijave reprezentanc je 15. avgust in takrat bo dokončno znano število reprezentanc, šahistov in šahistk in tudi končna sestava naše reprezentance. Jasno je zvezo včlanjenih kar 162 držav, tako da je to ena najmočnejših športnih zvez. na svetu. Seveda naj bi pri nas nastopila vsa svetovna šahovska elita. Naslov z zadnje olimpijade v Carigradu leta 2000 bodo pri moških branili Rusi, pri ženskah pa Kitajke. Slovenci so bili pred dvema letoma 12., slovenske šahistke pa so v Carigradu osvojile 46. mesto. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki V Nemčijo kar trije Triglavani Atletinji Brigita Langerholc in Tina Čarman sta si nastop na evropskem prvenstvu zagotovili že prej, Rožle Prezelj pa minulo nedeljo na državnem prvenstvu. Kranj - Konec tedna je bil za slovensko atletiko spet zelo uspešen. Tako je Jolanda Čeplak nastopila na mitingu v Belgiji in z odličnim rezultatom 1:55,19 v teku na 800 metrov napovedala lov na najbolj žlahtno kolajno tudi na bližnjem evropskem prvenstvu, ki bo od 6. do 11. avgusta v Muenchnu. Odlično je konec tedna v teku na 800 metrov nastopila tudi članica kranjskega Triglava Škofjeločanka Brigita Langerholc, ki TRIATLON je najprej na mitingu zlate lige v Monacu s časom 1:58,97 osvojila odlično tretje mesto, nato pa je v teku na 400 metrov s časom 53: 65 na državnem prvenstvu v Ljubljani osvojila naslov slovenske prvakinje. Najboljša v skoku v daljino je bila na državnem prvenstvu s 633 Brigita Langerholc Damjan Žepič ponovo prvak Celje - Pri Šmartinskem jezeru v Celju je bilo organizirano državno prvenstvo v triatlonu, na katerem je nastopilo 57 tekmovalcev in tekmovalk. Na lepo pripravljeni progi sta si državna naslova v težkih pogojih in pravi poletni pripeki pritekla Ljubljančanka Anja Cerut (Sokol Tivoli) in Kranjčan Damjan Žepič (Frut Nutrilab), kije osvojil že svoj tretji zaporedni naslov. Med ekipami pa so s polminutno prednostjo pred Trisportom Kamnik slavili tekmovalci Ribnice v postavi Žepič, Kromar, Škufca in Dečman. Tekmovalci so najprej preplavali 1500-metrsko razdaljo, kjer sta si minuto in pol prednosti pred zasledovalci priplavala Žepič in Hočevar. Složno sta delovala tudi na krožni 40-kilometrski kolesarski progi ter si pred naslednjo skupino nabrala 3 minute prednosti. Že v prvih metrih 10-kilometerske tekaške proge je Žepič pokazal, da bo - kljub utrujenosti po Ironmanu preizkušnji pred dvema tednoma - upravičil vlogo favorita, inje zmagal s pet in pol minut prednosti pred Hrvatom Tišlarjem in Hočevarjem (Sokol Tivoli), ki je osvojil drugo mesto v razvrstitvi državnega prvenstva, tretji pa je bil Damjan Kromar (Ribnica). N. P. Ž. preskočenimi centimetri tudi Tri-glavanka Tina Čarman, ki si je že prej priborila normo za nastop na evropskem prvenstvu, prav tako pa se je naslova državnega prvaka v nedeljo veselil tudi skakalec v višino Rožle Prezelj, kije z 225 centimetri dosegel tudi normo, potrebno za nastop na evropskem prvenstvu. "Vsi trije naši udeleženci evropskega prvenstva se te dni udeležujejo reprezentančnih priprav na Brdu, treninge pa bo reprezentanca opravila na kranjskem atletskem štadionu," je povedal trener Triglava Dobrivoje Vučkovič. Za kranjski atletski klub sta si bronasti kolajni na državnem prvenstvu priborila še Eva Prezelj v skoku v daljino in Tomaž Janežič v metu diska. Evropskega prvenstva v Muenchnu pa se bo v naši atletski reprezentanci udeležil tudi sprinter Matic Osovnikar iz Škotje Loke, sicer član ekipe ljubljanskega ŽAK-a. Vilma Stanovnik Gorenjke In Gorenjci Poslušamo /J_n_gfeXiBj) 041 944 944 Kranj - Radovljica - Jesenice Internet: www.radiotop.net Najboljši gorenjski maturant: Miha Zavrl iz Zgornjih Bitenj Odličen med odličnimi Med 251 zlatimi maturanti osme generacije je na Gorenjskem dosegel vseh 34 točk na višji ravni zahtevnosti le en gorenjski maturant: maturant kranjske gimnazije Miha Zavrl iz Zgornjih Bitenj. Miha rad bere grozljivke v originalu, že kot 18-letni mladenič je član Mense Slovenija, združenja posameznikov z visokim inteligenčnim količnikom... Miho veseli študij medicine, predvsem plastična kirurgija ali pa... Ali pa študij jezikov in prevajalstvo, saj že zdaj bere angleške knjige le v originalu... Kranj - Od 7705 mladih, ki so letos opravljali maturo, jo je uspešno opravilo več kot 90 odstotkov ali 6986 dijakinj in dijakov, kar je najboljša generacija doslej, saj je bil prejšnja leta odstotek uspešnosti okoli 86 odstotkov. Najvišji možni uspeh na maturi je 34 točk; dosežejo ga kandidati, ki so i/.brali dva predmeta na višji ravni zahtevnosti in so pri vseh maturitetnih predmetih dosegli odličen uspeh. Na letošnjem spomladanskem roku mature je najvišji možni uspeh na maturi doseglo 16 kandidatov - lani enajst, skupaj /. njimi pa bo še 235 maturantov, ki so dosegli od 30 do 33 točk na spomladanskem roku mature, prejelo maturitetna spričevala s pohvalo - na slovesnosti, ki bo letos 21. septembra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Tja bo prišlo 251 zlatih maturantov osme generacije iz 43 slovenskih šol. Med njimi bo tudi edini Gorenjec, ki se je uvrstil med zlatih šestnajst, ki so na maturi dobili vseh 34 točk - dijak kranjske gimnazije Miha Zavrl iz Zgornjih Bitenj. Miha Zavrl je to- skega glasa izvedeli za rezultate, ki jih je objavila republiška izpitna komisija in za uspeh Miha Zavrla, smo vsi navdušeno poskočili pokonci. Miha Zavrl je namreč sin, prvorojenec naše sodelavke, novinarke in urednice Danice Zavrl - Žlebir. Čestitamo, mami - smo vzklikali sodelavki Danici, ki tudi sama ni mogla skriti veselja nad izjemnim šolskim uspehom svojega sina. Kako bi ga lahko skrila, ko pa smo mi, njeni sodelavci, pokazali toliko odkritega navdušenja nad tem, da imamo nekako prav v naši delovni sredini - no ja, predstavljamo si pa že lahko tako, a ne? -najboljšega gorenjskega gimnazijca najboljše gimnazijske generacije doslej. Koliko veselja ne le za ponosnega očeta Darka, mamico Danico, sestrico Ano, ampak tudi za nas, Miha prebira svoje priljubljene grozljivke le v izvirniku. pitih, drugače ne. Najbolj me je skrbelo, kako bom opravil z biologijo, saj sem jo, tako sem mislil, najmanj znal. Tisti mesec učenja biologije pa res ni bil prijeten. Včasih prav travmatičen." Na maturi nisi le zbral vseh 34 točk, ampak si pri angleščini na višji ravni dosegel tudi 99-odstot-ni uspeh. Vem, da govoriš aktivno angleško in v angleščini bereš tudi knjige. "Branje v originalnem jeziku mi je konjiček. Grozljivke Stephena Kinga, ki jih imam doma zares Ali veliko časa presedišpred računalnikom? "To pa. Ogromno. In tudi sodelujem v treh forumih, v klepetal-nicah." Slišim, da si tudi član Mense, mednarodne organizacije, ki sta jo po vojni v Oxfordu ustanovila odvetnik in znanstvenik in nudi motnost združevanja na osnovi visokega inteligenčnega količnika - ne glede na politična prepričanja, raso, vero ali življenjski slog. "Sem član, ja." in tako pravzaprav še nisem dobro seznanjen in vključen v delo tega združenja." (Za vstop v Menso je treba iz-polniti samo en pogoj. Na standardnem inteligenčnem testu je po rezultatu potrebna uvrstitev med zgornja dva odstotka prebi valstva. Zgornje starostne meje za članstvo ni, spodnja meja pa je j Sloveniji petnajst let. Testiranje poteka pod nadzorom pooblaščenega psihologa na posebej pripravljenih testih, ki vsebujejo iz ključno grafične simbole in ne zahtevajo poznavanja matematike ali tujih jezikov. Doseženi rezultati se posredujejo le kandidatu. Da nes ima Mensa več kot 100 tisoč članov v sto državah po vsem sve tu. Mensa Slovenija ima trenutno 40 članov. Miha je torej opravil ta test (zelo uspešno!) in po inteligenčnem količniku sodi med zgornja dva odstotka prebivalstva - op.p.) Študij medicine Kako so tvoj uspeh sprejeli sošolci? "Sošolci so bili res veseli in so mi vsi po vrsti čestitali. Potert smo šli pa na pijačo. A to ni konec - bomo še praznovali." Pa v družini? "Navdušeno. Vsa moja družina je bila, mislim, zelo navdušena." Kako se boš spominjal dijaških let? "Ostala mi bodo v lepem spominu - šola malo manj, svojih sošolcev in sošolk pa se bom vedno rad spominjal. Bila so krasna leta." Gaudeamus igitur... rej edini gorenjski maturant, ki je /bral vseh 34 točk in tako nekako rešil čast in dobro ime gorenjskih srednjih šol, čeprav moramo v isti sapi povedati, da so se številni gorenjski dijaki in dijakinje zelo dobro odrezali tudi pri drugih predmetih in dosegli izjemne uspehe. A prvi je prvi in edini Gorenjec je edini Gorenjec. Če zraven prištejemo še to, da so generacijo ocenili kot izjemno pridno in uspešno, potem je Mihov uspeh še večji. Odličen med odličnimi! In zdaj bomo k Mihovemu uspehu primaknili še malo osebne note: ko smo v redakciji Gorenj- ki delamo skupaj z mamo najboljšega kranjskega in gorenjskega gimnazijca. Tak uspeh na maturi je izjemen, kaže ne le na veliko znanja, pridnosti, ampak tudi na veliko inteligenco mladega Mihe. Bere v izvirniku 18-letni Miha je prijeten, a bolj plah sogovornik, saj z mediji nima toliko opravka kot njegova mamica. Prišel je naravnost z dela, s počitniške prakse, ki jo vestno opravlja na bencinski črpalki, in ko bo mesec dni počitniškega dela minilo, bo šele užil prave brezskrbne pomaturitetne počitnice in se nemara šele tedaj prav zavedal, koliko radosti in veselja je napravil svojim najbližjim in sorodnikom, ko je s tako odliko končal srednješolski študij. Pa saj so morda potiho tudi vsi pričakovali, kajti Miha je bil vedno odlič-njak, vedno zgleden učenec in vedno željan novega znanja. Ali se je od maja, ko so se med dijaki začele mrzlične priprave na maturo, veliko učil? "Niti ne," pravi Miha. "Če pomislim, koliko sem vložil v maturo, takega uspeha nisem pričakoval. Bil sem bolj lenoba kot ne -prisiliti sem se moral, da sem sedel h knjigi." Alije bilo kaj treme? "Pred slovenščino na ustnih iz- Počitniško delo na bencinski črpalki Moji motorji... veliko, berem v izvirniku. Po mojem mnenju je tako: če bereš v prevodu, nikoli ni tako dobro, kot če bereš v izvirniku. Grozljivke so mi všeč, tudi znanstvena fantastika, in ko sem prost, vedno res najraje berem. Če seveda nisem zunaj s prijatelji, kjer veliko časa namenimo skatingu in drugim športom." Med zgornja 2 odstotka prebivalstva Kakšen se ti je zdel prehod iz osnovne šole na kranjsko gimnazijo? Preprost, težak? "Ni bilo nobenih težav. Prva dva letnika gimnazije sem se normalno učil, v tretjem letniku gimnazije pa sem "resno zagrabil". Treba je bilo, kajti tedaj sem videl, kje so tiste vrzeli, kjer mi kaj manjka. Vedel sem, da se bo v tretjem letniku treba pošteno učiti." V prostem času Mensa omogoča medsebojno spoznavanje, druženje in izmenjavo informacij članom, ki prihajajo iz različnih ozadij, med sedanjimi in preteklimi člani so tudi Isaac Asimov, Arthur Clarkm, Sharon Stone in Geena Daviš. Kaj pomeni Mensa? "Mensa je v latinščini izraz za mizo. Naziv je izbran v skladu z osnovnim vodilom Mense: po zgledu okrogle mize med člani ni razlikovanja glede na njihovo raso, narodnost, vero, starost, izobrazbo, politično prepričanje ali družbeni položaj. Do ideoloških in verskih vprašanj je Mensa nevtralna." Nam zaupaš, koliko točk si zbral na testiranju za vstop v Menso Slovenija? "Ah, to sploh ni važno. Sam se udeležujem srečanj, ki jih imamo - in to je vse. V tem času še nismo imeli bolj konstruktivnih razprav Kaj boš študiral? "Že vsa leta vem, da se bom vp1' sal na medicino, kajti medicUV me že vseskozi veseli. Potem & rad specializiral plastično kirurg1 jO." Ne bi študiral novinarstva? "Ne. To pa ne. Že vseskozi sem za medicino, četudi me čaka se let študija." v Kaj pa študij in specializacij" tujini? v "Ne. Medicinska fakulteta Ljubljani je ugledna in mednaro ^ na priznana, zato bom študira1 Ljubljani, potem pa - saj se nič ne ve." . e Kaj pa če ne bi izbral medici* • Kaj bi postal? Q. "Če ne bi izbral medicine, P . tem bi bil najbrž prevajalec, K3J tuji jeziki me poleg medicine n bolj zanimajo." Darinka Sed*J Posel je lažje izvesti, kot ga pridobiti Včasih so poletni meseci veljali za vrhunec gradbene sezone. Danes se gradi tako rekoč vse leto, saj gradbeniki razpolagajo s sodobnimi materiali, ki jim ne pridejo do živega mraz in neugodne razmere, razen tega pa so tudi zahteve investitorjev vse večje. GOSPODARSKI KOMENTAR Kranj - To ve^a tudi za gradbeno podjetje Gradbinec GIP, čigar ustanovitelj in edini lastnik je Primorje. V delu ima vrsto gradbišč na Gorenjskem, saj v skupini Primorje velja, da razen avtocestnega programa vsa dela, ki jih Primorje pridobi na Gorenjskem, izvaja Gradbinec GIP, pa seveda tudi vsa tista dela, ki jih Gradbinec GIP samostojno pridobi na javnih razpisih. Kje vse so trenutno odprta njihova gradbišča, smo se pogovarjali z direktorjem Zmagom Geršakom. Eno od gradbišč je tudi na Na-Zorjevi ulici v Kranju, kjer ste porušili stavbo nekdanjega Gradbinca in gradite novo, v nJej pa naj bi bili tudi vaši prihodnji poslovni prostori. V kakšnem položaju ste pri tej investiciji? "Nekateri naše podjetje še vedno enačijo s starim Gradbincem, vendar naj povem, da to ne drži. Gradbinec je šel v stečaj, Gradbinec GIP pa je od stečajnega upravitelja odkupil dve betonarni in separacijo (v Kranju in na Hruši- kurirali in delo tudi dobili. Primorje in Gradbinec GIP sedaj za svoje delo nimamo dobrih pogojev (poslovni prostori so na lokaciji betonarnc na Polici pri Naklem), zato smo se odločili in odkupili ustrezno kvadraturo prostorov v stavbi na Nazorjevi. O tem, katera podjetja bodo nastanjena v novi poslovni stavbi, lahko več pove lastnik, mi smo pač izvajalec, ki je najprej porušil staro stavbo, zavaroval gradbene jame, naredil izkop, postavil temelje in nato začel graditi." Zmago Geršak Na Nazorjevi cesti v Kranju nastaja poslovni object IC Dom. ci) in samski dom na Javorniku, ki smo ga preuredili v stanovanja, ta pa počasi prodajamo. Ljudje, ki so bili po stečaju Gradbinca na borzi dela, so pri nas dobili zaposlitev. Z nekdanjo Gradbinčevo stavbo nimamo ničesar. Njen lastnik je IC Dom, in ko je kot investitor objavil razpis za izvajalca gradbenih del, smo na njem kon- Kje na Gorenjskem imate trenutno še aktivna gradbišča? "Končujemo gradnjo športne dvorane v Šenčurju, kjer naj bi bil 18. avgusta tehnični pregled. Z zadovoljstvom ugotavljam, da smo izpolnili obljubo, dano ob podpisu pogodbe in ob polaganju temeljnega kamna, da bodo dela končana do začetka novega šol- skega leta. Potekajo tudi gradbena dela na stavbi Obrtne zbornice ' jfr ■ Kranj pa na ka- ^^LdfM pitalsko najmočnejši investiciji, ' distribucijskem centru Sava Ti-res. Omenil sem že poslovni objekt IC Dom, obnavljamo tudi staro osnovno šolo Stražišče, poteka rekonstrukcija in adaptacija objektov bolnišnice na Golniku pa Bukovski most na regionalni cesti Kranj - Jezersko, poslovni obkekt DOKA Jesenice, kjer bosta skladišče in distribucijski center za DOKA opazno tehnologijo'. Ob glavni cesti Javornik - Jesenice raste tudi poslovni objekt Peugeot, gradimo kanalizacijo v Preddvoru in Naklem. Naše delo sta tudi nadomestni gradnji objekta Kepic Vopovlje in nadomestne kmetije Zupan ob avtocesti v Naklem. Hkrati delamo tudi na pridobivanju novih del, pri čemer smo kar uspešni." Konkurenca je v gradbeništvu velika, investitorji javnih objektov pa morajo pri izbiri izvajalcev upoštevati načela zakona o javnih naročilih in izbrati najcenejšega ponudnika. Kako vam uspeva v takšnih pogojih? "Občine kot investitorji so sprevidele, da ni zgolj najnižja cena prednost pri gradnji, pač pa so pomembni tudi roki in seveda kvaliteta del. Med temi zahtevami iščemo optimum, veseli pa smo, da se filozofija vse bolj spreminja v prid kakovosti. Praksa v tujini že kaže, da prvo merilo ni najnižja cena: tam izločijo najcenejšega in najdražjega ponudnika, nato pa na osnovi zahtevanih meril iščejo najboljšega ponudnika." Kakšen je vaš položaj v skupini Primorje? "Primorje je naš ustanovitelj in edini lastnik, ki nam je prepustil avtonomijo pri pridobivanju in iz- vajanju gradbenih del na Gorenjskem. V skupini Primorje, kjer sta tudi Stavbenik in Rudis, delamo pod pogoji, ki veljajo v skupini. Primorje trži za nas in obratno, dela, ki jih pridobi na Gorenjskem, izvaja Gradbinec GIP, razen avtocestnega programa, kjer pa sodelujemo z našimi materiali (betoni), naši delavci pa po potrebi dopolnjujejo njihove ekipe." Lani ste dobili tudi certifikat kakovosti ISO 9001. Je tudi to priporočilo merodajno prijavnih razpisih? "Res smo lani pridobili certifikat kakovosti ISO 9001, začeli pa smo tudi vse aktivnosti za pridobitev okoljskega certifikata 14001, ki ga bomo skušali pridobiti do naslednjega leta. Tudi takšna priporočila so pomembna, ko podjetje konkurira na javnih razpisih, zadnje čase je to celo pogoj za sodelovanje na njih. Posel je v gradbeništvu težje pridobiti kot izvesti." Kako uspešno ste zaključili lanske gradnje? Verjetno obstajajo objekti, na katere ste še zlasti ponosni? "Lani smo končali kar nekaj objektov, ki so bili uspešni tako izvedbeno kot kapitalsko. Eden takih je most čez Savo na Jesenicah, ki je bil zelo zahteven, pa čistilna naprava v Kranjski Gori, hiper-market Živil v Cerkljah, Istraben-zov bencinski servis v Lescah, v rekordnem času smo obnovili kompleks Brdo, nedavno tega je končana tudi rekonstrukcija Maistrovega trga v Kranju. Omenim naj tudi 'čistilno napravo v Črnučah, ki je bila prva, ki smo jo delali. Investitorji so nas sprva sprejeli z rahlim nezaupanjem, ob koncu pa so bili nadvse zadovoljni z izvedbo. Ugotavljam, da smo se v času, odkar obstajamo (od februarja 2000) kar dobro uveljavili, da nas konkurenca sprejema kot resne tekmece in da smo si izborili tržni delež, ki nam pripada." Danica Zavrl Zlebir Rudnik Žirovski vrh bo zaprt v petih letih Ob svečanem podpisu pogodbe z izbranim izvajalcem za projekt trajnega prenehanja najbolj zbodla izjava ministra mag. Janeza Kopača: "Odškodnin oziroma Todraž - Pretekli četrtek je vodstvo Rudnika Žirovski vrh, skupaj 2 Ministrstvom za okolje, prostor in energijo, pripravilo novinarko konferenco s svečanim podpisom z izbranim izvajalcem za °pustitev pridobivanja uranove rude. "Projekt zapiranja rudnika se vleče že ducat let, z prihodom novega direktorja Mateja Požu-ftn pa so se stvari le začele odvijati v pravo smer," je razložil minister Kopač. Kaven zaposlenih je bila v vseh leh letih enakomerna, medtem ko Vldnega napredka naj ne bilo, je ^e povedal Kopač. Konec leta *Q0G se je ministrstvo uspelo dogovoriti za namenski kredit za za-Prtje rudnika, saj so sredstva v Preteklih letih predstavljala velik Pfoblem - na leto je podjetje Rud-J^k Žirovski vrh sicer prejemalo j*° Pol milijarde tolarjev sredstev, ar pa so porabili le za fiksne stroŠke. S kreditom Evropske investicijske banke v znesku 20 mi-Monov evrov in z donacijami iz j*edstev Phara (ta naj bi bila odo- fena v dveh do treh mesecih) kot udi več sredstvi iz državnega poračuna pa bo podjetju najbrž lsPelo v začrtanem roku končati zastavljeno delo. "Letos bo za delovanje rudnika namenjeno okoli 900 milijonov tolarjev, naslednje leta 1,5 milijarde in tako naprej do leta 2006, ko naj bi se sanacija končala. Z pridobitvijo sredstev in menjavo direktorja v začetku letošnjega leta smo lahko danes priča slovesnemu dogodku, ki bo proces zapiranja v nekaj letih pripeljal do konca," je še povedal minister Kopač. Skupna predvidena sredstva za zaprtje rudnika naj bi znašala 37,3 milijona evrov. Projekt vsebuje tudi razvojno komponento. S trajno ureditvijo posameznih površin in objektov rudnika so dane možnosti za postopen razvoj in novo gospodarsko rabo urejenega zemljišča. Za urejene površine pri upravni stavbi v Todražu občina Gorenja vas -Poljane v svojih planih že predvideva razvoj obrtno - gospodarske cone. To območje je primerno za takšno dejavnost, saj ima urejeno infrastrukturo, hkrati pa ni obremenjeno zaradi prejšnjih dejavnosti. Ravno zaradi ohranitve ekonomske moči lokalnega okolja in z ustvarjanjem pogojev za odpiranje novih delovnih mest se bodo nepremičnine, ki se nahajajo v bodoči obrtni coni Todraž, brezplačno prenesle na lokalno skupnost. Na razpisu je za izvajalca zapiranja treh od štirih faz zmagal konzorcij Cestnega podjetja Ljubljana in Rudnika Trbovlje - Hrastnik. Ti bodo poskrbeli, v poslu vrednem 1,2 milijarde tolarjev, za odvodnavanje jame, drenažne vrtine, zapiranje jaškov, zasipavanje odkopov, sanacijo platojev in krajinsko ureditev. Direktor Matej Požun je predstavil tudi celotno dinamiko zapiranja po posamez- Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Pretekli teden je na mednarodnem finančnem prizorišču minil v znamenju dogodka, ki se je zdel še pred nekaj meseci skrajno neverjeten. Po nekajmesečnem počasnem, a vztrajnem drsenju navzdol je ameriški dolar dosegel pariteto z evrom, ali povedano po domače, njuni vrednosti sta se izenačili, ob koncu tedna pa je bilo potrebno za en evro odšteti že nekoliko več kot en dolar. Zdaj ko je dolar dosegel in presegel to psihološko mejo, se zastavlja vprašanje, ali se ameriški valuti obeta prosti pad. Že več let je dolar kršil zakone valutne gravitacije, saj je, karkoli se je že pripetilo svetovno največjemu gospodarstvu (razcvet, recesija, politične krize, predsednikovi škandali, gospod Osama bin Laden), zelenec ostal visoko zgoraj. Zaupanja v dolar ni bilo možno omajati, medtem ko je na drugi strani Atlantika vrednost evra vse od njegovega nastanka v januarju leta 1999 bolj ali manj stalno padala. Toda po mesecih turbulence na deviznih trgih, med katero je dolar začel drseti navzdol, se je njegov padec še pospešil in je 15. julija prvič po začetku leta 2000 padel pod pariteto z evrom. Samo po sebi to sploh ni tako pomembno, saj ne bo, ekonomsko gledano, velike razlike, če bo razmerje evro/dolar za nekaj tisočink pod ali nad ena. Ima pa pariteta za devizne trge velik simbolični pomen in nekateri valutni eksperti Že napovedujejo strm padec dolarja tako proti evru kot tudi japonskemu jenu. Napovedovanje vrednosti valut je bolj ali manj podobno ha-zardiranju, saj je vključenih ogromno število raznih vplivov. Kljub temu strokovnjaki analizirajo realne razlike med gospodarstvi in skušajo na podlagi teh razlik ugotoviti, v katero smer bi se utegnile gibati vrednosti valut. Dolar je bil po trditvah mnogih precenjen, njegov padec pa tako rekoč neizogiben. Zakaj je torej za investitorje ameriška valuta zdaj manj privlačna? Eden od razlogov je manjša investicijska privlačnost samih ZDA. Ameriško gospodarstvo se nekako prebuja iz lanskoletne kratke recesije, toda preostanek letošnjega leta ni več tako rožnat, kot je to izgledalo po objavi podatkov o visoki rasti v prvem četrtletju. Gospodarska slika je, v najboljšem primeru, mešana. Poleg tega se alarm o zdravju ameriških korporacij še vedno širi, seznam finančnih škandalov pa se vztrajno veča tudi z imeni največjih podjetij. Če k temu dodamo še velik plačilnobilančni primanjkljaj in s tem posledično zmanjšanje pritokov kapitala oziroma celo njegovih odtokov, se dolarju res ne pišejo najboljši časi. In bolj ko valutni trgovci in investitorji špekulirajo o . njegovem padcu, bolj verjeten ta postane, saj se vsi skušajo pospešeno znebiti padajočega denarja in iščejo priložnosti in "varen pristan" predvsem v Evropi in Aziji. Predsednik ameriške centralne banke Alan Greenspan, ki se je pretekli teden na Kapitolskem griču pojavil pred senatno komisijo, je poudaril pomembno vlogo kapitalskih pritokov pri gospodarski rasti ZDA v preteklih letih. Zdi se, da se je že sprijaznil z dejstvom, da bodo ti pritoki v prihodnje bistveno manjši, kar pomeni, da se bo moralo kot vir investicij močno povečati domače varčevanje. Greenspanovo sporočilo predsedniku Bushu in kongresu je ostro: čimprej spravite v red proračunski primanjkljaj ali pa bo rast domačega varčevanja izredno težka. Ali se bo ameriška administracija znala spopasti z naraščajočimi gospodarskimi težavami, ali pa jih bo pred domačo in svetovno javnostjo spet skušala zakriti s kakšnim obračunom pri O.K. Iraku, se bo izkazalo že kaj kmalu. izkoriščanja uranove rude rent ne bo!" nih letih: letos so in bodo poskrbeli za reorganizacijo družbe, do konca leta 2004 sledi sanacija ja-lovišča Boršt, do konca 2005 še jalovišča Jazbec, jama pa bo zaprta v letu 2006. Naslednje leto naj bi sledila še ukinitev družbe in lepa, neokrnjena narava. Odškodnin ne bo? Že pred časom nam je župan občine Gorenja vas - Poljane Jože Bogataj zatrdil, da bi morali tako občina, prebivalci v okolici rudnika in nekdanji ter sedanji zaposleni pričakovati odškodnino zaradi posledic rudnika Žirovski vrh. Tukajšnje gospodarstvo je prizadelo že samo zapiranje rudnika, ki se pozna tudi na kupni moči prebivalstva, po besedah ministra mag. Janeza Kopača pa škodljivih posledic za prebivalstvo naj ne bi bilo: "Tisti, ki bo deloval na področju nove obrtne cone Todraž, naj bi tudi prevzel dosedanje zaposlene v rudniku. Glede rent oziroma odškodnin lahko povem, da so popolnoma neupravičene, saj niso bile prekoračene nobene emisije obremenjevanja okolja. Škode za zdravje tu ni bilo!" Boštjan Bogataj, foto: Tina Doki » NATO Natonabiralnik: Slovenska 29, Ljubljana 15-letno stanovanjsko posojilo z devizno klavzulo! Natofon; 080 21 22; http://nato.gov.si Informacije: 01/3000 920 www. bks-leasing.si Na smrt obsojeni trije medvedje Gorenjsko tja do Solčave je deset medvedov izbralo za stalno bivališče, čeprav je to območje prehodno. Ker jih je preveč in zaradi vnaprejšnje preprečitve možnih nesreč, naj bi na Gorenjskem odstrelili tri medvede. Bled - V Sloveniji ugotavljamo že nekaj let število medvedov, ki so največja evropska zver in so lahko človeku nevarni. Vendar ne zaradi tega, da bi bil človek medvedu zanimiv zaradi hrane. Nesreče se dogajajo zaradi medvedovega občutka in presoje, da ga človek ogroža. Inž. Valentin To-man, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo pri območni enoti za gozdove Bled, je povedal, da so maja letos našteli v Sloveniji 731 medvedov, kar je več kot pretekla leta. Medvedje se namreč hitro množijo. Medvedka ima povprečno 1,84 mladiča. Vlada je sprejela letošnjo strategijo upravljanja z rjavim medve- dom v Sloveniji. Strategija je temeljni dokument, ki določa varstvo medveda v Sloveniji in cilje njegovega varovanja ter ukrepe, ki omogočajo sožitje človeka in medveda, med katerima prihaja do konfliktov. Slovenija je razdeljena na več območij življenja medveda. Gorenjska je uvrščena V prehodno območje, kjer naj bi bil medved prisoten le izjemoma, najpogosteje takrat, ko po svojih stalnih poteh hlača v sosednje države in območja, po njih pa se tudi vrača. V tako imenovanih prehodnih območjih je mogoč praviloma le izjemen odstrel v primerih, ko medved ogroža človeka in njegovo imetje in ko sožit- je med njima ni mogoče. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je sklenilo, da bodo letos lovci lahko uplenili 70 medvedov, od katerih naj bi jih 62 v osrednjem območju, kjer medvedje stalno živijo, 8 pa v robnem območju, ki le deloma sega tudi na Gorenjsko. Inž. Valentin Toman je povedal, da so na osnovi znakov in sledov ugotovili, da je na Gorenjskem kar nekaj kosmatincev, ki našega območja nimajo le za prehodnega, ampak se v njem dobro počutijo in niso zgolj občasni obiskovalci. Na območju Triglavskega narodnega parka naj bi se zadrževal en medved, devet pa jih je na Jelovški gozdovi so si opomogli Bled - Svet območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Bled je pretekli teden sprejel osnutek gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Jelovica za obdobje 2002 - 2011. Enota obsega 4813 hektarov kakovostnih gozdov. Osnutek bo razgrnjen v Bohinjski Bistrici. Jelovica je ena od 11 gozdnogospodarskih enot območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Bled. Kot je povedal vodja blejske enote Andrej Avsenek, je svet območne enote pretekli teden sprejel osnutek gozdnogospodarskega načrta enote Jelovica in ga dal v razpravo in javno razgrnitev, ki bo v Bohinjski Bistrici. Jelov-ška enota je glede lesno proizvodne funkcije še vedno med najpomembnejšimi v enoti. Lastniška sestava še ni dokončna, prevladujejo pa državni gozdovi, zasebni pa so večinoma v lasti ljubljanske nadškofije. V preteklosti je bilo to območje glede sečenj med najbolj obremenjenimi. Zadnjih deset let so gozdarji posek zmanjševali in gozdovi so si opomogli. Pri ocenjevanju kakovosti sestojev v enoti, ki obsega dobrih 4813 hektarov gozdov, so zapisali, da kaže ugodno sliko. Tako v mladovju kot tudi v dro-govnjakih prevladujejo odlične in dobre zasnove. Posek se je zadnja leta že začel povečevati. Obdobju 2002 - 2011, za katerega je narejen gozdnogospodarski načrt, je predviden za 17 odstotkov povečan možni posek. Nekoliko večje povečanje je predvideno pri listavcih in nekoliko manjše pri iglavcih. Pomemben element gospodarjenja je usklajenost med gozdom in prosto živečimi živalmi. V enoti živi vse, od jelenov, gamsov in medvedov do veveric, lisice, risa, divje mačke, kune belice in kune zlatice ter jazbeca in raznih ptičev. Na območju enote Jelovica deluje kar sedem lovskih družin, ki imajo sedež v enoti ali v sosednjih enotah. Gozdarji so našteli ključne probleme v enoti. Sestoji so mehansko in biološko nestabilni, kar se izraža v velikem deležu sanitarne sečnje. Sestoji so najbolj ogroženi zaradi mokrega snega in močnih vetrov. Velik problem je škoda, ki jo povzroča divjad, zlasti v mlajših razvojnih fazah. Še posebej je na udaru pomlajevanje jelke in listavcev. V drevesni sestavi je prevelik delež smreke. Kljub povečani skrbi za listavce se njihov delež le počasi povečuje. Gozdarji tudi ugotavljajo, da se pojavlja tržno manj zanimiva struktura poseka, ki se izraža predvsem v velikem deležu drobnega in predebelega lesa, ki nimata ustrezne cene. Problem paše še ni urejen, prav tako pa še ni dokončno rešeno lastništvo. Med ci- Podlesek napada mlado drevje Bled - Odsek za gojitev in varstvo območne enote Bled Zavoda za gozdove Slovenije je posredoval Gozdarskemu institutu Slovenije polletno poročilo o varstvu gozdov, ki ga je pripravila Vida Papler - Lampe. Nalet malega lubadarja v pasti je kljub mrzli zimi precejšen, opažene pa so bile posledice tudi drugih podlubni-kov. Škodo je povzročala tudi divjad. Za parkljarje so v poročilo zapisali, da so zaradi zime brez snega populacije jelenov ostale na visokih planotah in povzročile zaradi obgrizanja in objedanja veliko škode. Muflon in srnjad povzročata zaradi čiščenja rastočega rogovja veliko škode zlasti na me-cesnu. Gozdarji so opazili več lupljenja kot v preteklih letih. Pre- cej škode povzroča podlesek. To je gozdna voluharica, ki obgrize zlasti smreke in mecesne, poškodovana drevesa pa nato napade še lubadar. Največ škode zaradi pod-leska so opazili v bohinjskih hribih, na Pokljuki in na Jelovici. Tudi v letošnjem prvem polletju je bila povzročena škoda tudi zaradi gozdne paše. Najbolj ogroženi sta Selska planina na Jelovici in Kranjska dolina na Pokljuki. Drobnica povzroča škodo na visokih planotah že aprila in maja z objedanjem vršičkov in motenjem divjih kur pri gnezdenju. V okolici Radovljice je napredovalo sušenje in hiranja hrasta, na Pokljuki pa se je pojavil trop napadalnih konjev neznanega lastnika. J. K. Ukinitev podpore za izvoz govedi za zakol Ljubljana - Na zadnji seji je slovenska vlada sprejela tudi Uredbo o spremembi uredbe o uvedbi podpor za pripravo kmetijskih pridelkov in živil za zunanji trg v letu 2002. S tem se je spremenila priloga k uredbi, iz katere se črta podpora za izvoz žive govedi za zakol. Podpora za izvoz žive klavne govedi je bila namreč uvedena 1. januarja 2002 kot posledica zaostrovanja razmer na trgu govejega mesa zaradi pojava bolezni BSE v Sloveniji. To je posledično povzročilo zmanjševanje porabe in ustvarjanje tržnih presežkov govejega mesa. Z uvedbo podpor za izvoz živega klavnega goveda je tako prišlo do povečanega interesa po izvozu in postopnega razbremenjevanja domačega trga presežne ponudbe. Ker se razmere na trgu govejega mesa postopno stabilizirajo, vlada meni, da ukrep ni več potreben. Da ne bi z nadaljnjim izvajanjem ukrepa povzročili pomanjkanje govedi na domačem trgu, se je torej predlagalo ukinitev podpore za izvoz žive govedi za zakol. S. Š. lje gospodarjenja so tudi zapisali zmanjšanje števila rastlinojede divjadi in vzpostavitev ravnotežja med živalsko in rastlinsko komponento gozda. V prihodnjih treh desetletjih naj bi se delež listavcev dvignil na 15 odstotkov, na je-lovškem območju pa naj bi sekali les visoke kakovosti. Preprečiti bo treba zaraščanje planin, urediti problem gozdne paše in v prihodnjem desetletnem ureditvenem območju zgraditi 11,5 kilometra gozdnih cest in 60 kilometrov vlak. Jože Košnjek območju drugih gorenjskih lovskih družin in gojitvenega zavoda Kozorog, ki ima svoja lovišča do Solčave. Skupno jih je torej deset. To je več kot običajno. Na Jelovici se potikajo štirje kosmatinci, na Pokljuki trije, na območju Bohinja oziroma Vogla eden in na območju Solčave tudi eden. Da bi preprečili morebitna tragična srečanja medveda in človeka in zagotovili varnost obema, so predla- gali ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo reden odstrel treh medvedov. Odločbe o odstrelu pretekli petek, ko smo se pogovarjali z inž. Valentinom Toma-nom, še niso prejeli. Pri morebitnem srečanju z medvedom je treba biti previden. Izkušeni ljudje pravijo, da medved napade človeka samo, če se počuti skrajno ogroženega, medvedka pa tudi, če domneva, da človek ogroža njene mladiče. To pomeni, da se mora človek ob srečanju t medvedom in še zlasti z medvedko, ki vodi mladiče, izogibati vsega, kar bi mu dajalo videz napadalca. Tak videz pa pri vseh živalih in ne samo pri medvedu vzbudijo zlasti vse hitre in sunkovite kretnje in gibi. Treba je mirno obstati in se počasi umikati. Bezanje lahko pri medvedu sproži nagon zasledovanja. Jože Košnjek Zbornica zavrača ministrov optimizem Po parlamentarnih počitnicah se obeta nova protestna manifestacija kmetov, njihovih organizacij in združenj. Ljubljana - Kmetijsko gozdarska zbornica je v izjavi za javnost zapisala, da smo v kmetijstvu priča vedno slabšemu gospodarskemu položaju pri večini proizvodnih usmeritev. Ob nenehnem realnem padcu in vedno bolj nepredvidljivi prihodnosti skupne kmetijske politike je bojazen za obstoj slovenskega kmeta v skupnem evropskem prostoru več kot upravičena. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk je sklical izredno skupno sejo upravnih odborov Kmetijsko gozdarske zbornice in Zadružne zveze Slovenije. Seja bo 29. julija, osrednja točka dnevnega reda pa organizacija protestnih aktivnosti v prvih dneh septembra. Protesti morajo biti čim bolj učinkoviti. Njihovo sporočilo bo namenjeno predvsem tistim, ki odločajo o usodi slovenskega kmetijstva, obenem pa slovenski javnosti, ki mora zvedeti o prehitrih in nepremišljenih odločitvah, ki so lahko usodne za obstoj naših kmetij in slovenskega podeželja nasploh. Kmetijsko gozdarska zbornica je v sporočilo tudi zapisala, daje začudena nad odločitvijo Sindikata kmetov Slovenije o organizaciji protesta med parlamentarnimi in vladnimi počitnicami, saj so nekateri ključni funkcionarji sindikata tudi funkcionarji zbornice in so bili prisotni pri načrtovanju protestnih aktivnosti zbornice. Kmetijsko gozdarska zbornica bo delovala naprej in bo v sodelovanju z Zadružno zvezo Slovenije in zainteresiranimi nevladnimi kmetijskimi organizaci- jami izpeljala načrtovano protestno manifestacijo v začetku septembra, ko bo konec parlamentarnih in vladnih počitnic. Kmetijsko gozdarska zbornica je v izjavi za javnost zapisala, da si kmetje najmanj želijo, da bi bili "komunalci" in odvisni od dnevne politike. Kljub novi vlogi, ki čaka kmetijstvo in ga vedno bolj zožuje na vzdrževalca okolja, ne kaže pozabiti na osnovno vlogo, to je pridelovanje hrane. Takšno novo vlogo kmetijstva je med drugim napovedal tudi evropski komisar za kmetijstvo Avstrijec Pranz Fischler. Zbornica meni, da se slovenska vlada premalo zave- da usodnosti takšnih sprememb skupne kmetijske politike. Prizadela bo več kmetij kot predvideva minister za kmetijstvo mag. Franc But, ki je predlog evropskega komisarja ugodno ocenil. Kmetijsko gozdarska zbornica meni, da seje slovenski minister pri svojih izjavah prenaglil, saj njegova ocena ne temelji na prehodnih analizah, ki "naj bi spremljale vsako resno oceno posledic skupne kmetijske politike za prihodnost slovenskega kmetijstva". Minister mag. Franc But je povedal, da predlagana reforma skupne evropske kmetijske politike napoveduje nekatere precej ra- dikalne spremembe, večji premik v razumevanju kmetijstva in priznavanje njegove večnamenskosti. Novi cilji so varnost hrane, pravice potrošnikov, več okolja in tako imenovana socialna pravičnost. To so po mnenju ministra Buta usmeritve, ki jih je Slovenija pri načrtovanju svoje kmetijske politike sprejela že leta 1992 in zapisala v Strategijo razvoja slovenskega kmetijstva. Predvidene reforme za 80 ali celo 85 odstotkov slovenskih kmetij ne bodo boleče, ampak se bodo njihovi prihodki iz domačega proračuna in blagajne Evropske unije lahko celo povečali. Jože Košnjek Evropski pokal v kastingu Ribno - Na tukajšnjem Kasting centru je to soboto potekala tekma za evropski pokal za pokal mesta Bled v kastingu, ki jo je izpeljala Ribiška družina Bled. Letošnje četrte tekme za EP se je udeležilo skoraj 80 tekmovalcev iz 9 držav. "K nam je prišla skoraj vsa smetana razen Slovakov, so pa tu Nemci in Čehi, ki v kastingu najbolj izstopajo," je dejal vodja tekmovanja Zdravko Štebil iz RD Bled. Tekmo v kastingu so v Ribnem izpeljali že peto leto, vedno jo pripravijo ob enakem terrninu. Organizatorji se zaradi zasedenih posteljnih kapacitet na Bledu v poletni sezoni sicer trudijo pridobiti Višja neposredna plačila za krušna žita Ljubljana - Vlada RS je na zadnji seji sprejela Uredbo o spremembah uredbe o ureditvi trga z žiti. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je namreč predlagalo spremembo uredbe o ureditvi trga z žiti v 3. členu, ki se nanaša na višino neposrednih plačil pri krušnih žitih. Tako je vlada sprejela predlog, da se zaradi ublažitve predvidenega padca dohodka kmetov zaradi padca cen, višina neposrednega plačila pri krušnih žitih poveča za 5.000 SIT/ha, iz 56.000 SIT/ha na 61.000 SIT/ha. Sredstva za ta namen bo zagotovilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z notranjo prerazporeditvijo, predvsem na račun neizvajanja nekaterih investicijskih projektov. S. S. kak drug termin, a zaenkrat neuspešno. Na letošnji tekmi so se ribiči za evropski pokal pomerili v peteroboju, sicer pa seje tekmovalo v sedmih disciplinah. V seštevek za evropski pokal so sodile naslednje discipline: muha - cilj, muha - daljava, obtežilnik (7 g) -natančnost, obtežilnik (7 g) - cilj in obtežilnik (7 g) - daljava. Dodatni disciplini, ki nista sodili v tekmovanje za evropski pokal, pa sta bili muha - daljava, dvoročno in obtežilnik (18 g) - daljava, dvo- ročno. Sodelujoči so tekmovali v moški, ženski in mladinski katc goriji. Končni zmagovalci peter^ boja pa so bili - Miha Majeti^ (Slo) med mladinci do 15 let, Vf rena Opitz (Nem) med mladinkami, Matteusz. Targost (Pol) t&° mladinci, Katrin Ernst (Nem) med članicami in Jacek Kuza (Pol) med člani. Najboljši Slovenec je bil Borut Furlan na I* mestu. V sedmeroboju je na?a' dnje zmagal Markus Klausler & Češke. S. S. PODJETNIŠTVO IN OBRT, FINANCE IN NEPREMIČNINE / renata skrjanc@g-glas si GORENJSKI GLAS • 15. STRAN Pomoč samozaposlovanju Vavčersko svetovanje je namenjeno brezposelnim osebam in kmetom, ki bi se samozaposlili ter malim in srednje velikim podjetjem. Letošnjemu projektu vavčerskega svetovanja 300 milijonov tolarjev. Ljubljana - Pospeševalni center za malo gospodarstvo (PCMG) je s svojim programom vavčerskega svetovanja presegel pričakovanja, saj se je samo v prvi polovici letošnjega leta vanj vključilo "SO podjetnikov, število sodelujočih podjetij pa naglo narašča. Omenjeni program je po obsegu subvencij največji program "CMG. Letos prvič vključuje tudi kmete, brezposelne osebe pa se Vanj vključujejo preko PCMG. Program je s pilotnima projektoma v Novem mestu in na Koro-W6tia zaživel leta 1997, od lani pa s° vanj vključene vse slovenske regije. Namenjen je brezposelnim °sebum, ki so prijavljene na zavodu za zaposlovanje, mladim nad ^ let, ki se šolajo ali so šolanje končali, podzaposlenim in brezposelnim osebam na kmetijah ter delujočim malim in srednje veli-K'm podjetjem, ki so v fazi rasti, dostop do vavčerskega programa J"n omogoča 37 izbranih lokalnih 'n regionalnih podjetniških centov, kjer jim svetuje svetovalec-°rganizator. Svetovalca lahko Podjetnik izbere sam, predstavi poslovni načrt ter težavo, ki jo *eli rešiti. Z omenjenim svetovanjem naj bi dvignili kakovost svetovalnih storitev in malim podjetjem zagotovili najboljšo pomoč, dodatno usposobili menedžerje Podjetij ter zagotovili subvencije. Direktorica PCMG Zdenka Kovač je povedala, da so podjetniki vavčer zelo dobro sprejeli, Poleg tega v njem letos poleg ministrstva za gospodarstvo sodelujejo tudi ministrstva za kmetij-stvo, za informacijsko tehnologijo ter za delo, družino in socialne Vesna Petričevič zadeve. "Računamo, da bo to naš dolgoročni program, ki ni zanimiv le za naše podjetnike, ampak se zanj zanimajo tudi tujci, te dni ga bomo predstavili predstavnikom Slovaške. Do junija se je vanj vključilo kar 950 podjetnikov, računamo pa, da jih bo do konca leta 1400. V vavčerski program naj bi bilo vključenih 390 brezposelnih oseb, 65 kmetov in 55 podjetij. To je naš največji projekt, vreden 300 milijonov tolarjev," je pojasnila Kovačeva. Brezposelnim osebam in ostalim ciljnim skupinam potencialnih podjetnikov svetovalni program v celoti plača PCMG, delujočim podjetjem pa plača polovico cene, ostalo prispevajo podjetja sama. Brezposelna oseba, ki je prijavljena na zavodu za zaposlovanje, sklene enoletno pogodbo za vavčersko svetovanje in je upravičena do 284.000 tolarjev, delujoča mala in srednje velika podjetja pa do 300.000 tolarjev. "Podjetnik, ki se vključi v program, podpiše pogodbo, svetovalec izda vavčer (napotnico) ter podjetniku pomaga pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Največje je povpraševanje po poslovnih in investicijskih načrtih ter trženju. Čedalje več vlog je tudi za svetovalce specialiste, trenutno v projektu deluje 356 svetovalcev. Do sedaj so opravili 3770 ur podjetniških svetovanj in 7700 ur specialističnega podjetniškega svetovanja. Program podjetnikom omogoča svetovanje po nižjih cenah, če niso zadovoljni s storitvijo, je ne plačajo, dosedaj pa se je izkazalo, da je kar 50 odstotkov podjetnikov zadovoljnih z našimi sto- ritvami," je povedala vodja programa Vesna Petričevič. Vavčersko svetovanje naj bi bilo kakovostna nadgradnja sistema, ki so ga dosedaj brezposelnim in samozaposlovanju nudili zavodi za zaposlovanje, namenjeno je brezposelnim, ki imajo podjetniške težnje, in je učinkovit program za porabo sredstev evropskih strukturnih skladov. V nekaj letih naj bi v programu vavčerskega svetovanja sodelovalo vsaj 10 odstotkov slovenskih podjetij, kar je od 8 do 10 tisoč podjetij, PCMG pa si prizadeva tudi za ustanavljanje podjetniških inkubatorjev na univerzah. Renata Škrjanc, foto: R. Š. Velik porast zavarovanj Vzajemne Ljubljana - Vzajemna zdravstvena zavarovalnica beleži v prvi polovici letošnjega leta glede na enako lansko obdobje skoraj 42-odstotno rast sklenjenih zdravstvenih zavarovanj z medicinsko asistenco v tujini. V prvi polovici leta je to zavarovanje sklenilo skoraj 32.000 oseb, pri Vzajemni pa računajo, da bo do konca leta teh zavarovanj več kot 70.000. Največ zavarovanj z medicinsko asistenco v tujini so na Vzajemni sklenili aprila, skoraj 9000 sklenjenih zavarovalnih polic, skupaj pa so sklenili več kot 32.000 zavarovalnih polic, kar je v primerjavi s prvim polletjem lani skoraj 42-odstotno povečanje. Prek interneta je tako zavarovanje Trgovanje z Unionovimi 22£?: delnicami sproščeno na SKB ^Ubijana - Po nameri belgijske družbe Interbrevv, da bo v roku 30 'Jli ponudila odkup vseh glasovalnih delnic Pivovarne Union, ki še ^So v njeni lasti, je Ljubljanska borza minulo sredo začasno ustava trgovanje z delnicami z oznako PULG, izdajatelja Pivovarne ^•»ion. Že naslednji dan pa je sprostila trgovanje z omenjenimi Anicami, ki so uvrščene v borzno kotacijo. Minuli teden sta tako Interbrew kot Pivovarna Laško Agenciji za trg ^ednostnih papirjev predložila namero o nakupu delnic Pivovarne ^lion oziroma o njenem prevzemu, svojo ponudbo pa naj bi objavila (v tridesetih dneh. Interbrew cene, po kateri bi bil pripravljen odkupiti ,iionove delnice še ni razkril, Pivovarna Laško pa naj bi bila za del-^'eo pripravljena plačali 91.000 tolarjev. Interbrevv je Z lanskim naku-Porn prevzel 40,9 odstotni delež Pivovarne Union, Pivovarna Laško pa je minuli teden odkupila 22-odstotni delež Unionovih delnic (91.000 °larjev za delnico) in postala 46,2- odstotna lastnica. Po določilih za-5°na o prevzemih mora Pivovarna Laško ponuditi za odkup ostalih unionovih delnic vsaj tako ceno, kot so jo Unionove delnice dosegle °° zadnji prodaji. Pivovarna Laško je presenetila s svojo namero o prevzemu Pivovarne Union, saj je prevzemno ponudbo objavila še Pfed Unionovo skupščino delničarjev. V primeru, da bi Unionovo pi* v°varno prevzela Pivovarna Laško, bosta obvladovali kar 90 odstotkov venskega pivovarskega trga. Interbrevv in Pivovarna Laško imata za 'Javo svojih ponudb na voljo trideset dni, zadnjo besedo o prevzemu ^ bodo rekli na Uradu za varstvo konkurence R. Š. Ljubljana - Banka SKB je svojo ponudbo razširila z dolgoročno vezavo sredstev za čas nad 13 mesecev z mesečnim izplačilom obresti. Najmanjši znesek je 2 milijona tolarjev, višino obresti pa določijo glede na znesek in ročnost vezave. Pri omenjeni dolgoročni vezavi v SKB banki obračunajo temeljno obrestno mero (TOM) in pribitek, ki je za 0,15 odstotnih točk nižji kot pri depozitih enake ročnosti, za katere se obresti izplačajo ob zapadlosti depozita. Pri vezavi na 13 mesecev je obrestna mera TOM + 2,05 odstotnih točk. Če komitent veže npr. 2 milijona tolarjev za 31 dni je skupna obrestna mera 9,35 % letno, izračunane mesečne obresti pa znašajo 16.102,78 tolarjev, v primeru enoletne vezave pa je skupna obrestna mera 9,60 %, izplačane obresti ob zapadlosti vezave pa znašajo 211.200 tolarjev. R. Š. Jatina vegetarijanska hrenovka oporečna? ^Ubijana - Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je v junijski števil-! revije Vip objavila rezultate mednarodne projekta testiranja žitkih izdelkov na prisotnost gensko spremenjene koruze in soje. • hirali so tudi Jatino vegetarijansko hrenovko, ki naj bi vsebova-Sensko modificirano sojo. ?Veza potrošnikov Slovenije je Zultate testiranja v Nemčiji po-va'a tudi Jati, ki z zvezo potem ni jQeč komunicirala. V ZPS vztraja-£ Pri izsledkih analize in zavra-3° Jaline očitke. Uporabo gen-.° Modificirane soje so v Jati za-ter PrernišlJuJeJ° celo o tožbi Povrnitvi materialne in moral-ne škode ata V ZPS menijo, da se ne želi resno pogovarjati o Sor°kih, ki so privedli do tega, da ■ se na trgu znašle vegetarijanske novke z gensko modificirano namesto tega z analizo, ki je ^ a opravljena v Sloveniji več kot sl syec dni po objavi v reviji Vip, £U]SaJ° izpodbijati objavljene re-°Dr °menJcm Jat'n test so *ukVili na Nacionalnem inštitutu V s .o|°gijo, test pa je pokazal, da Pri0'1' k' 80 j° v Jati uporabljali t)0 '2dplavi vegetarijanskih hre-0rD ni gensko spremenjenih ^an'zmov. V ZPS so prepričani, daje Jata v testiranje poslala drug izdelek, saj vegetarijanskih hrenovk, ki jih je v testiranje poslala ZPS že zdavnaj ni več na trgu, ker gre za hitro pokvarljivo blago. Poleg tega v ZPS zavračajo tudi Jatin očitek, da niso korektno povzeli podatkov iz angleškega originala, saj je v Evropski uniji obvezno označevanje izdelkov, ki vsebujejo več kot 1 odstotek gensko modificirane soje, pri Jati pa naj bi šlo kar za okrog 30 odstotkov. V ZPS vztrajajo pri izsledkih analize, saj je bila opravljena v mednarodnem referenčnem laboratoriju, v Sloveniji takega laboratorija še ni, pod vodstvom ene največjih in najbolj uveljavljenih potrošniških organizacij v Evropi, nemške potrošniške organizacije Stiftung VVarentest, v Jati pa še vedno trdijo, da v surovinah, kijih uporabljajo v svoji proizvodnji ni gensko spremenjenih organizmov, poleg tega tudi zahtevajo, da z omenjenimi hrenovkami in na stroške ZPS opravijo še kontrolni test v mednarodnem referenčnem laboratoriju. R. Š. Za vlogo KBC še ni zelene luči Ljubljana - Belgijska bančno zavarovalniška skupina KBC si prizadeva pridobiti delnice Nove Ljubljanske banke (NLB). Nakup delnic bi pomenil 34-odstotni kvalificirani delež v kapitalu banke in 34 odstotkov glasovalnih pravic. Vlogo KBC je na zadnji seji obravnaval tudi svet Banke Slovenije (BS), vendar do dokončne odločitve še ni prišlo. Zanjo je čas še do 16. avgusta, ko bo BS morala reči zadnjo besedo in sprejeti ali zavrniti namero belgijske KBC. Na omenjeni seji so med drugim ugotovili, daje rast plač še vedno previsoka, ob zniževanju tekoče inflacije pa se je znižala tudi osnovna inflacija. R. Š. sklenilo 5 odstotkov vseh zavarovancev, ki so se odločili zavarovati svoje zdravje pred odhodom v tujino. Zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini krije stroške nujnega zdravljenja v tujini, v javnih in zasebnih zdravstvenih ustanovah, nujne zobozdravstvene storitve, organizacijo in plačilo nujnih zdravstvenih prevozov do bolnišnice, plačilo prevozov obolelega, poškodovanega ali umrlega zavarovanca v domovino, plačilo stroškov odvetniških storitev, stroškov reševanja in iskanja zavarovanca ter druge oblike pomoči. Vsem, ki imajo pri Vzajemni Rekordni promet na Ljubljanski borzi Ljubljana - Minuli torek je dosegla Ljubljanska borza rekorden obseg prometa z vrednostnimi papirji v trinajstih letih odkar deluje. Sklenjenih je bilo 1217 poslov v skupni vrednosti 11.473.863.161 tolarjev, kar je največja vrednost dosedaj. Večino tega prometa so bili posli v svežnjih z delnicami Pivovarne Union. V treh poslih v svežnju je lastnika zamenjalo 90.000 delnic omenjene ljubljanske pivovarne, njihova skupna vrednost pa je presegla 9 milijard tolarjev. Ljubljanska borza tudi sicer beleži večji promet od lanskega, saj je promet na vseh njenih trgih v prvem polletju dosegel 206,21 milijarde tolarjev, kar je za 42 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Največji promet je imela omenjena borza aprila, 41 milijard tolarjev, najmanjšega pa januarja, 30 milijard tolarjev. Povprečni dnevni posli so za 43 odstotkov presegli povprečje lanskega prvega polletja in so znašali 1,7 milijarde tolarjev. V tem obdobju je bilo sklenjenih 748 poslov s svežnji v skupni vrednosti 90,6 milijarde tolarjev, kar je 44 odstotkov prometa na borzi. Povprečni obseg posla s svežnjem je bil letos 121 milijonov tolarjev. V letošnjih prvih šestih mesecih, 121 trgovalnih dneh, je bilo sklenjenih 212.900 poslov, kar je povprečno 1760 poslov dnevno in 460 poslov dnevno več kot v enakem obdobju lani. Najbolje so se prodajale delnice Krke (15,9 milijarde tolarjev), Leka (15,8 milijarde tolarjev), Petrola (11,5 milijarde tolarjev). Gorenja (8,4 milijarde tolarjev) in Pivovarne Laško (8,2 milijarde tolarjev). V prvem polletju 2002 so v doseženem prometu imele delnice 56,2 odstotni delež, obveznice 24 odstotni delež in delnice pooblaščenih investicijskih družb 19 odstotni delež. V primerjavi z lanskim prvim polletjem se je povečal delež obveznic s 16 na 24 odstotkov, za 4 odstotne točke pa se je zmanjšal delež delnic in PID-ov. Delež borzne kotacije je v prvih šestih mesecih letos predstavljal dve tretjini celotnega vrednostnega obsega prometa na borzi, kar je enako lanskemu povprečju. R. Š. Ljubljanskim mlekarnam nepovratna sredstva Ljubljana - Minuli teden sta generalni direktor Ljubljanskih mlekarn Matjaž Vehovec in direktorica Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja Sonja Bukovec podpisala pogodbo o dodelitvi sredstev iz programa Sapard. Ljubljanske mlekarne bodo iz omenjenega programa prejele 102 milijona tolarjev nepovratnih sredstev. Z njimi bodo izpeljale projekt optimizacije sistema razpoznavanja, zajemanja in prenosa podatkov pri zbiranju, vzorčenju, prevzemanju in analiziranju mleka. V projekt, ki bo financiran iz programa Sapard, bodo Ljubljanske mlekarne vložile skupaj 292 milijonov tolarjev in predstavlja del celotne investicije, s katero bodo v družbi posodobili sklenjeno dopolnilno zdravstveno proizvodnjo in izpolnili pogoje," ki jih Evropska unija predpisuje pre- zavarovanje, ob sklenitvi indivi dualnega ali družinskega zavarovanja za tujino po osnovnem ali višjem programu nudijo 10-odstotni popust. r § delovalcem mleka. Sredstva za realizacijo celotnega programa naložb Ljubljanskih mlekarn znašajo 10 milijard tolarjev, zato si bodo v omenjeni družbi s projekti še naprej prizadevali za dodatna sredstva programov evropskih pomoči. Program Sapard je predpristopna pomoč EU državam kandidatkam za članstvo. R. Š. IZBERITE MODRO SVOJO POT Zavarovalnica Maribor d.d., trdna in zanesljiva vseslovenska zavarovalna družba, ki je vredna zaupanja zavarovancev, išče nove sodelavce na področju celotne Slovenije: 1. zavarovalne zastopnike za trženje vseh vrst zavarovanj 2. strokovne svetovalce za sklepanje zahtevnejših poslovnih zavarovanj če ste podjetni, dinamični, ustvarjalni, komunikativni in pripravljeni sprejeti nove izzive, vas vabimo k sodelovanju. Pogoji: K točki 1: • najmanj srednješolska izobrazba (V. stopnja) • vozniški izpit B-kategorije K točki 2: • najmanj srednješolska izobrazba (V. stopnja) • najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju zavarovalništva • računalniška pismenost • vozniški izpit B-kategorije Nudimo vam strokovno usposabljanje, stimulativno plačilo ter možnost napredovanja. Z izbranimi kandidati bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas, • poskusno dobo 6 mesecev. Vljudno prosimo, da svoje vloge, skupaj z dokazili o šolski izobrazbi in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj, pošljete v roku 14 dni od objave na naslov: ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d., Služba upravljanja s človeškimi viri, osebno za gospo Majo Glavar, Cankarjeva 3,2507 Maribor. Za podrobnejše informacije nas lahko pokličete na telefonsko številko 02/233 22 24. O rezultatih izbire bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po opravljenih razgovorih in sprejemu končne odločitve. Vse poslane vloge bomo obravnavali zaupno. ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI Udor ceste v Jelendolu Ukrepi župana ogrožajo delovna mesta Sindikat delavcev, zaposlenih v družbi EGOLES v Škofji Loki, je zaskrbljen zaradi ukrepov občine Tržič ob udoru ceste v Jelendolu. Cesta je namreč življenjskega pomena za podjetje, saj po njej odvažajo posekan les iz gozdov nad Jelendolom. Kot je znano, seje 27. junija zru-šil oporni zid lokalne ceste Slap -Jelendol na drugi serpentini nad tunelom. S tem je postala cesta neprehodna za tovorni promet. Občina Tržič je že naslednji dan izdala dovoljenje za zaporo lokalne ceste za nedoločen čas do popravila. Ta nedoločen čas pa je za podjetje EGOLES lahko poguben. Posledice bodo ekološke, ekonomske in socialne. Vsak izpad sečnje in spravila lesa pomeni tudi negotovost in ogroženost delovnih mest v podjetju, med zaposlenimi pa so tudi TržiČani. Omenjeno cesto so prvi zgradili Bornovi. Bila je primerna za spravilo lesa z vozovi. Kasneje je bila cesta usposobljena tudi za promet s kamioni. Vse to je bilo narejeno s sredstvi GG Kranj. Do leta 1991 je GG Kranj to cesto vzdrževal, plužil in posipaval, sofinanciral je tudi asfaltiranje ceste. Z začetkom samostojne države Slovenije so se razmere spremenile. EGOLES (nastal iz bivšega GG Kranj) je za uporabo te ceste dolžan občini plačevati takso za prekomerno obremenitev ceste. Od leta 1996 dalje je EGOLES iz tega naslova ter prostovoljnimi prispevki občini poravnal približno 20 mio sit. Prvi spor je nastal, ker je občina sprejela sklep o višini nadomestila za čezmerno obremenitev ceste (taksa) v višini 1000 sit/m3 prepeljanega lesa. EGOLES je ta strošek iz ekonomskih razlogov izpodbijal na ustavnem sodišču in uspel. Ustavno sodišče je ugotovilo, da občina Tržič ni jasno defi- nirala stroškov vzdrževanja ceste. Trenutna začasna taksa znaša 230 sit/m3 prepeljanega lesa. Poglavitni spor pa je nastal s porušitvijo ceste, verjetno zaradi slabega vzdrževanja. Cesta je sedaj za promet s kamioni onesposobljena oziroma je popravljena le toliko, da omogoča zasilen promet z osebnimi vozili. Že 8. julija je na skupnem sestanku tržiški župan postavil pogoje EGOLESU za nadaljnjo uporabo ceste, ki pa presegajo ekonomske zmožnosti podjetja. Občina zahteva: - da celotne stroške sanacije prevzameta EGOLES in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov kot go spodar nad tem delom državnih gozdov, - da se s pogodbo določi letna odškodnina v višini nekaj deset milijonov sit. Proizvodnja v gozdu se mora nujno nadaljevati. Zalo je EGOLES preusmeril prevoz lesa po daljši obvozni cesti preko Loma. Toda občina je z omejitvijo prometa tovornih vozil nad 8 ton tudi na tej cesti prepovedala vožnjo tovornjakov. Vsak izpadli dan /ara di onemogočenega transporta lesa povzroči 840.000 sit škode. V skladu s koncesijsko pogodbo in gozdno-gospodarskimi načrti je EGOLES dolžan opravljati delo kot dober gospodar. Trenutno je v Jelendolu 2.000 m3 že posekane ga lesa, ki gaje potrebno čim prej prepeljali iz gozda (lubadai'); izdana je tudi odločba Zavoda /a gozdove Slovenije za varstveno sečnjo 500 m3 lesa, ki gaje že na- Znanje s pomočjo skladov za izobraževanje Delavci pri samostojnih podjetnikih imajo že od leta 1974 možnost, da si pridobijo znanje s pomočjo skladov za izobraževanje, ki delujejo na območju skoraj vse Slovenije, za Gorenjsko je sedež sklada v Kranju. Skladi omogočajo delavcem izobraževanje: - za pridobitev manjkajoče strokovne izobrazbe po vseh programih in na vseh stopnjah na srednjih, višjih in visokih šolah; - za dokvalifikacijo ali prekvalifikacijo, če je to zahteva ohranitve dela v obratovalnici ali zaposlitve pri drugem delodajalcu, - za strokovno izobraževanje prek raznih tečajev, seminarjev, delavnic; - za pridobitev temeljnih in dopolnilnih znanj na področju varstva pri delu z izobraževanjem ob delu ali na delu s preizkusom znanja, - za pridobitev znanja s področja zdravstvenega varstva - higienski minimum; - za pridobitev znanja tujih jezikov; - za pridobitev poklica voznik motornih vozil; - za pridobitev znanja s področja računalništva; - za spoznavanje strokovnih dosežkov in pogojev dela ter novih tehnoloških znanj prek udeležbe na splošnih in specializiranih sejmih, razstavah in podobno doma in v tujini; - za razvijanje in bogatenje splošne kulturne ravni ter osebnostno rast posameznika; - informiranje in obveščanje delavcev prek časopisa Delavec v obrti in drugih načinov obveščanja. Znanje je danes vrednota, ki omogoča napredovanje, velikokrat pa tudi ohranitev delovnega mesta ali boljše izhodišče pri iskanju nove zaposlitve. Zato je pomembno, da imajo delavci pri zasebnih podjetnikih preko sklada možnost izbirati svojim potrebam ustrezno vrsto izobraževanja. Le izkoristiti jo je treba. Sklad za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih je v Kranju, Kidričeva 4 b, tel.: 202 70 74. padel lubadar. Če tega lesa ne bo možno odpeljati, bo nastala dodatna škoda v višini 18 mio sit. Sindikat pričakuje; da se bodo vse tri strani, občina. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ter družba EGOLES, uspeli dogovoriti za ustrezno rešitev. Sanacija ceste bo draga, vendar je izguba delovnih mest in ekološka škoda, ki bi nastala z opustitvijo sečnje in odvoza lesa, še dražja. Po zagotovilu direktorja EGO-LESA razgovori med občino, skladom in družbo potekajo. EGOLES in sklad sta občini v skladu s svojimi zmožnostmi ponudila finančno pomoč pri sanaciji udora. Sindikat gozdarstva Slovenije Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije OBMOČNA ORGANIZACIJA SINDIKATOV GORENJSKE Tolmačenja novega dogovora o politiki plač Junija je bil po daljših pogajanjih sklenjen dogovor o politiki plač za obdobje 2002 do 2004. Poleg načina usklajevanja plač ureja še način izplačevanja plač na podlagi uspešnosti poslovanja in način spremljanja plač. Tako se bodo izhodiščne plače v gospodarstvu za mesec avgust 2002 povečale za 4,2 odstotka, ob izplačilu za mesec december pa še za razliko med doseženo rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju januar - november in že obračunanim povečanjem v avgustu. Določena je tudi že rast plač v letu 2003, in sicer spet v avgustu za 2,5 odstotka in v decembru za enako razliko kot v letošnjem letu. Vgrajena pa je še varovalka za primer, da bi bila rast življenjskih stroškov v prvi polovici prihodnjega leta višja od 2,6 odstotka. V tem primeru se bodo plače za avgust prihodnjega leta povečale še za razliko nad 2,6 odstotka. Predstavniki sindikatov s področja gospodarstva v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so sprejeli enotno tolmačenje o tem, za katere kolektivne pogodbe velja dogovor. Tolmačenje se glasi: Usklajujejo se izhodiščne plače po splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti in po kolektivnih pogodbah na področju gospodarskih dejavnosti. To pomeni, da se usklajujejo vse izho- diščne plače, ne glede na zatečeno raven, ki so določene v splošni kolektivni pogodbi, izhodiščne plače po kolektivnih pogodbah dejavnosti in izhodiščne plače po podjetniških kolektivnih pogodbah, ki izhajajo iz splošne oz. kolektivne pogodbe dejavnosti. Nasprotno pa v Združenju delodajalcev menijo, da dogovorjeni način usklajevanja izhodiščnih plač velja le za plače po splošni pogodbi in po pogodbah na področju gospodarskih dejavnosti, ne pa tudi po podjetniških pogodbah. Sklicujejo se na besedilo dogovora, ki izrecno res navaja le splošno pogodbo in pogodbe dejavnosti, logična pa je interpretacija sindikatov, da tudi za ta izho- dišča veljajo določila plačneg3 dogovora. Nekatere uspešneje gospodarske družbe imajo namr^ sklenjene še notranje podjetniški pogodbe, kjer so recimo ob podp1 su dogovorili višja izhodišča, ko1 jih vsebuje pogodba dejavnost' Če teh izhodišč ne bi usklajevali rastjo življenjskih stroškov, kot t" določa dogovor, bi se začetfl" prednost pred kolektivno pogodb0 dejavnosti zelo hitro izničila tudi delavci uspešnih podjetij b1 pristali na minimumu, ki ga zagO" tavlja pogodba dejavnosti. Sindikati v družbah, kjer imaj" višje izhodiščne plače od dejaV' nosti, so pred nalogo, da uvelj^ vijo pri avgustovskih in nadaljn) plačah povečanje v višini 4,2 od' stotka. Milena Sita* Jubilejno srečanje delavcev pri obrtnikih Sindikat obrtnih delavcev Slovenije v sodelovanju s skladi za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih organizira 14. septembra srečanje delavcev na sejmišču Golovec v Celju. Najprej bo v dopoldanskem času ogled 35. mednarodnega obrtnega sejma v Celju. Temu bo sledilo družabno srečanje na letališču v Levcu. Po uradnem delu, v katerem bosta udeležence pozdravila predsednik Sindikata obrtnih delavcev Slovenije Peter Jančar in predsednik Območne obrtne zbornice Celje Zvonko Juteršek, ter slavnostnem govoru mag. Dušana Semoliča in podelitvi priznanj sindikata za leto 2002 bodo za zabavo skrbeli ansambel Vagabundi, pevka Natalija Verboten in moderator programa Boris Kopitar. Iz Kranja bo zagotovljen brezplačen prevoz v Celje in Leveč. Prijave bo sprejemala Območna organizacija ZSSS Gorenjske tel.: 20 17 850 ter Sklad za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih v Kranju. Teden dni kasneje pa bo v petek in soboto na Rogli potekal strokovni posvet obrtnih delavcev. Glavna tema bo novi Zakon o delovnih razmerjih, organizirane pa bodo tudi delavnice na temo vloga socialnih partnerjev v dualni obliki izobraževanja, najpogostejše kršitve delovnopravne zakonodaje v obrti in drobnem gospodarstvu, razreševanje sporov prek delovnih in socialnih sodišč ter vloga deloda-jalskih organizacij pri urejanju pogojev dela in zaposlovanja pri malih delodajalcih. Sindikat obrtnih delavcev Slovenije in Območna organizacija ZSSS Gorenjske vabita delavce pri samostojnih podjetnikih in v drobnem gospodarstvu, da se včlanijo v sindikat. Vse informacije o pravicah, ugodnostih in obveznostih, ki izhajajo iz članstva, dobite po telefonu 20 17 850. Problemi se pridejo predstavit sami Olga Drabik je nova profesionalna sodelavka Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Gorenjsko. Prej sindikalistka v podjetju, sedaj pridobiva nove izkušnje. Kranj - "Začela sem sredi junija in dobila zadolžitve na področju panožnih sindikatov kemije, komunale, gradbeništva, lesarjev, obrtnih delavcev, gasilcev in upokojencev. Stike s posameznimi sindikati še navezujem, tudi odbore panožnih sindikatov bo še treba aktivirati, so se pa že prišli predstavit delavci s konkretnimi problemi, ki jih čutijo glede izplačil regresov in plač," je povedala Olga Drabik. Prihaja iz. Jelovice, kjer je bila zaposlena kot informatik, njena delovna področja so se dotikala financ, kadrovskih zadev, delovnih razmerij, skratka vsega, kar ji bo sedaj koristilo pri njenem profesionalnem sindikalnem delu. Neprofesionalno pa sindikat že dolgo pozna: v začetku je bila sekretarka v sindikatu podjetja, dva mandata tudi predsednica, aktiv- V podjetju Loka PRO so opozorilno stavkali Po opozorilni stavki delavcev v LOKA PRO so bile v ponedeljek, 8. julija, izplačane plače za mesec april, in sicer minimalne, za vse enako kot tudi že za prejšnje mesece letošnjega leta. Tako je bila odložena stavka, napovedana za 9. julij. Vendar pa se hitro približuje konec meseca, ko bi po zahtevi stavkovnega odbora morala biti izplačana majska plača skupaj s prevozi na delo in prehrano. Obstaja pa tudi še zahteva po pisnem dogovoru med vodstvom družbe in sindikatom o nadaljnjih izplačilih plač, stroškov v zvezi z delom ter dela regresa za lansko leto in letošnjega. Prvega avgusta bi po napovedi delavci ponovno stavkali, če zahteve ne bodo uresničene. Ta stavka ne bo več le opozorilna, ampak bo trajala do izpolnitve zahteve po izplačilu plač in vseh stroškov za mesec maj. Dolgotrajnejša stavka pa bi privedla podjetje najbrž v stečaj. Direktor bo moral jasno povedati, ali sploh obstaja možnost poplačila vseh dolgov, kijih ima do delavcev, in kdaj. Potem se bodo delavci lažje odločili, kako naprej. Stavkovni odbor se bo sestal še ta teden in skušal doseči z direktorjem sprejem I j i v dogovor. Če tega ne bo, pa se bodo stroji v LOKA PRO I. avgusta ustavili. Milena Sitar na je tudi v panožnem sindikatu Siles na državni ravni (tuje vključena tudi v pogajalsko skupino za panožno kolektivno pogodbo) in v območnem odboru sindikata lesarjev. Gre torej za dobro poznavalko sindikalne problematike. "Znotraj podjetja in v panogi razmere kar dobro poznam, za ostala delovna področja pa tega še ne morem trditi. Probleme spoznavam, saj se sami pridejo predstavit. Spoznavam ljudi v sindikatih podjetij in ugotavljam, da marsikje nimajo predsednikov, ker so se bodisi upokojili bodisi zapustili firme, novih pa niso postavili. Pomembno je, da so v podjetjih organizirani sindikati, saj nov zakon o delovnem razmerju smidka-tov daje več pristojnosti, kar kaže izkoristiti in v tem smislu v prihodnje tudi izobraževati sindikalne zaupnike," pravi Olga Drabik. Za začetek spoznava zlasti probleme posameznikov, ki prihajajo zaradi neizplačanih plač, regresov, zaradi različnih kršitev s strani delodajalcev. Vsak primer poveča izkušnje, pravi, vedno pa se vedno poveže z. vodstvi podjetij in skuša strpno in korektno spodbuditi reševanje delavčevega problema. Če ne gre, se vključi pravna služba. Iz sindikalnega dela v Jelovici ima večidel dobre izkušnje. "Odnos sindikata in vodstva je bil v redu. Obstajali so problemi, ki se zlagoma rešujejo, delavci pa smo bili strpni in pripravljeni počakati ob kakem zamiku plače ali drugih problemih. V preteklem letu pa je bilo drugače: s prejšnjim vodstvom so bili nenehni konflikti. Sindikat se v poslovanje sicer ni vmešaval, pač pa v kršitve pravic iz delovnega razmerja in v plače, kjer smo ostro zahtev'-1' li svoje. Takšna drža je pripom0' gla tudi k temu, da se je prejšnj/ vodstvo poslovilo," se spomni nedavnih sindikalnih izku&jl Olga Drabik. "Položaj sindika^ sta v podjetju je težak: problen1 čutiš z obeh strani, od vodstva ' od članstva. Zunanjemu sindika" stu je v tem pogledu lažje. Klj1^ vsemu pa ne moreš iti zgolj P. črki pravice, pač pa moraš prisluhniti argumentom obeh 8tfJ ni. Najbolj je sindikat živ v težj1^ konfliktnih situacijah, še več) modrost pa je spoznati probio1* prej, preden pride do najhujše? in jih skušati preprečili." Trenutno se Olga Drabik ilfcjj ja s težavami varnostnih delavcf Gre za delo v manj ugodnem o J lovnem času in njegovo uredit^ kolektivni pogodbi. Vodst meni, da je to vključeno v oS,1(L no plačo, delavci pa, da bi m<\ do- lo biti takšno delo plačano datkom. Pogajanja še tečejo, . pa je v tem konkretnem prinu' spoznala, da bi se bilo parne t Dovezati s Svetom kranjskih sin povezati s Svetom kranj katov, ki ima med temi dek* tudi svoje člane. Takšno poy< vanje naj bi veljalo v primerih so delavci člani enega in tlrug^PJ sindikata, ta dva pa jim lank°,j,, združenimi močmi lažje pomnita do pravic. - hjf Danica Zavrl Zle" Blisc in sijaj blejske noci Tradicionalni ognjemet in 15 tisoč lučk na jezeru vsako leto na Bled privabili na tisoče obiskovalcev - letos jih je bilo okoli 10 tisoč. Odlične in množično obiskovane spremljevalne prireditve blejskih dni, ki so trajali tri dni. tudi za to, da jo malo obdelaš in pripraviš za Andrejevo nadaljnje delo. Andrej potrebuje še parafin, "tahte", vžigalice iz Italije, ker jih pri nas ni in 45 svojih znancev, da zadevo profesionalno prižgejo in spravijo v obtok, začenši pri Vili Prešeren in potem naokoli in v takem tempu, kot zahteva trenutni vodni tok. Prižigajo tudi z miner- skimi vžigalicami ali pa s "tahti", plinsko... Samo da gori in da se kar najhitreje vse prižgejo. Če bi tako jajčno lupinico pustili zunaj, bi gorela največ pol ure, voda pa jo hladi in gori tri do štiri ure. Dovolj časa, da se oči obiskovalcev naužijejo te lepe in izvirne nočne julijske migatajoče lepote blejskega jezera... Darinka Sedej blejski dnevi so privabili na Bled na tisoče in tisoče obiskovalcev... 15 tisoč lučk terja od tri do štiri meseca dela... Andrej Vidic pri delu. Bled - Od petka do nedelje so trajali letošnji Blejski dnevi, ki so na Bled privabili na tisoče obiskovalcev od drugod, blejskim turistom pa popestrili počitniške dni. Organizatorji - Turizem Bled - so [ako kot vedno pripravili zanimiv ■n pester program prireditev: od bogate razstave in prodaje izdelkov domače in umetnostne obrti na številnih blejskih stojnicah do Promenadnih koncertov godbe na Pihala in otroških oziroma lutkovnih igric. Blejci so pred zelo pomembnimi ^Portnimi prireditvami, zato so J'h predstavili tudi letošnjim obiskovalcem: pripravljajo se na svetovno prvenstvo v kastingu, svetovno barmansko prvenstvo in na Šahovsko olimpiado. Vrh blejskih poletnih julijskih Prireditev pa je že dolgo vrsto let blejska noč z ognjemetom z blejskega gradu, ki je letos trajal °sern minut in tradicionalne blejske lučke, ki plavajo po jezeru, ^nzor je res vreden ogleda - letos ,|a je občudovalo okoli 10 tisoč 'Judi. Organizatorji so zaradi pričakovanega velikega obiska za Parkiranje pripravili prostor ob LlPu na Rečici in od tam vozili obiskovalce z vlakcem, vendar za to ni bilo kaj veliko zanimanja. Prav je, da ne pogledamo le blišča in sijaja blejskih noči, ampak |ydi ozadje in tiste, brez katerih deščic ne bi bilo. Eden takih, ki 0rjlikuje sijajno blejsko noč je tudi Andrej Vidic z Bleda. Andrej Vidic nadaljuje družin-sko tradicijo izdelovanja lučk, ki ob tradicionalnih blejskih dnevih na višku prireditev zvečer okoli desete ure v jajčnih lupinah zaplavajo od brega proti otoku in razveseljujejo na tisoče ljudi, ki pridejo zvečer na Bled samo zato, da bi videli lučke in občudovali ognjemet z gradu. Andrej Vidic starejši jih je začel izdelovati 1971. leta in za izvirno idejo požel veliko pohval in pri- znanj. Izvirna zamisel - menda so jo že prej nekoč preizkusili v Bohinju - pa se ne uresniči sama od sebe in v plavajoče lučke iz jajčnih lupin je bilo treba vložiti veliko truda. Delala je vsa družina, da je bilo vsako leto pripravljenih 15.000 ali več jajčnih lupinic z vžigalicami. Danes njegov sin Andrej Vidic nadaljuje očetovo tradicijo in jih vsako leto pripravi okoli 15 tisoč. Hrani jih na jajčnih kartonih, ki imajo spodaj luknjice, da potem, ko jih prižgejo, kartone potopijo in lažje splavajo po vodi. Material za lučke ljubeznivo prispevata dve slaščičarni: Katrašnik iz Radovljice in Šmon z Bleda, za kar se jima Vidic zahvaljuje. Ne gre le za to, da jajčno lupino ubiješ na več kot polovico, ampak S kolesom iz Kranja na Jezersko LTO Kokra predstavil prvi projekt Prešeren - čokoladni cekin. Kolesarske steze v njihovi organizaciji se vijejo v občini Šenčur, Preddvor, Jezersko in Kranj. Rožna pot privabila veliko obiskovalcev Cerklje - Že prejšnji teden, ko so organizatorji v strahu pred slabim vremenom odpovedali prireditev, je Rožno pot v Cerkljah in okoliških vaseh obiskalo veliko ljudi. Minulo soboto pa so to turistično prireditev izpeljali, kakor je bila napovedana za minuli teden. Stotnijo hiš na Rožni poti med Trato in Adergasom, Zgornjem Brniku, med Gradom, Dvorjami in Cerkljami, med Poženikom in Pšato v Zalogu in na Cerkljanski Dobravi je obiskalo veliko število ljudi, mnogi med njimi s kočijo in zaprav-ljivčkom. Vrtovi in cvetje na balkonih so bili v polnem razcvetu, domačini, ki tudi sicer lepo urejajo svojo okolico in gojijo cvetje, so z veseljem razkazovali svoj ponos. Že prejšnji teden pa so obiskovalcem odprli tudi cerkve, ki so jih za to priložnost okrasili znani slovenski floristi, njihov videz pa je ob svojem obisku pohvalil tudi slovenski nadškof dr. Frane Rode. Sobotni obiskovalci so si lahko ogledali tudi park in zunanjost gradu Strmol, se popeljali na Krvavec in si ga ogledali tudi v poletni izvedbi. Na sliki: Milena Capuder z Zgornjega Brnika ima roke za rože, še posebno ponosna pa je na cvetoče gorenjske nageljne na balkonih. D. Ž., foto: Tina Doki Kranj - Lokalna turistična organizacija Kokra je ena najmlajših na Gorenjskem. Po devetih mesecih dela so že predstavili komplet 16. razglednic, predstavili so se v Slovenskem projektu Acta Slove-nica, ob začetka projekta oživitve starega mestnega jedra Kranja pa so pred kratkim predstavili še projekt Prešern - čokoladni cekin. Iz. Prešernovega mesta Kranj se kolesarske poti in steze vijejo po celotnem turističnem območju Lokalne turistične organizacije Kokra, ki obsega občine Šenčur, Preddvor, Jezersko in Mestno občino Kranj. Vsi kolesarski navdušenci bodo vrsto informacij lahko dobili tudi v Turistično informativnih centrih (TIC-ih), ki delujejo v prej omenjenih krajih. Vsi TlC-i so povezani v slovenski turistični informacijski sistem, tako da lahko govorimo o tudi le o eni, neskončni raziskovalni kolesarski poti, ki bo prispevala svoj kamenček v mozaiku uspešnega turizma. Kot nam je povedal v.d. direktor Robert Bauman, se je LTO Kokra povezal z mejnimi LTO-ji: "Z škofjeloškim Blego-šem, Agencijo za turizem Kamnik, razvojno agencijo BSC, ALP iz Črne na Koroškem in Sport hotelom Krnes smo se povezali v projekt kolesarskih stez. Določene trase kolesarskih poti so že izvedene, medtem ko bodo druge na omenjenih področjih zaživele v jeseni ietošnjega leta." LTO Kokra se kot eden izmed pobudnikov sodelujočih partnerjev tudi zavzema, da bodo kolesarske poti in povezave postale za turista zanimiva, lahko berljiva popotniška točka, na kateri se v Sloveniji ne bo izgubil, temveč jo bo še večkrat z veseljem obiskal -je za konec še povedal Bauman. Meni tudi, da bi morali imeti kolesarske poti po vsej Sloveniji svoj enoten označevalni sistem in bi bile vse povezane pod okriljem lokalnih turističnih organizacij. Boštjan Bogataj Cena je oklestila navdušenje Vroča cena 2, kratke počitnice! 3 ali 4 dni Za trženje izbran avstrijski izvajalec Slovenska turistična organizacija aktivno pripravlja novo štiriletno strategijo trženja slovenskega turizma. ^jubljana - Kot izvajalca za izdelavo Strategije trženja slovenske vUristične ponudbe od 2003 do 2006 z izvedbenim programom tr-fe,\ja za leto 2003 so na razpisu izbrali avstrijsko podjetje Zol-es&Edinger GmbH, ki ga vodi v svetu priznani turistični strokov-^ak dr. Helmut Zolles. ^re za velikega poznavalca slovanskega turizma, saj je vodil projekt trženjske strategije za območ-^e Julijskih Alp in sodeloval pri VeČ projektih na ravni posameznih ^'stičnih območij v Sloveniji, slovenska turistična organizaciji J.e strategijo začela pripravljati . aJa, v prvi polovici julija pa se Prvič sestal tudi dvanajstčlan-bKl Projektni svet, ki bo do okto-ra aktivno spremljal potek nasta-stnja strategUe- Projektni svet se-. av'Jajo strokovnjaki s področja /Cr,ja s posameznih turističnih območij (Obale, Krasa, Julijskih P- Maribora s Pohorjem in jjJ^bljane) in produktov (zdravi- septembra potekale usklajevalne delavnice s predstavniki slovenske turistične organiziranosti s posameznih področij in produktov ter predstavniki interesnih združenj. Turistična strategija bo upoštevala razvojne in strateške cilje slovenskega turizma, svetovne turistične trende in konkurenčne prednosti Slovenije. D. Ž. Kranj - Ko smo v začetku julija pisali o muzejskem vlaku, ki vsak četrtek po bohinjski progi sopiha na Primorsko, smo za vožnjo v starodobnem slogu po tirih najbrž navdušili marsikaterega turista. Tudi štiričlansko gorenjsko družino, ki se je želela prepričati, da je vožnja z Jesenic prek Bleda in Bohinjske Bistrice na primorsko stran do Mosta na Soči res omembe vredna avantura. Žal jim ni bilo dano, saj jih je ustavila cena, ki si je povprečno premožna gorenjska družina ni mogla privoščiti. Le vožnja z vlakov namreč posameznika stane 7.900 tolarjev, za otroke od 5. do 12. leta je 4.900 tolarjev, za mlajše ni treba plačati ničesar. Omenjena družina bi le za povratno vožnjo odštela 31.600 tolarjev, če pa bi želela na muzejski vlak z vsem pripadajočim programom, bi jo stalo še dosti več. Povratna vozovnica z vštetim programom znaša 12.900 tolarjev, za otroke od 5. do 12. leta pa 7.900 tolarjev. Družino, ki ima že večje otroke, bi takšen podvig veljal prek 50 tisočakov. V primerjavi s siceršnjimi cenami vlakov, za katere pri Slovenskih železnicah radi rečejo, da so socialne, je vožnja z muzejskim vlakom razkošje v vsakem pomenu besede. D. Ž. Hotel Miral***, polpenzion, kopanje... Cena za osebo na dan že od 6.500 SIT: BREZPLAČNE POČITNICE ZA OTROKE v vseh hotelih za enega otroka do 12. leta in otroke do 7. leta v sobi z dvema odraslima (bivanje in hrana). Ponudba velja, Qd 12,7, do 28, 7. 2QQ2, , V ceni so upoštevani vsi popusti! Pokličite zdaj: 02 520 27 20,02 52010 00 5 DNI ALI VEČ ZE OD: & 7 UD SJ-f srd rhi S,j#./ Sum*1 j V JULIJU IN AVGUSTU DODATKIH 5°/ o POPUSTA •gralniško-zabaviščnega turna in poslovnega turizma), .^edstavniki receptivnih agencij tih?L P"znana slovenska marke-^ka strokovnjaka. tem je Slovenska turistična strgLnUaci-'a skušala zagotoviti Uir° °xVno vklJ učenost celotnega ^'stičnega gospodarstva v izde-cjv'j! st-rategije, ki bo potekala v I fa?*h v prvi bo izdelan osn L,tek, nato pa bodo do konca Hotel Ajda **** - obnovljen, Hotel Termal *** EN OTROK DO 12. LETA V SKUPNI SOBI S STARŠI (2 odrasla) - BREZPLAČNO Informacije: *Š/^f Zdravilišče Moravske Toplice Hervne • Zfifrfl) tel-: 02/512 22 00-512 22 80 yj.„t S http//www.terme3000.si f MORAVSKE TOPLICE e-pošta: info@terme3000.si CENA VSEBUJE pol penzione v 1/2 sobi prost vstop v zunanje - notranji bazenski kompleks posvet pri zdravniku eno zdaviliško storitev vsak dan gimnastiko v bazenu in telovadnici (razen nedelje) bogat kulturni in športni animacijski program... Izjemno ugodno za otroke: Otroci do 12. leta v sobi z dvema odraslima osebama brezplačno bivanje. Upokojenci Imajo 10% popusta. "t : ■'" «8 m m *' Terme Topolšlca, Topolšica 77, 3326 Topolšica Rezervacije: (03) 896 31 02, Recepcija: (03) 896 31 00, Fax.: (03) 896 34 00 E mail: www.t-topolsica.si HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87 Trst 30.7.; Madžarske toplice od 29.8. do 1.9. in od 7.9 do 13.9. 2002; Lenti 10.8.; Peljašac - morje od 23.9. do 30.9; nočni Gardaland - Aqaland 12.8. Prevoz: možnost plačila na čeke. AVTOBUSNI PREVOZI AMBROŽIČ, s.p. Gardaland - Aqaland 17.8.; letovanje v Španiji od 19.9. do 27.9 tel.: 572-54-27, 031/723-823 HOKO - kombi prevozi Hočevar Stanislav, s.p. tel.: 04/596-38-76 04/595-77-57 Vabljeni po nakupih: Lenti četrtek in sobota, Trst sreda in petek (sobota), Celovec 1. torek v mesecu, Gardaland in ostali prevozi (izleti, prireditve, dopusti) po dogovoru. 041 734 140 AVTO ŠOLA A, B, C, E, H NOVO! NOVO! NOVO! Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501. KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA PLAVALNI KLUB RADOVLJICA Kopališka 9 4240 Radovljica Kopališče Radovljica je odprto vsak dan od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 19. ure. Od ponedeljka do petka je od 21. do 22. ure večerno rekreacijsko plavanje. Plavalni klub Radovljica med poletnimi počitnicami v dopoldanskem in popoldanskem času organizira začetne in nadaljevalne plavalne tečaje za otroke od 4. leta starosti dalje. Informacije in prijave na blagajni kopališča po tel. 04/53 15 770. NACIONALNO ZDRUŽENJE ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA Potrebujete pomoč in podporo izven psihiatrične bolnišnice? Si želite spremstvo in druženje, pa ne veste, kje bi to dobili? Želite spoznati druge svojce, ki imajo družinske člane s težavami z duševnim zdravjem? Bi svoj prosti čas želeli deliti z nami kot prostovoljec? Oglasite se na društvu OZARA, v Kranju na Kidričevi 6, tel.:04/23-62-610 ali na Jesenicah na Tavčarjevi 3b, tel.: 04/583- 62-00 GLASOV KAŽIPOT Prireditve v Tržiču Tržič - Do petka 26. julija bo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja potekala počitniška delavnica "Vedno uporabno usnje", med 10. in 12. uro. Delavnica bo potekala pod vodstvom mentorice Mari Bečan. V petek, 26. julija, bo ob 16. uri žalna komemoracija ob 60. letnici streljanja talcev pri spomeniku na Retnjah. Ob 20. uri pa bo v atriju Občine Tržič koncert pevke narod-nozabavne glasbe Nataše Lobo-rec - Perovšek. Vstop je prost. V soboto, 27. julija bo v okviru Poletnih prireditev Tržič otroška lutkovna predstava "FIDL FADL' v atriju Občine Tržič. Vstop je prost. Julijski semenj Kranj - V soboto, 27. julija bo na Glavnem trgu, pri vodnjaku, od 8. do 13. ure, potekal Julijski semenj. V okviru sobotnih semnjev je ta le eden izmed mnogih. Videti bo veliko domače in umetne obrti ter podeželjskih izdelkov. Če ste ljubitelj hrane, pijače, razstavljanja ter druženja ste na semenj vljudno vabljeni. Poletje v Kranju Kranj - Za širjenje kulturnega obzorja in užitka vam letošnje poletje Center mladih v sodelovanju s Klubom študentov Kranj pripravlja poletni festival Poletje v Kranju. Za vse prireditve je ogled brezplačen. Na otroškem igrišču Gibi Gib bo v četrtek, 25. julija, ob 17. uri potekala likovna delavnica, ki jo bo vodil Zmago Puhar. Cirkus Bambinus je naslov uličnega gledališča za najmlajše, ki ga bo ob 18. uri uprizoril Teater Cizzamo. Ob 20.30 uri bo Maks Vrečko za vas pripravil potopisno predavanje o Južnoafriški republiki. Koncert s plesom pa bo ob 21. uri v gradu Khislstein. V petek, 26. julija, ob 20. uri bo pričetek uličnega gledališča na Maistrovem trgu. Ob 21. uri pa bo na Maistrovem trgu plesna predstava. 60 let bistriških žrtev Bistrica - V soboto, 27. julija, bo ob 20. uri pri spomeniku na vrhu Jurčkovega klanca v Bistrici spominska svečanost ob 60 obletnici bistriških žrtev iz druge svetovne vojne. Slavnostni govornik bo minister za pravosodje mag. Ivo Bizjak. V programu bodo sodelovali: okoliška gasilska društva, zveze borcev in KUD Tabor Podbrezje. Prireditve v Bohinju Bohinju - Vilinček z lune je naslov gledališke predstave, v izvedbi Gledališča Bohinjska Bistricam, ki si jo lahko ogledate jutri, v sredo, 24. julija, ob 21. uri na poletnem vrtu za hotelom Jezero. V četrtek, 25. julija, ob 20.30 uri bo v hotelu Zlatorog nastop folklorne skupine. V cerkvi sv. Martina v Srednji vasi pa bo ob 20.30 uri nastopil Mednarodni komorni trio; Melina Todorovska - oboa, Paolo Badiili -kontrabas in Mario Gregoretto -čembalo. V petek, 26. julija, ob 21.30 uri bo na prireditvenem prostoru Danica nastop folklorne skupine. V parku ob holetu Jezero bo potekal sejem domače in umetnostne obrti. V Goreljku na Pokljuki - pri kapelici pa bodo potekale delavnice, razne aktivnosti, pohodi,... Indijanski tabor v Suši Suša nad Hotavljami - Zavod Harmonija tudi letos prireja tradicionalni indijanski tabor Pr' Gwo-lešnk v Suši, kjer bodo udeleženci v sedmih intenzivnih dneh v času od 12. do 18. avgusta ob vodstvu indijanca Richarda Man-sona iz Navaho plemena iz Arizone uživali v indijanskih igrah, se seznanjali z obredi podeljevanja indijanskih imen, zdravilnimi obredi, izdelovali pipe miru, slikali, poslikali telesa, šli na izlet presenečenje... Program je primeren tudi za družine z otroki. Dodatne informacije in prijave z vplačilom sprejemata do zasedbe mest Irena, 031/876-958 in Mojmir, 041/566-633. Otroške poletne delavnice Jesenice - Občinska knjižnica Jesenice vas vabi na otroške poletne delavnice, in sicer: do 26. julija - Oblikovanje nakita; od 29. julija do 2. avgusta - Izdelava motivov na prtih - vezenje in od 5. do 9. avgusta - Izdelava cvetlic iz papirja in blaga. Delavnice bodo potekale od 10. do 12. ure. Vsaka se bo zaključila s kvizom Lepo je biti bralec. Prijavite se po tel.: 58-34-201. Spominska slovesnost Retnje - KO ZZB Križe in KS vabita prebivalce KS Pristava, Se-benje, Senično in Križe, da se v petek, 26. julija, ob 18. uri, ob 60-letnici streljanja talcev, udeležite spominske svečanosti, ki bo pred spomenikom na Retnjah. Na Ledine Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi člane in ljubitelje gora v soboto, 27. julija, ob 11. uri na Ledine nad Zgornjim Jezerskim pod oste-nji Grintavcemin deželnem križišču Koroške, Štajerske in Kranjske. Praznovali boste 25 let Kranjske koče na Ledinah, bredali bodo čistilno napravo in odkrili spominsko ploščo Jerneju Krču, prvemu gorskemu vodniku, plezalcu, reševalcu, oskrbniku in članu kranjske podružnice SPD v letih 1900-1924. Po končanih slovesnostih boste nadaljevali druženje v prijetnem vzdušju. Kopalni izlet na Debeli Rtič Skofja Loka - Društvo upokojencev Skofja Loka vas vabi, da se udeležite njihovega tretjega kopalnega izleta na Debeli Rtič, ki bo v sredo, 14. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo v društvu od 2. avgusta do zasedenosti mest v avtobusu. Za kopalni izlet lahko prijavite tudi vaše družinske člane. Na Lobnico in slap Šumik Žabnica - Bitnje - Sekcija za po-hodništvo pri DU Žabnica - Bitnje organizira in vodi v sredo, 14. avgusta izlet na Pohorje, z odhodom posebnega avtobusa ob 6. uri od Sv. Duha do Kranja. Prijave z obveznim vplačilom sprejemajo po tel..: 231-22-88 do zasedbe mest v avtobusu. Na Veliko Špičje Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira 2. in 3. avgusta izlet na Veliko Špičje. Odhod udeležencev bo v petek, 2. avgusta, ob 16.30 uri izpred hotela Creina z osebnimi vozili. Udeleženci pa lahko na Komno pridete tudi sami - zbor bo v petek ob 21. uri. Prijave z vplačili in dodatne informacije: Milena Pavlin, Iskra ISD, tel.: 207-67-03, Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva. Rok za prijave je sreda 31. julij. Na Raisseck Naklo - Društvo upokojencev Naklo organizira v torek, 6. avgusta zanimiv izlet na Reisseck, z odhodom ob 6. uri iz Nakla. Pohitite s prijavami. Izlet na Montaž Žirovnica - Planinsko društvo Žirovnica vabi na planinski izlet na Montaž, ki bo v soboto, 27. julija. Zelo zahteven vzpon in sestop (7 do 8 ur) bo potekal iz planine Pe-col. Prevoz z osebnimi vozili. Dodatne informacije, pogoji za udeležbo in prijave po tel.: 041/916-728, po 16. uri. Izlet na južno Koroško Kranj - DU Kranj - pohodniška sekcija organizira v četrtek 1. avgusta izlet na južno Koroško. S posebnim avtobusom se boste odpeljali izpred hotela Creina ob 6. uri. Dodane informacije ter prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društava. Kolesarski izlet Kranj - Kolesarska sekcija pri DU Karnj organizira in vodi v torek, 30. julija malo bolj zahteven kolesarski izlet na relaciji: Kranj - Mož-janca - Štefanja gora - Cerklje -Kranj. Proga je malo daljša in težja, dolga je približno 50 km. Odhod kolesarjev bo ob 8. uri izpred DU Kranj. V primeru slabega vremena se izlet prestavi na naslednji torek. Na izlet z DU Žabnica-Bitnje Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi svoje člane na zanimiv izlet v Šalr-ško in Mislinjsko dolino, ki bo v petek, 2. avgusta z odhodom avtobusa ob 6.30 uri iz vseh avtobusnih postajališč od Stražišča do Sv. Duha. Prijave z vplačili sprejemajo vsi poverjeniki društva. Po severnem delu Soške fronte Kranj - PD Kranj - Odsek za planinsko hojo in vodništvo vabi člane na planinsko turo po severnem delu Soške fronte. Izlet bo v soboto, 27. julija, z odhodom posebnega avtobusa izpred hotela Creina ob 5. uri. Hoje bo za 8 do 9 ur. Prijave, vplačila in dodatne informacije v pisarni društva, Koroška c. 27, tel.: 23-67-850, ponedeljek, torek od 8. do 11. ure ter sreda, četrtek in petek od 13. do 17. ure. Rok za prijave je sreda, 24. julija, do 17. ure. Kopalni izlet v Izolo Žabnica - Bitnje - DU Žabnica -Bitnje organizira za člane in druge kopalni izlet v Izolo, ki bo v četrtek, 25. julija, z odhodom ob 7. uri iz vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Sv. Duha. Prijave z vplačili sprejemajo vsi poverjeniki društva - prijavite se čimprej. Kranj - DU Kranj vabi člane na kopalni izlet v Izolo, ki bo 31. julija, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije in prijave sprejemajo v društveni pisarni. Mangartska ali Belopeška jezera Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira in vodi za svoje člane v sosednjo Italijo na prečudovit planinski izlet. Odhod avtobusa izpred hotela Creina ali Globusa bo v četrtek, 25. julija, ob 7. uri. Dodatne informacije in prijave sprejemajo v sredo ali petek od 8. do 12. ure oziroma do zasedenosti avtobusa. Društvo invalidov Kranj vabi Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranju obvešča člane, da že sprejemajo vplačila za enodnevni kopalni izlet v Termah Čatež, ki bo v petek, 9. avgusta, za 7 dnevno zdravljenje v Termah Banovci in 10 dnevno letovanje v Rabcu. Hkrati vpisujejo (samo evidenčno) za enodnevni izlet na Grossglockner, ki bo v petek, 23. avgusta. Prijave z vplačilom se sprejemajo vsak ponedeljek od 9. do 11. ure in torek ter četrtek od 15. do 17. ure v pisarni društva v Kranju, Begunjska 10, tel.: 2023-433. Letovanje na Lošinju Kranj - DU Kranj vabi svoje člane na 10-dnevno letovanje na Malem Lošinju od 29. avgusta do 8. septembra. Dodatne informacije ter prijave z vplačilom v društveni pisarni do zasedbe mest. Obvestila + Krvodajalska akcija Kranj - Čeprav je čas poletnih dopustov, organizirajo v Območnem združenju Rdečega križa Kranj krvodajalsko akcijo, ki bo potekala 5., 6. in 8. avgusta. Točen razpored odhodov avtobusov v Ljubljano na Zavod za transfuzijo krvi bo naknadno objavljen. Krvodajalci, katerih Krajevne organizacije Rdečega križa ne bodo organizirale posebnih prevozov, se lahko odpeljejo na odvzem krvi v Ljubljano v četrtek, 8. avgusta, ob 8.15 uri z avtobusne postaje pred hotelom Creina. Prešernova rojstna hiša zaprta Vrba - Gornjesavski muzej Jesenice obvešča, da je Prešernova rojstna hiša zaradi obnovitvenih del zaprta do predvidoma 15. septembra. Finžgarjeva in Čopova rojstna hiša sta odprti po uniku. Informacije po tel.: 583-35-00 -uprava ali 580-15-03 - Čopova rojstna hiša. Triglavski narodni park obvešča Bled - Triglavski narodni park obvešča, da je Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni odprta ob petkih, sobotah in nedeljeh od 10. do 17. ure. Ogledate si lahko muzejsko urejeno stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje ene najstarejših domačij v parku, kjer je tudi informacijska točka Triglavskega narodnega parka. Osrednja knjižnica Kranj obvešča Kranj - Osrednja knjižnica Kranj obvešča vse svoje člane in uporabnike, da so do 31. avgusta Pionirski, Splošni in Študijski oddelek odprti po poletnem urniku, in sicer: ponedeljek, sreda, četrtek in petek od 9. do 15. ure, torek od 11. do 19. ure, ob sobotah pa so zaprti. Izposojevališča so odprta po običajnem urniku, zaradi letnega dopusta pa so zaprta v naslednjih dneh: izposojevališče Cerklje do 26. julija, izposojevališča v Stražišču, Šenčurju in Preddvoru od 22. julija do 2. avgusta in izposojevališče Naklo od 5. do 16. avgusta. Šola hujšanja in zdrave prehrane Kranj - Vsak ponedeljek, ob 19. uri je v Domu krajanov Primskovo šola hujšanja in zdrave prehrane. Razstava članov LANAF Bled - Foto klub Triglavski narodni park in hotel Astoria Bled vabita na razstavo fotografij članov'združenja LANAF iz Italije. Razstava bo na ogled v hotelu Astoria od 24. julija do 28. avgusta. Konji lipicanci Idrija - Mestni muzej Idrija - Muzej za Idrijsko in Cerkljansko in avtor fotograf Darko Tavčar vabita na otvoritev fotografske razstave barvnih in črnobelih fotografij "Konji lipicanci". Otvoritev razstave bo v prostorih muzeja v Cerknem, in sicer v petek, 26. julija, ob 19 uri. Narava Ljubljana - V Foto Tivoli - prodajalna Atrij, Slovenska cesta 58 je na ogled razstava barvnih fotogra' fij z naslovom Narava avtorja Mirka Bijukiča, člana Foto kluba Nova Gorica. Razstavo si lahko ogledate do 22. avgusta. Razstava del Igorja Banfija Ljubljana - V prostorih Poslovnega centra Mercator na Dunajski 107 v Ljubljani je na ogled razstava del akademslega slikarja Igorja Banfija. Razstava bo odprta do % avgusta, vsak dan od 8. do 20-ure. 6. kolonija Iveta Šubica Skofja Loka - V galeriji Loškega muzeja je do 25. avgusta na ogled likovna razstava v okviru 6. kolonije Iveta Šubica. Galerija je odprta vse dni, razen ponedeljka, med 9. in 18. uro. Izseljenec Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine Slovenije, Celovška c 23 v Ljubljani, vas vabijo, da si ogledate občasno razstavo Izseljenec - Življenjske zgodbe Slovencev po svetu. Razstava bo zaradi velikega zanimanja odprta do 15. septembra. Hkrati vas vabijo na ogled stalne razstave Slovenci v XX. stoletju. Predavanja + Tehnika Transcendentalne meditacije Kranj - Vas zanima, kako lahko preprosta metoda globoke sprostitve, poznana kot tehnika Transcendentalne meditacije, vnese radost uspeha v vsakdanje življe- j nje? Pridite na uvodno predavanje, ki jih Društvo za TM prireja vsak četrtek ob 19.30 uri v svop prostorih na Maistrovem trgu 11 Kranju. Učitelj tehnike TM, Rajko Jerama, vam bo razjasnil to in & marsikatero drugo vprašanje. Jazz koncert v Kamniku Kamnik - Kulturni center Kamn^ vabi na jazz koncert Kristina Obef žan & Tadej Tomšič Jazz Instituti' on, ki bo v petek, 26. julija, m 20.30 uri na dvorišču gradu Za' priče v Kamniku. Podsreda 2002 Podsreda - Vabljeni ste na kofl' cert, ki bo potekal v okviru progra' ma Glasbeno poletje na grad11 Podsreda 2002, ki bo v soboto. 27. julija, ob 21. uri v atriju grad^ Podsreda. Nastopil bo Greentov^ Jazz Band. KPZ Osti jarej Kranj - KPZ Osti jarej iz Kranj9 vabi k sodelovanju nove pevke f. pevce. Če bi radi (in lepo) poje*6 in bi se nam želeli pridružiti, po^ čete po tel.: 041 /946-886 - Kati* ali 041 /647-426 - Aleš, kjer W ste dobili več informacij o delova nju zbora in razporedu avdicij z3 nove pevce. Torek, 23. julija 2002 AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, N AVTI KA / matjaz gregoric@g-glas si GORENJSKI GLAS «19. STRAN Test: Peugeot 206 CC 1.6 16V Pritajeno renčanje majhnega levčka Ob pogledu nanj tudi najbolj zadrtim nasprotnikom malih avtomobilov zaigra srce, da o vzdihih in krikih občudovanja pri predstavnicah nežnejšega spola sploh ne govorimo. Peugeotovemu oblikovalskemu oddelku je po vsestransko uspešnem malčku 206, na njegovi osnovi uspelo narediti še eno uspešnico, križanca med kupejem in kabrioletom 206 CC, ki gre ponekod v prodajo kot sveže žemljice. Ta kupe - kabriolet je predvsem Po okusu mlajših kupcev, ki še ne Potrebujejo družinskega avtomobila, a hkrati tudi tistih, ki se počutijo doVolj mlade za hiter ncna- soko, da bi zmoglo zaustaviti ves prepih. V prtljažniku je, kadar je avtomobil v kupejevski obliki, solidnih 320 litrov prostora, in tudi ko Notranjost je izposojena pri običajnem 206, oblikovalci so jo začinili z naluknjanimi stopalkami in aluminijastimi dodatki. črtovan skok do bližnje plaže. Za kameleonsko spremembo karoserije pravzaprav ni potrebno veliko dela: avtomobil mora mirovati ali voziti po polžje, na strehi je potrebno sprostiti dva zatiča in v prtljažniku raztegniti rolo, ki loči prostor rezerviran za streho in del, ki je namenjen prtljagi. Nato sledi samo še pritisk gumba, dvodelna streha se skupaj za zadnjim steklom s pomočjo serijsko elektri lici ranega mehanizma m°Jstrsko zloži in v manj kot pol minute se je že mogoče voziti z yetrom v laseh. Kadar voznik in sopotnik uživata v vožnji brez strehe; ni odveč nasvet, naj si na glavo povezneta kapo s ščitnikom, pa tudi za vratom je dobrodošel kakšen kos tkanine, kajti vetrobransko steklo ni dovolj vi- KAJ PRAVI ONA? O prikupnosti sploh ne bi izgubljala besed, lahko pa bi namesto ženskega krila za volanom sedele tudi japijevske hlače. Tudi to je res, da ta levček zna renčati, vendar ne ugrizne. Z odpiranjem strehe ni veliko dela, toda manikirani nohti se lahko polomijo pri odpiranju ne preveč nežnih strešnih zatičev. je streha zložena, gre v prtljažnik več kot le kopalke in brisača. Na prtljažnem pokrovu še dva nosilca, na katera je mogoče pritrditi dodaten prtljažnik. Potniški prostor ima načeloma štiri sedeže, ampak zaradi kratke vzdolžnice potniške kabine sta zadnja sedeža zelo utesnjena, odrasli potniki povprečnih telesnih mer se le težko skobacajo do njiju in zato sta bolj za okras. Armaturno ploščo in večino notranjih delov so si snovalci sposodili pri kombilimuzinskem peugeotu 206, ker pa so hoteli poudariti športnost, so merilnike podložili / belo barvo, sedežne prevleke in obloge pa odeli v živopisne barvne odtenke. Od opreme z dodatnega seznama si velja dokupiti samodejno klimatsko napravo, ki pride prav, kadar je peugeot 206 CC v kupejevski podobi. Za pridih športnosti dobro poskrbijo še naluknjane stopalke in aluminijasta krogla prestavne ročice. Menjalnik je žal tisti, ki najbolj skazi športno podobo tega prikupnega avtomobila, saj so hodi TEHNIČNI PODATKI Vozilo; .................• .kupe-kabriolet, 2 vrata, 2+2 sedeža Mere: ......................d. 3.830, š. 1,670, v. 1,370 m Medosna razdalja: ...............................2,440 Prostornina prtljažnika: .....................320/150 Motor: ..........................štirivaljni, bencinski, 16V 9'bna prostornina: ............................1598ccm fnoč:......................81 kW/110. KM pri 5750 v/min navor: ...........................147 Nm pri 4000 v/min Najvišja hitrost: ...............................193 km/h Pospešek od 0 do 100 km/h: .......................11,2 s Poraba EU norm.: ...................9,5/5,7/6,9 1/100 km Maloprodajna cena: .......................3.223.000 SIT zastopnik: ............................Peugeot Slovenija Skoncept dva v enem, strešni mehanizem, atraktivna oblika, motorne zmogljivosti, primerna cena ^ prenizko vetrobransko steklo, nenatančen menjalnik, utesnjena *" zadnja sedeža, volanski servojačevalnik Peugeotov levček je avtomobilski kameleon: v manj kot pol minute se s pomočjo elektrificiranega mehanizma spreminja iz kabrioleta v kupe in obratno. prestavne ročice odločno predolgi in tudi natančnost menjalnika je daleč od pričakovane; voznik zato le stežka pretika tako hitro kot bi si želel in kot omogočajo motorne zmogljivosti. V nosu je kot šibkejša motorna možnost 1,6- litrski bencinski štirivaljnik s 16 ventili in dvema odmičnima gredema, ki zmore 110 konjskih moči. Motor zna ustreči voznikovim željam po hitrem pospeševanju in tudi konča hitrost je več kot le spodobna. Motorno grgranje potrjuje športne zmogljivosti, a hkrati ni pretirano moteče. Od teže desne noge je odvisno tudi kako pogosto bo 206 CC gostoval na bencinskih črpalkah, povprečna poraba 9,7 litra bencina na 100 kilometrov je za silo še sprejemljiva. Volksvvagen je ponovno zagnal proizvodnjo goltov v Sarajevu Nov začetek ob trideseti obletnici ^°lkswagen je v začetku julija v tovarni v bosansko hercegovskem Sarajevu ponovno začel izdelovati model golf, ki so ga v drugi ge-^racijski izvedbi tam proizvajali že pred vojno leta 1992. Ponoven *aRon proizvodnje sovpada s tridesetletnico začetka sodelovanja v°lkswagna s sarajevsko tovarno. je vkdanJ' TAS>ki se zdaJ imenu-n . °lkswagen Sarajevo, d.o.o., pjJ oi letno sestavil 1000 golfov, VeČanje proizvodnje pa je od- visno od ureditve gospodarskih razmer v Bosni in Hercegovini in od možnosti izvoza v južno- in srednjevropske države brez uvoz- nih carin. To je ob ponovnem zagonu proizvodnje poudaril Lothar Sader, Volksvvagnov član upravnega odbora in predsednik uprave Volksvvagna Sarajevo. V tovarni, ki je bila v vojni delno poškodovana, letno sestavijo tudi 3.000 Škodinih avtomobilov za tamkajšnji trg, naslednja stopnja pa bo proizvodnja posameznih sestavnih delov za druge Volkswagnove tovarne. To bo pomenilo tudi možnost zaposlitve dodatnih 30 do 40 delavcev, medtem ko je v Volks-wagnu Sarajevo zdaj zaposlenih 80 ljudi. Proizvodnja avtomobilov seje v nekdanji tovarni TAS začela 1. julija 1972, ko so začeli sestavljati volksvvagne hrošče, sledili so golf, jetta in caddy, do vojne pa je bilo zaposlenih 3.500 ljudi. V leta 1998 novoustanovljenem podjetju Volksvvagen Sarajevo ima Volksvvagen AG 58-odstotni, slo-venjegraški Prevent s svojim sarajevskim podjetjem Prevent, d.o.o., pa 42-odstotni lastniški delež. M. G., foto: Volksvvagen Atraktivna in športna oblika za peugeotom 206 obrne veliko poželjivih pogledov, še posebej, kadar je streha spravljena v prtljažnik. Podvozje razen dobre vodljivosti in skoraj vzorne lege na cesti med hitrim ovinkarjenjem, prenese tudi nekaj voznikovega igračka-nja. Zaradi nekoliko prenežnega volanskega servo ojačevalnika se sicer v kakšnem ostreje voženem ovinku zdi, da bo avtomobil odplaknilo s ceste, a se razen ob veliki vozniški nerodnosti ne naredi nič takega. In odgovor, zakaj je peugeot 206 CC med najbolj priljubljenimi avtomobili v svoji kategoriji, je na dlani: zaradi všečne in mladostno sveže oblike, zaradi trde zložljive strehe, zaradi katere predstavlja dva avtomobila v enem, zaradi športnih zmogljivosti in nenazadnje tudi zaradi zanimive cene. Matjaž Gregorič Tudi z razpeto streho, ki dobro tesni potniško kabino, je peugeot 206 postaven mali levček. Slovenski avtomobilski trg v prvi polovici leta Minusov kar noče biti konec Slovenski avtomobilski trg še naprej kaže upadanje zanimanja za nakup novih avtomobilov. Tako gre namreč soditi po prodajnih številkah v prejšnjem mesecu, ki je bil tretji najbolj sušen v letošnjem letu. Od začetka januarja do konca junija so na upravnih enotah zabeležili 29.413 registracij novih avtomobilov, kar je v primerjavi /. 32.034 v lanskih prvih šestih mesecih precej manj. Sicer pa so bili letos prodajno najšibkejši meseci januar, februar in junij. Junija je bilo prodanih 4.627 novih osebnih avtomobilov, lani v tem mesecu 5.318, prav tako pa je bil lanski junij tretji prodajno najslabši mesec v prvi polovici leta. Po pričakovanjih prejšnji mesec ni prišlo do velikih pretresov v razvrstitvi avtomobilskih znamk. Prvo mesto je ohranil Renault, kije celo pove- čal tržni delež na 25,8 odstotka (lani v celem letu 21,4 %), na drugm mestu je Volksvvagen (12,8 %), na tretjem Peugeot (11,5%), NA KRATKO na četrtem Fiat (8,2%) in na petem Citroen (6,3 %). Do desetega mesta so se zvrstili Opel, Seat, Hvundai in Ford, za rep je deseterico ujela Škoda. Večna avtomobilskih znamk je v primerjavi z lansko prvo polovico leta zabeležila prodajne minuse. M. G. • Podjetje KMAG (Kia Motors Adria Group) iz Ljubljane je prevzelo zastopništvo za švedsko avtomobilsko tovarno Saab, ki je bila doslej brez urejenega statusa na slovenskem trgu. Novi zastopnik bo poskrbel za izgradnjo ustreznega prodajno servisnega centra v Ljubljani. Ko bodo zastopniški posli v polnem teku, želijo prodati okoli 150 saabov letno. • Podjetje AC Intercar, ki zastopa koncem DaimlerChrvsler, je v začetku julija odprlo obnovljen servis gospodarskih vozil mercedes-benz, ki so ga uredili v prostorih nekdanje Avtoobnove. Na 6700 kvadratnih metrih so salon gospodarskih vozil, servis z delavnicami in pisarniški prostori. Rabljena vozila Na našem pokritem centru na Laborah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (več kot 80 vozil). Znamka in tip Letnik-barva Fiat Croma 2.0 avtomatic 1990 modra Volvo 340 Diesel 1988 modra Lada Niva 1.6 1995 modra Volvo 850 T5 R, vsa oprema 1996 črna Fiat Brava 1,4 sx 1996 m.modra Fiat Ducato 2.5 DS kombi 1994 bela Volvo C70T5R, vsa oprema 1998 zlata Kia Sephia 1,5 Is, CZ 1998 rdeča VW Passat 1,8 T K, SV, CZ, Es, ABS 2000 met.zelena Daevvoo Matiz 1.0, CZ, ES, K, SV 1998 zelena Honda Civic 1,6 sv, cz ,es 1996 rdeča Citroen Xara Coupe 1.6 SV, CZ, ABS, ES 1998 bela Cena v SIT 140.000,00 240.000,00 460.000,00 2.290.000,00 1.070.000,00 690.000,00 4.390.000,00 1.170.000,00 3.290.000,00 1.050.000,00 1.380.000,00 1.490.000,00 RENAULT www.alpetour-remont.si Za vozila z garancijo vam jamčimo: ♦ BREZPLAČEN PREIZKUS ♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU ♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH ♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO ♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO LEGENDA: -0. VOZILO Z OARANCUO - K KLIMA ■ SV SERVO V01AN - CZ: CENTRALNU ZAKLEl'ANlE ♦ R: RADIO ES El KKTR. DVlli STEKEL - A1K AlRHACi Vse za vaš avto na enem mestu: ♦ Prodaja vozil Ronault ♦ Zavarovanju in registracija vozil D.D. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ. LJUBLJANSKA 22 Centrala: 04/20 15 240 ♦ Vzdrževanju vozil ♦ Najem vozil ♦ Vleka vozil ♦ Odkup in prodaja rabljenih vozil ♦ Tehnični pregledi osehnih, tovornih in priklopnih vozil GORENJSKI GLAS • 20. STRAN AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, IIAVTIKA / matjaz gregoric@g-glas si Torek, 23. julija 2002 Predpremiera: pri Renaultu so v rekordnem času razvili Megana II (Pre)drzni znanilec plodne jeseni Samo 29 mesecev je minilo od začetka razvojnega ciklusa do končne proizvodne izvedbe novega renaulta megana. Novinec bo začel voziti po cestah letošnjo jesen, v letu dni pa bo tovarna predstavila kar šest različnih izvedb, ki se bodo očitno vsaka zase dokazovale z energično in tudi nekoliko samosvojo obliko, tokrat pa prihaja tudi presenečenje v sedmi različici. oziroma 1,8 milijona enot letno. Od skupaj sedmih karoserijskih različic novega megana letošnjo jesen med razredno konkurenco prihajata dve, petvratna kombili-muzina in trivratni kupe. Oha bosta izstopala z izrazito in dinamično zunanjostjo, ki spominja na Renaultova izdelka vel satis in avantime; Francozi torej skušajo novo oblikovalsko smer iz višjega prenesti tudi v spodnji srednji razred, ali je bila odločitev pravilna, pa bo pokazal čas, kupci se bodo namreč na drzno zasnovano zunanjost morali šele navaditi. Ne glede na to je znano, da bo megana II poganjalo pet različnih motorjev. Bencinski del palete začenja 1,4-litrski motor z 98 KM, sledita 1,6-litrski s 115 in najmočnejši 2,0-litrski s 136 KM. Vsi imajo v glavah 16-ventilsko tehniko, močnejša motorja tudi sistem prilagodljivega krmiljenja sesalnih ventilov. Pomemben del motorne ponudbe bosta predstavljala tudi oba turbodiezla z neposrednim vbrizgom goriva po skupnem vodu. Manjšemu 1,5-litrskcmu dCi motorju z 80 KM se bo pridružil tudi 1,9 dCi s 120 KM. Poleg različnih motorjev bosta na voljo ročni in samodejni menjalnik. Novi megane bo v potniški kabini združeval udobje in sodobno telekomunikacijsko tehnologijo, med drugim tudi dva različna navigacijska sistema Carminat, eden od njiju s pogrezljivim zaslonom. Kontaktni ključ tako kot pri laguni in vel sati-su nadomešča elektronska kartica. Tudi za varnost je poskrbljeno v značilnem Renaultovem slogu: megane bo prvi avtomobil na sve- tu opremljen s čelnima varnostnima vrečama, ki ob trku preprečuje zdrs telesa pod varnostni pas. Tekma v spodnjem srednjem razredu se torej letošnjo jesen tudi za Renault začenja znova in v tovarni pričakujejo ponoven vzpon proti vrhu. Tudi na slovenski avtomobilski trg naj bi novi megane, ki bo postopno nadomestil nekoliko utrujenega predhodnika, zapeljal šele letos. Pri Renaultu Slovenija naj bi s prodajo prvih dveh različic začeli predvidoma v novembru. M. G., foto: Renault Volkswagnovi dizelski motorji tudi na vodi Volksvvagen se kot avtomobilski proizvajalec udejstvuje tudi pri plovilih. Nova tovarna v nemškem Salzgiterju bo letno izdelala 5000 motorjev z zmogljivostjo od 55 do 150 konjskih moči. Avtomobil s projektno oznako X-84 je nastal v najkrajšem času, kar so jih v Renaultovih razvojnih oddelkih porabili za pripravo novega modela. Poleg občutno skrajšane razvojne faze so za polovico skrajšali tudi čas za pripravo proizvodnje, vendar v tovarni trdijo, da pri 2,1 milijarde evrov vrednem projektu niso sklepali kompromisov. Megane II, ki ga bodo izdelovali v matični tovarni v francoskem Douaiju, v španski Palenciji in limuzino v turški Bur-si, je nastal na novi platformi z oznako C, ki jo bo uporabljal tudi Renaultov partner Nissan; do leta 2006 naj bi avtomobili segmenta C pri obeh proizvajalcih predstavljali četrtino skupne proizvodnje Nova tovarna za proizvodnjo motorjev za plovila izdeluje vse glavne sestavne dele, poleg tega pa ima tudi razvojni oddelek, ki je zadolžen za zagotovitev ustreznih kakovostnih standardov po zahtevah uporabe v plovilih. Volks-\vagnovi motorji delujejo brez opaznega dimljenja, z minimalnimi škodljivimi emisijami, zato so okolju prijazni. Prav tako se izkazujejo s tihim delovanjem. Osnovo predstavlja petvaljni blok z glavo iz aluminija, sicer pa je na voljo pet različnih izvedb. V dveh izvedbah z atmosferskim polnje- J1..LUJ.IJ..IUk 1. IZREŽITE. 2. OBIŠČITE KONKURENCO. 3. PRIMERJAJTE CENO. 4. ZAPRITE USTA. Mazda 323 F €vision (primerljivi model) Osnovna cena 2.829.000 SIT Dodatna oprema doplačilo v SIT doplačilo v SIT O/5 vrat gratis 8^ klimatska naprava gratis fl/ ABS + EBD gratis HjK prednji varnostni blazini gratis [^stranski varnostni blazini gratis električni pomik stekel gratis daljinsko centralno zaklepanje gratis električni pomik zunanjih ogledal gratis S/mES in 3 leta garancije/100.000 km gratis Osnovna cena z dodatno opremo ■ 2.829.000 SIT ■ SIT njem motor razvije 40 kW/55 KM ali 55 kW/75 KM, za lastnike motornih čolnov, ki pričakujejo kaj več, pa so na voljo še trije turbo-diezli z zmogljivostjo 74 kVvVlOO KM, 88 kVV/120 KM in 110 kW/150 KM. Pri najmočnejšem motorju je zanimivo, da lahko pod polno obremenitvijo deluje dalj časa tudi v toplih vodah. Motorna moč se prenaša s tovarniško vgrajenim pogonskim sklopom ZF Hurth ali z drugimi pogoni znamke Z. Pri zasnovi motorne konstrukcije s Volksvvagnovi strokovnjaki veliko pozornosti namenili tudi vzdržljivosti in posledično zmanjšanemu potrebnemu posegu vzdrževanja. V ta namen imajo motorji avtomatizirano izmenjavo olja in posebno opozorilno tipalo, ki pomorščaka opozarja na morebitno prisotnost kondenza v gorivu. Vse motorne funkcije so sicer zabeležene na vgrajenem računalniku, ki je del standardne opreme. M. G., foto: Volkswagen Novinec pri kontroverzni znamki motociklov Buell Športnik na ameriški način Iz ameriškega Buella prihaja novi motocikel XB9S, ki je natanko takšen, kot lahko pričakujemo od novih motociklov te znamke. Majhen, privlačen in močan, takšen je po modelu fire-bolt, je drugi Buellov novinec v zadnjem letu. Pri Buellu imajo prav posebno filozofijo pri razvoju svojih motociklov. Za njih pravijo, da so športniki za običajno cesto in omogočajo odločne, a ne superiorne zmogljivosti, kijih ponavadi niti ne moreš izkoristiti. Tak je tudi XB9S, ki je oblikovno znova zelo privlačen motocikel z agresivnim videzom. Oblika je klasična z dobro vidnim agregatom in aluminijastim okvirjem. Pod njim je rezervoar goriva, zadnje kolo poganja jermen, v me-dosju pa novinec meri le 1320 milimetrov, kar opozarja na izjemno okretnost med zavoji. Ob tem motocikel tehta le 175 kilogramov, kar ga uvršča v peresno lahko kategorijo. Agregat je seveda dvo- Mazda323 Kranj: AVTO MOČNIK, 04/204 16 96; Radovljica: AVTO MOČNIK, 04/531 01 13 mazoa Posebna ugodna ponudba - lepo je živeti s Citroenom C3 - dobava takoj - že od 1.920.000 SIT dalje SAXO 1.1 (klima, servo volan, el. paket, air bag, kovinska barva, 5 vrat) 615.541 SIT + 72 x 26.314 SIT XSARA EXCLUSIVE 110 KM z vso dodatno opremo že za 2.929.000 SIT PICASSO že od 3.279.000 SIT BERLINGO SUN s klimo - 2.967.850 SIT + 300 I goriva C5-že od 4.052.000 SIT JUMPER I. 2001 - 3.394.000 SIT valj ni V oblike s 45-stopinjskim kotom med valjema in prostornino 984 kubikov. Pa zmogljivosti! ■ Bolj kot samo moč 84,2-konjske moči pri Buellu poudarjajo navor, ki je menda zelo enakomerno rfl*" porejen. Skratka, agregat vleče ze v nižjem območju vrtljajev. Miloš Milač, foto: Buell DODATNA OPREMA za vse vrste avtomobilov Mlakarjeva 2 b, Kranj tel.: 04/2381-150, www.pro-car.si BOLTEZ Avtohiša Kranj Pot za Krajem 38, 4000, Kranj - tabore, tel.: 04/201 59 50 A1, d,d.. Vodovodna 93. Ljubljana, p.e Kranj Tudi za vas imamo rešitev Del. čas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Telefon: 04/20 14 050 www.boltez.si Scu>a" ^i^r*^m*m^ — - Torek, 23. julija 2002 MALI OGLASI / info@g-glas.si__ gorenjski gu\s • 21. stran MALI OGLASI »201-42-47 g 201-42-48 « 201-42-49 APARTMA -PRIKOLICE Oddam APARTMA 5 km od lanterne v mirni okolici. -B 041/468-954, 041/358-953 9641 Portorož - oddam nov opremljen apartma z razgledom na morje. V 041/75-75-50 9739 Vrsar APARTMA za 4 do 5 oseb oddam. V 040/840-290_9921 Nudim APARTMA za letni dopust na otoku Pagu-Novalja od 2-4 osebe od 24.8. dalje. 5191-676 ali 041/223-789 9986 APARATI STROJI PRALNI STROJ Candv, starejši, brezhiben, Poceni prodam. V 041/878-494 9925 BLAGAJNO z elektronsko ključavnico -koda ali kartica, prodam. tt 596-32-68 9929 Prodam ELEKTROMOTOR 1.4KVV, 1400 0-, trofazni in rostfrei konzolo, 2m, za obešanje mesa. tr 513-71-41 9936 Prodam samonakladalno PRIKOLICO 17 rn3. g 041/994-759_9965 STROJ za sekanje usnja, prodam. tr 51- 91-503 9982 GARAŽE Prodam GARAŽO v garažni hiši v Bistrici pri Tržiču. Cena 1,5 mio SIT. tr 041/845-792 9989 GR. MATERIAL Prodam 50 m2 KERAMIČNIH PLOŠČIC, cena 45.000 SIT. tr 041/869-496, 533- 13-76 9904 VRATA garažna, rolo, ele. dvig s pilotom, lesene, skoraj nove, širine 250 cm, za 180.000 SIT, prodam. tr 20-27-228 9914 Poceni prodam STREŠNO OPEKO, tr 041/523-782 9922 HIŠE PRODAMO KRANJ BRITOF poslovno stanovanjsko nišo v m. gradbeni fazi, na manjši parceli !jg°frx> prodam. tr 041 /320-740 9958 BLED - stanovanjska hiša, v celoti adaptirana, 120 m2 stan. površine, parcela 511 m2, prijetna lokacija, klas. ogrevanje, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21_' CERKLJE - stanovanjska hiša, pomožno dvostanovanjska, cca 220 m2, parcela 654 m2, novogradnja, lepa lokacija ob robu gozda, vredna ogleda, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 236-49-21 PREDDVOR- okolica, stanovanjska hiša, Pomožno dvostanovanjska, mirno okolje, cca 160 m2, parcela 1328 m2, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 236-49-21 ZALOG PRI LJUBLJANI - vrstna hiša, enodružinska, cca 65 m2, parcela 129 m2, vzdrževana, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 236-49-21_ BLED, VRBNJE, ŠENČUR, KOKRICA, KRANJ, TRŽIČ..., prodamo hiše od 18 mio. SIT do 56 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 £361 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ - ŠENČUR, prodamo vrstno atrijsko hišo, bivalne površine 260 m2, na parceli 800 m2, novejša, enostanovanjska, lahko 'udi dvostanovanjska, cena po dogovoru. 'DA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ - PREBAČEVO, prodamo hišo v IV gradbeni fazi, na parceli cca 500 m2, cena )e 33,3 mio SIT, z možnostjo dokupa cca 200 m2 zemljišča. IDA nepremičnine, 04/ £^61 880, 041 331 886 BLED - Zasip, prodamo lepo, novo stan. jifO, na parceli 625 m2, vredno ogleda. cena je 45 mio SIT. IDA nepremičnine, 04/ 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ - Tomšičeva, prodamo starejšo Večstanovanjsko hišo, na parceli 511 m2, Cer>a po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 880, 041 331 886, 041 386 930 Žirovnica, na robu naselja ugodno prodamo ™lo v GRADNJI OZ v izmeri cca. 130 m2 + kle< in 552 m2 zemljišča, cena ADAPTACIJI samo 16 mio sit. Odlična lega, bližina šole, r9ovine, železniške postaje.... Možnost £'trega dokončanja, NEPREMIČNINE; TRG ^£p\ Tel.:(04) 5745 444._ KAMNA GORICA prodamo ali menjamo v°družinsko hišo za stanovanje ali dva v J*0»h ali Radovljici. TRG BLED, Tel.:(04) 5?45 444. Bled center prodamo starejšo hišo z gospo- dskim poslopjem, vseljiva, cena 11 mio ■^Igg_BLED, Tel.:(04) 5745 444. ^ ribno prodamo enodružinsko hišo in 80 m2 zemljišča. Lepa mirna lokacija, l na 35 rnio sit. Bled Jermanka enodružinska niša 120m2 500 m2 zemljišča, cena 26 "o sit NEPREMIČNINE; TRG BLED, ^04)5745444 1?nd proa-amo enodružinsko hišo v izmeri m2. in 500 m2 zemljišča, Možnost tudi enjave za dvodružinsko hišo Od Jesenic 0 Radovljice.NEPREMIČNINE; TRG BLED, ^04)_5745 444_ Jekt^D ^asiP. prodamo tristanovanjski ob-NpDDtremi 9aražami in 100m2 zemljišča ^HEMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) b?45 444. Lesce prodamo novo dvostanovanjsko hišo v izmeri 250m2 na lepi lokaciji nad campin-gom Šobcem., NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Mojstrana nova hiša, lepo urejena 400m2 površine in 500m2 zemljišča. CENA 60 mil sit, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 PRISTAVA pri Tržiču prodamo lepo vrstno hišo Hiša v izmeri 300m2 je prva v vrsti in je na sončni lokaciji Z LEPIM RAZGLEDOM. PLAČILO PO DOGOVORU, ; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. LESCE prodamo hišo in 1200m2 zemljišča primerno za nadomestno lego za izgradnjo poslovnega objekta. Lokacija je ob glavni cesti ob robu nove poslovne cone v gradnji. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04)5745 444. NAKLO - nedokončana stan.hiša vel. 12 x 15 m (klet, pritličje in mansarda), parcela 1.646 m2, cena ■ 58,8 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ndomplan j družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem I in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/2O68-700, fax: 04/2048-701 GSM: 041/647-433 KRANJ, Primskovo - vrstna stan.hiša na obrobju mesta, krajna lega, mirna lokacija, stara cca.30 let, klet,cca. 50 m2 v etaži, parcela 414 m2 z vrtno uto, takoj cena = 35,0 SIT, KRANJ, Primskovo - 38 let stara hiša vel. 9 x 10 m, parcela 700 m2, primerna tudi za dve družini, prodamo, K3 KERN d.o o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Stražišče: polovico hiše s stanovanjem v 1. nadstropju in pripadajočim vrtom prodamo za 11,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel 04 202 13 53, 202 25 66 CERKLJE, okolica - 3 leta stara stan. hiša 12,4 x 9,5 m2, 3 etaže, velika pokrita terasa, lep razgled, cena - 46,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Stražišče - stan. hiša skupne površine 340 m2, parcela 1.500 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 RADOVLJICA - poslovno-stanovanjsko hišo ob glavni cesti, klet, pritličje in mansarda, parcela 650 m2, primerno za neživilsko dejavnost, cena ■ 33,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 V bližini BREZU: nova hiša vel. 10x11 m, klet, pritličje in mansarda, parcela 500 m2, prodamo K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 TRŽIČ: kmečka hiša z gospodarskim poslopjem prodamo za 22,4 mio SIT, poleg tega še 4 ha travnikov in njiv in 18 ha gozda, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Pri DUPLJAH - v bližini obnovljeno hišo, delno podkleteno, pritličje in mansarda, parcela 1.200 m2, že bila gostinska dejavnost, cena ■ 43,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj, Visoko - starejša hiša na parceli 594 m2 in nezazidano stavbno zemljišče 1729 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 HIŠE ODDAMO SKOFJA LOKA, oddamo v stanovanjski hiši lepo, dvosobno stanovanje z balkonom, 75 m2, najemnina je 250 EUR/mesečno + stroški IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930, 031 635 387 KRANJ - GORENJE, oddamo stanovanjsko hišo, možnost najema posamezno 2ss in 3ss. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387. 041 386 930 KRANJ-ŠENČUR oddamo 4,5 ss, v hiši, bivalne površine 155 m2, mesečna najemnina 100.000,00 SIT + stroški. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 CERKLJE - oddamo večje stanovanje v hiši, pritličje, vrt, stroški ogrevanja vključeni v najemnino, možno kot pomoč za delo na kmetiji. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387 IZOBRAŽEVANJE NEMŠČINA - UGODNI IN KAKOVOSTNI POSLOVNI TEČAJI ZA VSE STOPNJE (TUDI ZA FIRME), INDIVIDUALNE URE, INSTRUKCIJE, PRIPRAVA NA IZPITE, PREVAJANJE, LEKTORIRANJE, KONVERZACIJA Z NA-TIVE SPEAKERJEM. Hladnik Anna s.p., Pot v Bitnje 16, Kranj» 23-12-520 ŠVICARSKA ŠOLA 9843 Prodam knjige od I. do V. letnika smer poslovni tajnik oz. tehnik (za ekonomsko šolo). tr 031/613-402 Marina 9951 Iščem INŠTRUKTORJA (profesorja) angleškega jezika za učenca 1. letnika Gimnazije. tT 2328-071 9973 KUPIM Kupim žimnata sita za sejanje moke in stare omare. TT 2311-818, 041/711-084 998i LOKAL ODDAM V starem mestnem jedru Škofje Loke oddam prostore, za mirno obrt - pisarne, v pritličju stanovanjske hiše Prostori so popolnoma obnovljeni, možnost kombinacije s stanovanjem (dva vhoda) Inf. na tr 041/205-288,070/653-510 9909 BLED - v centru Bleda oddamo v najem lokala 57 in 13 m2, dejavnost trgovina, agencija, pisarna. Inf. na tr 041/69-39-68, 578-01-11 9935 KRANJ - severni del, na frekventni lokaciji oddamo poslovni prostor, 33 m2, najemnina po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930. KRANJ - pisarne 1.000 m2 oddamo v 1. nadstropju objekta, dostop z avto, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - poslovni prostor 300 m2 v objektu poleg glavni cesti s parkirnimi prostori, za različne dejavnosti, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 LOKAL PRODAM KRANJ ob glavni upadnici (Ljubljanska c), ugodno prodamo trgovski lokal 350 m2 s teraso, primeren tudi za gostinjstvo ali fitnes center, tr 041/320-740 9959 KRANJ - trgovski lokal v sklopu večih trgovin na frekventni lokaciji, 36 m2 in 10 m2 uporabnega zun. prostora, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 236-49-21_ Žirovnica prodamo stanovanjsko poslovni objekt 4X 200m2, delno dokončan 400m2 uporabno dovoljenje 900m2 zemljišča cena samo 40 mil sit, Moste Žirovnica prodamo gostinski objekt v celoti opremljen cena 40 mil sit. Ob gotovinskem plačilu 5% popust. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04)5745 444 Prodamo gostilno s tradicijo v Goricah pri Kranju, možno kupiti tudi novo hišo s tremi stanovanji, vse skupaj stoji na zemljišču 1500m2 Gostilna obratuje, cena za vse skupaj izredno ugodna. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. PREDDVOR - poslovni prostor-pritličje 150 m2 (trgovina, gostinska dejavnost,..), cena ■ 13,6 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Kranj - 3 poslovne prostore v izmeri 60 m2 v neposredni bližini sodišča prodamo po 227,00 SIT/m2, parking zagotovljen, tudi oddamo po 1.600,00 SIT/m2, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 OTR. OPREMA Ugodno prodam zelo dobro ohranjeno, lepo OTROŠKO POSTELJO z jogijem. tr 235-48-10, 235-48-11 9797 PRIDELKI Prodam domače očiščene PIŠČANCE, z dostavo na dom. tr 041/741-516 9856 AJDO kvalitetno, naravno sušeno, prodam Voklo, TT 041 /689-770_9sm Prodam BREZKVE za vlaganje, tr 041/369-844_9916 prodam AJDO za seme. tr 252-55-60 9926 Prodam domače rdeče VINO iz okolice Jeruzalema tr 204-51-65 9930 PODARIM Oddam osem tednov stare PSIČKE so zelo prijazni, tr 041/356-011 ■ 992a Podarimo mlade MUCKE, tr 232-57-90, 040/262-486_9967_ ODDAM mlado ČRNO MUCO. tr 232-46- 70 9992 POSESTI BLED, TRŽIČ, PODVIN, MEDVODE, SKOFJA LOKA..., prodamo več parcel različnih velikosti. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 BRNIK - okolica, oddamo skladiščne prostore, lahko tudi kot garaže za tovornjake, avtobuse..., večji hlev (lahko za konje) in 1 ha travnika (primerno za konje). Možnost najema za obdobje 10 let, lahko tudi posamezno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387 BLED, prodamo zazidljivo parcelo na dobri lokaciji 700 m2, ravna, sončna, ob zelenem pasu, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 SKOFJA LOKA - TRATA prodamo zazidljivo parcelo, 1260 m2, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 SELŠKA DOLINA - BUKOVICA prodamo 900 m2 zemljišča z dvema obstoječima objektoma. Cena je 9 mio SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930, 031 635 387 Kranj - zazidljiva parcela 5.000 m2 za poslovno dejavnost, komunalno opremljena, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Pševo pod Joštom - 1.700 m2 zazidljiva parcela za stan.hišo, cena ugodna, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Medno: zazidljiva parcela 878 m2 z lokacijsko dokumentacijo za poslovni objekt (kafić, mesarija itd.), na odlični lokaciji, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Gozd Martuljek - parcelo 2000 m2 ob glavni cesti prodamo po ugodni ceni, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 POSLOVNI STIKI Posojilnica GORFIN d.0.0., Radovljica, Kranjska c. 4 - HITRA POSOJILA do 150.000 SIT. tr 040/633-903, 04/531-56-64, int. 284 8706 RAZNO PRODAM Prodam okovane GAJBICE za krompir, tr 533-15-49,031/560-048 9751 Prodam vrtno hrastovo GARNITURO dol. 2,5 m masivno. IT 041 /409-743 9896 Ročno izdelane lesene ŠATUUE in SKLEDNIKE (primerno darilo) prodam, tr 25-11-289,040/237-822 9982 Prodam VRTNO GARNITURO iz masivnega lesa. tr 041/861-506 9978 STANOVANJA ODDAMO V Radovljici na Gradnikovi oddam 2 ss, okoli 50 m2, za daljšo dobo tr 531-00-46, 031/429-568 9788 V najem oddam dvo sobno opremljeno STANOVANJE na Zgoši pri begunjah. tr 574-45-01,040/640-664 9920 Planina-GARSONJERA, opremljena, balkon, najemnina ugodna, Planina III - enoinpolsobno STANOVANJE, oddam, v 23-15-600, 040/200-662, 041/774-101, Pianova nepremičnine Golnik pri Kranju oddam štiri sobno STANOVANJE, 100 m2, ena etaža hiše, nove, opremljena kopalnica na zelo lepi lokaciji, najemnina 70.000 SJT SIT/mesečno tr 070/633-303 9940 Odkupujem HLODOVINO smreke, jelke, lubadarice, plačilo takoj, tr 041/584-233 9090 TROSILEC hlevskega gnoja in izkopalnik krompirja kupim, tr 572-52-54_9943 Kupim pasjo kočo. IT 255-15-16 9969 Kupim ograjen PESJAK /zamrežen/. 041/753-463 9974 Pri drulovki prodam sončno, ravno zazidljivo PARCELO, tr 041 /647-257 9923 RADOVLJICA - zazidljivo parcelo, 800 m2, z lokacijskim dovoljenjem, prodam, tr 031/299-679 9939 Prodam 4.5 ha GOZDA v Lubniku, smer Skofja Loka - Praprotno. IT 040/282-701 9949 SMLEDNIK - okolica, lepa, ravna, sončna parcela, končna, 1.305 m2, zazidalni načrt, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 236-49-21 MAVČIČE - okolica, ravna parcela, 1200 m2, stroška spremembe namembnosti ni, lok. dov. v postopku, ugodno prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 KRANJSKA GORA cca. 670 m2 namenjena za gradnjo hiše ali dvojčka. V Žirovnici, Zabreznica prodamo 1800 m2 veliko zazidljivo parcelo, Jesenice center 1000 m2 prodamo parcelo z gradbenim dovoljenjem, Blejska Dobrava prodamo več zazidjivih parcel, TRG Bled Tel. :(04) 5 745 444 Bled prodamo izredno lepo sončno parcelo z lepim razgledom v izmeri 1400 m2. Lokacija je ob gozdičku samo 100 m od jezera, primerna za reprezentačni objekt, vilo, apartmaje... TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 BLED SPODNJE GORJE prodamo 1310 m2 veliko zazidljivo parcelo v celoti ali polovico. Hlebce prodamo 950 m 2 veliko gradbeno parcelo urejuje se lok dokumentacija. TRG BLED, Tel :(04) 5745 444_ Lesce. Radovljica, Bled v manjšem bloku kupimo trisobno stanovanje do 17 mil sit. Plačilo takoj v gotovini. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Kranj Zg. Bitnje - prodamo 898 m2 veliko zazidljivo parcelo z lokacijsko dokumentacijo in projekti za gradnjo dveh stanovanjskih hiš. tr 50-60-300, loka nepremičnine 9957 Skofja loka - prodamo 4100 m2 veliko, ravno, zazidljivo parcelo, vsi priključki v bližini, namenjeno za proizvodnjo poslovno dejavnost, tr 50-60-300, Loka nepremičnine 9960 TRŽIČ okolica, prodam lepo, ravno, sončno PARCELO 1400 m2. V 041/951- 260 10000 GARSONJERA v Škofji Loki, 20 m2, nova, opremljena, CK, takoj vseljiva, oddam, tr 070/663-303 9941 Železniki - oddamo v najem eno sobno STANOVANJE 34 m2, l.nads. CK ogrevanje, vsi priključki, opremljeno, tr 50-60-300, Loka nepremičnine o večinoma sončno, v sredo proti večeru se bodo pričele pojavljati nevihte. V četrtek b° spremenljivo oblačno s krajevnimi ploham1 in posameznimi nevihtami. Poletne vročine ne bo. Gostoljubno in lepo je na vasi Minuli vikend je Turistično društvo Hotavlje pripravilo že 12. tradicionalno etnografsko prireditev Cvetje na vasi. Hotavlje • Že v soboto so pripravili veselico z ansamblom Šok, v nedelo pa še tradicionalni prikaz urejenosti vrtov, hiš in okolice. Celotna vas se poteguje tudi za naslov najbolj urejenega kraja na Slovenskem, katerega naziv podeljuje Turistična zveza Slovenije. Ob 15. uri je prišlo na prireditveni prostor dovolj obiskovalcev, da'so se organizatorji odločili za pohod po vasi. Najprej so ustavili na kmetiji Pr' Matic. Tuje najstarejši (in tudi edini daleč naokoli) Zelo hitro smo se nato morali podati za kosci, ki so že neutrudno kosili v "senožeti". Medtem ko je takšna vrsta košnja prisotna še na več koncih Gorenjske, pa je bila zanimiva postrežba koscev. kovalcem pridružili še domačin' in kaj kmalu se je vrsta vila kot velika kača skozi vas. Pr' Boštjanovcu, kjer imajo tud' apartmaje, so prikazali pranje pe' rila po starem, vse obiskovalce pa so tudi pogostili s čajem in kort; potom ter s češpljami. Na kmetij1 Pr' Šinkovc, kjer imajo dane$ električno žago, že prej pa so bil' poznani po vodni žagi, so prika- kovaški mojster Franc More iz Sovodnja prikazal kovanje kobile Linde. Ta je bila nekoliko nemirna, saj je pred mesecem dni skotila majčkeno žrebe, ki ga je morala imeti vseskozi na očeh. Mojster More je z grenkobo ugotavljal, da ni več nikogar, ki bi se želel izučiti za ta lepi poklic. Domača gospodinja jim je najprej postregla z žganjem, kosci pa so se šalili in se norčevali. Kljub temu je vsak oddelal svojo vrsto, tudi najstarejši Janko Dolenc in znani hotaveljski podjetnik Karol Jezeršek, nato pa jim je gospodinja spet postregla - tokrat z malico. Dobili so kruh in zaseko ter mošt ali krhljevo vodo. Harmonika je obiskovalce odpeljala do naslednje kmetije Pr' Preserc. To je ohranjena kmetija, ki je bila značilna za to področje pred leti. Tradicionalna hiša z velikim dvoriščem in gospodarskim poslopjem, zanimiva pa je tudi vrtna lopa, ki so jo uporabljali za nedeljska kosila. Tudi na tej kmetiji so postregli z žganjem in z domačimi dobrotami. Bliža se Kranjska noč Najboljše počitnice so v Kranju Kranj - Domiseln in obetajoč slogan (iz naslova), ki so si ga zamislili snovalci letošnje kranjske noči, skupina sodelavcev iz Zavoda mladih, ki deluje v okviru Študentske organizacije Fakultete za organizacijske vede Kranj, uspešno namiguje na bogat program in pestro dogajanje, ki se nam po kranjskih ulicah in trgih obeta od srede, 31. julija, do nedelje, 4. avgusta. Uspešna izvedba lanskoletne Kranjske noči je organizatorje ŠO FOV Kranj vzpodbudila, da se tudi letos vpišejo v skoraj dvajsetletno (s presledki) zgodovino Kranjskih noči. Nedavno so v Vili Bela predstavili program najdaljše kranjske noči, ki bo letos potekala kar pet dni. V tem času se bo na 11 različnih prizoriščih zvrstilo preko 50 različnih prireditev in spremljajočih dogodkov s LOTO IZŽREBANE ŠTEVILKE :>!). KROGA. / dno 21. 7. 2002 2, 6, /, 9, 34, 36, 38 in dodatna 28 Izžrebana LOTKO številka 2833// V 30. krogu i<> predvideni sklad za SEDMICO 140 milijonov SIT /a dobitok LOTKO: 36 milijonov SIT številnimi nastopajočimi. Med soorganizatorji so tudi letos TD Kranj, Lutkovno gledališče Kranj, Taborniki, Gasilska reševalna služba Kranj in drugi... Organizatorji so skupaj s podizvajalci v projekt vložili slabih 22 milijonov tolarjev, po njihovih besedah pa so poleg podpore širše javnosti ter lokalne in regionalne skupnosti k boljšemu programu pripomogli tudi nepogrešljivi sponzorji in do-natorji. Tudi z njihovo pomočjo bodo obiskovalci in turisti lahko tudi letos brezplačno preživljali najboljše počitnice v Kranju. Med številnimi dogodki velja izpostaviti po nekaj letih zopet obujeno prizorišče pred Prešernovim gledališčem, kjer bodo nastopali znani kantavtorji in ulična gledališča, koncertno močan bo tudi Pungert in pa seveda tradicionalni "žurplac" za mlade na Slovenskem trgu, kjer bo tudi medijski oder, s katerega naj bi potekali tudi direktni prenosi na Radiu Kranj, tudi letos bodo v "mednarodni vasi" gostili predstavnike tujih držav v Sloveniji, v "Lovu na Dušana Mravljeta" bodo zbirali denar za Varstveno delovni center v Kranju... Seveda tudi letos ne bo manjkalo nagradnih iger za obiskovalce. Organizatorji v petih dneh pričakujejo več kot 60.000 obiskovalcev in po napovedanem programu sodeč, jim to lahko prepreči le še dež. Več o programu v prihodnjih številkah Gorenjskega glasa, tudi glavnega medijskega pokrovitelja, in seveda na internetni strani www.kranjskanoc.com. Igor Kavčič V konjskem spremstvu in harmonikarja so se nato povzpeli do domačije Pr' Vresjak. Tu so prikazali, kako se je včasih delalo lestev. Lastnik je na hudomušen na- čin prikazal delo "na babi", ki je bilo še posebej težavno. Razen tega pa so udeleženci videli še ostalo staro kmečko orodje za predelavo lesa. Ob poti so se obis- zali žaganje "na roke". To je bij0 zelo težavno opravilo, ki je včasih zahtevalo veliko moči - danes pa le en pritisk na gumb. Med obiskovalci je bil tudi JulJ5 Albrechts z družino iz Belgije. Ze sedmič je v Sloveniji, vedno & nastani na Četeni ravani in poten1 prečeše Slovenijo. Na tokratni prireditvi mu je bU° zelo všeč, takšno kmečko življe' nje pa pozna še iz Belgije - le & je bilo tako pred 50. leti. Pri DJ bodo ostali še dva tedna, ogleda'1 pa so si tudi Čipkarske dneve v Železnikih. Boštjan Boga taj Dopust do sto tisoč tolarjev Začel se je višek poletne sezone. Nekateri Gorenjci so se že vrnili z dopusta, drugi še ne, večina pa jih čaka na "last minute", ko oziroma če se bo pokazala možnost, da odidejo na dopust za kar nekaj tolarjev ceneje od običajne ponudbe. Novorojenčki V obeh gorenjskih porodnišnicah se je v preteklem tednu rodilo 31 otročičkov, in sicer v Kranju 23 in na Jesenicah 8. V kranjski porodnišnici je na svet prijokalo 23 novorojenčkov, od tega 7 deklic in 16 dečkov. Na prvem tehtanju je bil najtežji deček, ki je tehtal 3.970 gramov, najlažji pa je bil prav tako deček s 2.750 grami. V jeseniški porodnišnici je prvič na ves glas zajokalo 8 otročičkov, od tega 6 deklic in 2 dečka. Kazalec na tehtnici je 3.950 gramov pokazal najtežji deklici, najlažji deklici pa 2.230 gramov. "'Last minute' je turistična ponudba, za katero se odloča vse več ljudi. Med odločitvami še vedno prevladuje Hrvaška. Kar se tiče obiska ostale tujine, se ljudje najmanj odločajo za Španijo in Tunizijo, največ za Turčijo. Najcenejše možnosti, za kar se jih tudi večina odloča, se gibljejo (za posameznika) tja do petdeset, v tujini do sedemdeset, osemdeset tisoč. Čez sto tisoč gredo redki. Ti se potem raje odločijo kar za redno turistično ponudbo in ne Mast minute'," pravi Li^ja Povšin iz Turistične agencije Pelikan in dodaja, da je na splošno sezona bolj slaba. V Agenciji Odisej nam je Aleksander Čulibrk razložil, da njihova agencija pravzaprav nima "last minute" variant, imajo pa razna znižanja cen. So bolj speci- alizirani za Hrvaško, predvsem za Korčulo in Hvar. "Ljudje še vedno največ hodijo na dopust na Hrvaško." Povprašali pa smo tudi nekaj naključno mimoidočih za njihovo mnenje, in če bodo šli na dopust - kam ter kdaj. Stanka iz Brnika: "Na morje gremo avgusta z družino v Pre-manturo. O "last minute" z možem še ne razmišljava." Egidij iz Desnice in Nataša iz Skofja Loke preživljata poletne dneve zelo aktivno. Egidij je še študent in gre na morje takrat, ko ima čas in denar. Nataša pa pravi: "Jaz sem že bila na dopustu; na jadranju po Ja- dranu. Drugače se mi zdi, da J "last minute" kar ugodna zadev Predvsem za študente." ..Q "O "last minute" nisem toh^ razmišljal. Na dopust pravzapr^ ne grem. Bil pa sem tri dm Kolpi, kar je bil precej aktiven ^ kend. Spoznavali smo nara * II W-1 veslali, spali p° milim nebom-;; Malce nas je s cer namočil d& vendar je ^ SUPer' ZrV Matej iz KrJ, nja, ki meni,« je Slovenija zelo lepa in W J Slovenci premalo poznamo. Alenka Brun, foto: Tina Do"'