List 31. Priloge in postave k postavi o zemljiškem davku. Obrazec L k §. 23. Sestava najpoglavitniših reči, na ktere se mora gledati, ko se okraj popisuje. 1. Okraja lega, velikost, meje, število občin in samostojnih grajščin. 2. Podoba tal sploh: a) ali je okraj na višini ali v nižini ves ali po nekem delu ? b) ali in ktero gorovje ali veče hribovje gre skozi okraj? c) ali in koliko površna podoba tal kmetovanja stežuje? d) ktera jezera, reke in veči potoki so v okraju? e) ali je kaj grezi (zamokov) in močvirij, in koliko? f) ali podoba in lega tal dopušča vodi odtekati se, in ali je za ktere strani ali kraje nevarnost pred povodnijo, plazovi in usadinami? 3. Podnebne (klimatične) okoliščine: a) moč splošne podobe tal (k 2) do podnebja; b) gospodujoči in posebno škodljivi vetrovi; c) pokončevalne plohe in toče; d) moč, ki jo ima podnebje do rastlinja in kmetovanja; e) začetek in trpež jesenskega in spomladanskega oranja in sejanja, žetve in košnje itd. 4. Kakošna je zemlja sploh: a) kako je zemlja na-mešana in zložena, in kako se zavolj tega legije ali teže obdeluje; b) ali so kje veči nerodni in brezvodni prostori itd. 5. Koliko je prirodka na d. a. oralu od raznih ob-delovanjskih redov. 6. Naprave, da se voda nabira, zemlja osušuje ali namaka; drenaže. 7. Občilni (komunikacijski) pomočki: a) železnice, državne, deželne in okrajne ceste, vozne (plovne) vode; b) kakošne so občinske ceste, poljske in gorske poti. 8. Prebivalstvo: a) koliko je prebivalcev v mestih, trgih in na kmetih; b) koliko je mest, trgov in vasi; c) pridelovanje ali zaslužek in preved, obrtnost, fa-brike, rokodelstvo, rudarija in fužinarija; druge, posebno s kmetijstvom zvezane izdelalnice, na pr. piva-rije, žganjarije, opekarnice (ceglarije), cukrarnice itd.; d) veča ali manja premožnost. 246 9. Prirodnine: A. Od rudstva. , B. Od rastlinstva: a) žito in sočivje; b) kuha; c) zelenje, sadje in vino; d) kupčijske rastline; e) trave in zelišča za krmo; f) lesovje; g) preostanek (prebitek) ali pomanjkanje rastlinskih pridelkov; kam se podajajo in odkod dobivajo. C. Iz živalstva: a) živina, posebej v mestih, trgih in na kmetih, v primeri k okrajnemu prostoru in prebivalstvu; b) kakošnega in kterega plemena je živina; c) večkratne živinske bolezni; d) kaka je reja in ka-košen vžitek raznih živinskih plemen; e) kam se prodajajo živinski pridelki itd.; f) po čem je živina in drugi živinski pridelek. 10. Zemljiščino ali gruntno razdeljenje: a) Ali so posestva bolj ali manj razdrobljena; kako so velika in koliko jih je; ali je kaj skupnih večih pašnikov, kaj pristav in velikih posestev; po tem v kaki primeri je prostor kmetijskega zemljišča velikega posestva k malemu posestvu; b) koliko je vsakega obdelovanja po prostoru; c) kako zemljišča leže v primeri k hišnemu in kmetijskemu poslopju; in v zvezi s tem, ali so vasi goste. 11. Kako se kmetuje: a) Navadni načini kmetovanja (trojnopoljsko, kolobarsko, ali tako, da se njiva v laz ali ledino pušča itd.) pri velikem posestvu, kakor pri malem; potem koliko je prahe v primeri k obsejani zemlji; b) ali je več ali manj delavcev potreba, in ali se ima kaj poslov in drugih kmetijskih delavcev, po tem kaj stane njih zdrževanje in zaslužek z ozirom na to, ali je obilo ali malo delalnih rok; c) vprežne moči, s pristavkom, kakošna je vprežna živina, kako se vozi, orje, vlači (brana) itd. ali s čvetčrjo ali s parom itd., potem po kolikrat se sploh za vsako žito ali sadež orje in vlači ali brana; d) ali se rabi in kakošen gnoj, kosti, lapor, apno, sadra (mavec), pepel, trohlina, stelja ali drugi gnojni nadomestki; e) kako se kmetuje ali ravna z gozdi. 12. Po čem se zemljišča prodajajo ali v zakup (štant) dajo. Kako je poprek kupsčina in zakupščina (štantnina) od večih, srednjih in manjih posestev in celih kmetij, potlej od posamesnih zemljišč in parcel iz zadnjih 15 let. 13. Po čem so drva na porobku (rastilu) po d. a. sežnju 30" dolga trdega in mehkega lesa, potem kakošen je poprek jesenski vinski kup tistega leta, kterega je vino zrastlo. 14. Poprečni kup tistih stvari (materijala) in pri-rodnin ali pridelkov, ki jih je za obdelovanje potreba. (Dalje prihodnjič.) List 32. Priloge k postavi o zemljiškem davku. (Konec.) Obrazec II. k §. 25. Vrstilna tarifa. Vrstilni odsek..... Obdelovanjski red (način) v 8 vrstah Cisti prinos na oral po gold. in kr. Njiv Travnikov Vrtov Vinogradov Pašnikov Planin Gozdov Jezer, močvirja, ribnikov (bajerjev) .... dne ...... Okrajna cenilna komisija. Obrazec III. k §. 25. Način, kako se zakrožujejo tarifne cene čistega prinosa. Čez 2 kr. do 20 kr. od 2 do 2 kr. „ 20 kr. do 1 gold. od 5 do 5 kr. ;; 1 gold. do 4 „ od 10 do 10 kr. „ 4 „ do 10 „ od 25 do 25 kr. „ 10 „ od 50 do 50 kr. 254 Obrazec IV. k §. 28. Izkaz zglednic (primerjalnic). Kako se občini pravi Red ali način obdelave Vrsta Zglednice kakošne so: Deli, iz kterih obstoji prst ali živa zemlja Kako globoka je prst Spodnja zemlja Kako leže, proti kteri strani sveta vise, koliko imajo vlage in s kterimi posebnostmi se odlikujejo Lastnikovo im6 in stanovališče Ime posestva po legi Kako je podoba in naznamba mejašev .... dne ...... Okrajna cenilna komisija. (Podpisi.) Obrazec V. k §. 33. Sestava vrstilnih tarif. Okraj Vrstilni odsek Cisti prinos v denarji njiv ) travnikov > v 8 vrstah vrtov ) .... dne ...... Deželna komisija. (Podpisi.) Obrazec VI. k §. 36. Vcenilni register in zrajtani čisti prinosi posamnih parcel po cenah, ki jih deželna komisija za uravnavo zemljiškega davka dne . . . postavila. Posestni list ~ .A . ) obdelovaniski red Po vcemtvi j yrsta ^ > obdelovaniski red Po vgovoru j yrsta A. Površje ali prostor davčnih zemljišč po oralih ? sež Po raznem obdelovanju in vrstah Površje po oralih ? sež. Čisti prinos po gold. in kraje. A. Cisti prinos po gold. in kraje. B. Površje ali prostor davka prostih zemljišč Stavišča in dvorišča po oralih ? sež. druga po oralih ? sež. Opomba Obrazek VIL k §. 36. Sestava podobrotnih vrst za vsako občino. Obdelovanjski red ali način Parcelna številka od — do •— Površje ali prostor po vrstah Skup vsi predeli Cisti prinos po vrstah Skup vsi predeli Obrazec VIII. k §. 36. Okrajni pregled, kteri kaže njive in njih prinos, travnike, puščine (nerodnice) in skupni znesek vsega površja tudi z narodnim svetom vred. Obrazec IX. k §. 36. Glavni preged, kteri kaže prostor in letni čisti prinos njiv in travnikov, potem prostor davka prostih in nerodnih zemljišč, površja rodnih zemljišč letnega čistega zneska poprek na en oral in skupni znesek vsega površja, tudi z nerodnim svetom vred. Vidili Sestavljen dne . . . . . . dne . . . Okrajna cenilna komisija (Podpis.) (Podpisi.)