Leto IV., šiev. 12. V Celiu, torek dne 31. januaria 1922. Poftnina plačans o gotoDim. •*^BBmmaM^^Km B^^^l ¦flHiS V^i^H ^^H^V Ali^H Hi^iB BBI R9HH0 WMmiTni HBhSm HfflBTir^^ _.__ . •/.axC* - ' ^BS^^S^BHflBfl^BHflB ' ¦SHflHBBl s^HB^BBM ¦^¦¦¦¦¦H AHflHflHflHj ¦¦¦!¦¦¦¦ ^BHflHflBA BBBBflSH ¦S^^HBH K9flMBaS9 ¦¦dbHbm EImP^^ -^""^ , *7 \ \ •¦ ^fllHH&i i&^H Si9 l^^^^^^v ^i^i^L^MBl^ftA HHB JHfW ¦hh HiH ^^^^ vs^s - '*¦¦ * Stane letno 48 Din, mesečno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. — Oglasi za mm višine stolpca 40 p. Reklame rned tekstom, osnirtnice in zahvale 50 p. Posamezna številka stane 50 p. Izhaja vsak toreft» četrfiek in soboto. Uredništvo Strossmajerjeva ul. št. 1, I. nadstr. Teiefon št. 53. Upravni&tvo Strossmajerjeva ul. št. 1 pritliCje. Telefon St. 65. fc=a Račun kr. poštnega čekovnega urada štev. 10.066. «^ Vsom uaprednim županoin, podžupanom, odbornikom in občinskim tajiiikoinl Dobra občinska uprtava ie prcdpogoj dcbre in močnc države. Prav posebno velja to za našo dr- žavo, v katcri poineni občina teinelj vse dr?,avnc zgradbe, in v kateri inia innoffo vcčji pomcn, večjc pravico iu vcoje na- loge, kakor jih jc imela preie. Ta položaj treba samo izkoristiti. Ni nalocja občine •samo izvrševanje ukazov. marveč slav- no je dclo v lastnem delokrojru, sniotrc- JH) dulovanje za gospodarsko povzdigo naroda, pospeševanje vseh oanog gospo- darstva-; zlasti kmetijske Drodukcije, obrti, indubtrije, rcšcvan.ic vclikih iialos, ki calcajo občinc na soci.iahreru in kultur- HLMIl pOljll. Dobra in poštcna upr'ava inora ust- variti jak in silen narod. morn ustvarlti jako in sihio dr/avo. Dolžnost je vseli tistih. ki sodelujejo pri občinski upravi, da delniojo v tej smeri. Da pa pojdemo po isti t/oti in o- lajžatno naloge, ki nas Cakaio. osnovali sr.io društvo »Samouprava«. ki naj zdru- ži v sebi vse one, ki hoče.io bodisi s svc- fom, budisi z dejanjem sodelnvati v ob- činskih upravah. »Samounrava« bo or- ganizacija, v kateri se bodo meclseböj- Tio poučcvali in krcpili. pri kateri bomo iskali nasveta. katera bo zastopala v slučajih potrebe celokupne naše inte- rosc. lNamcii »Saiiiouwave« v .sniisln pravil jc: i. da poučiije članc o zakonih In predpisili glede sainonnravnili teles splon, zlasti pa Riede občinske .uprave in posebnih potrebah občin in o pospe- ševaujii kulturnili in jiospodarskih ko- risti občanov; 2. da čnva sainoupravn »bčin in drugih samoupravnih teles v okvini veliavnih zakonov in zasigura pravilno izvrševanje vseli sai.nonpranili pravic. Drustvo prircia redne in izredne dništvciK1 shode, spomenice in i-esoln- ci.io oblastvom in zakonodainim odbo- rom. Vabimo Vas, da nristonite! lavitc svoj ])ristoD na naslov: »Samouprava«, Ljubljana, tajništvo JDS, Narodni dom. Dr. Juro Mrrtšovec. župan v Celiu. Rr. Rikard Karba. žnpan v Kaniniku. Ciril Pirc župan v Kraniu. Karel Rozman zuoan v Novemmestii. Zicbijmo! (Dopis iz uradniških krogov). Kako pomcniben ye ta klic! Kolike važnosti je to socijalno VDrasanje! --- Zidajmo! Pa s eim? Boi nroti stano- vanjski bedi! Za vojno pa treba denarja! Pri pregledu dvdi proicktov, ki sta bila v Novi Dobi 26. 1. 1922 objavljeiia, zidajmo iiiše s prispevki. ki sicer v pr- vem momentn niso tako visoki. pri štu- diranin celega projekta oa nridem do zaključka, da je treba takoi »obrati ^iila in kopita ter pobegniti iz Olia. Irrmm 2 sobi in 1 sobico. sem činov- nik IX. razreda, aktivftetna doklada je odpravljena. 30 % moje fiksne place od 12.000 K io jc 3600K od^ovaria prilicno stnnovanjski dokladi. katere Da ni. Rc- cimo, da to odgovaria stanovanjski na- :edbi. Pride pa šc zraven orilicno 120 K /•.» dimnikarjii ter 120 za izvoz snietl. foraj postranskih dajatev še 240 K. l.et- »a škupna naiemnina znaša torej 3M0 K. Po projektu g. Žabkaria naj še pri- spcvani letno 120 K skozi 40 let, po ¦nredlogu g. I}feiferja pa letno 300 K skozi 15 do 20 Let- Eno. dve. tri leta bi Se človek to breme prcnašal. za dalje časa se pač ne more nikdn vezatl v take izdatkc, ker ne bode irnel nikdar !iaska. Iz srea privoščim knkovc pvi- spevkc kornunalni upravi. na le do go- to ve meic. Po prveni prediogu bi stalo • 5 his 10,000.000 K. 6% obrcsti in amortizacija 6(H).00O K, najemnina 144.000 K. Prima- njkljnj 456.000 K se naj krijc z dokladami ictnih 560000 K, kar da prebitck letnlh 104.000 K. Ker so te hi§e 25 let vseh dav- kov in doklad proste, nonravila pri no- vlh hiSah lc malenkostna. imamo v 25 letih prebitka nekako 2,600.000 K, v tem času pa smo s 6% že tudi orccej glavni- ce odplačali. \ Po prediogu g. Pfeif er ja stane 8 hi^ I 16,000.000 K, vzemimo 6% za amortiza- I cijo in obresti — 960.000 K. najemnina bi j znasala 230.000 K. Primanjkljaj 730.000 | kron naj bi sc kril s posebnimi doklada- mi na stanovanja s 780.000 K. kar da prebitek letnih 50.000 K, v 25 letih pa 1.250.000 K, na kapital pa sc je gotovo, kakor zgoraj onienjeiio. v 25 lotilt /o tit- di preeej odplaealo. Stanovanja v teh hišah po niojeni innenjn niso predraga. Izkalkuliral scm vpoštevaje kuliinjo tudi za stanovanjski oddelek, da pride stanovanje z 2 «jobama in 1 kuliinjo na letnih 2250 K. s 3;sobaml in 1 kuhinjo pa na letnih 3000 K, po prcd- logu g. Pfciierja pa 2 sobi in 1 kuhinja na letnih 2400 K. K tem zneskom pa sc pribi.ienio 22% gostaščine in vodarime, za dimnikarja in odvažanie snieti, za razsvctljavo stopnic in še predlaganc doklade, pa smo stanovanja prcccj po- dražili. Upati je. da se draginja v nekaj le- t"iti vendar poleže, ali nai ostanejo sta- novanja vedno še tako draga? S člm pa bodenio pozneje plačevali. ko se bodo začele draginjske doklade polagoma zni- žcvati? Od državc vendar nc inorenio zalitevati vednega zviševanja plač? Od kot! se naj jemlje? Pritožbe o visokih davkih se ne bodo nikdi'.r polegic. Ala> se navija na eni strani, je treba radi rav- uotežja navijati tudi na drugi strani Pc- hainiu se za to, da se začnc koučno ?e odvijati. Zidajmo za sedanji rod in za poznejiše rodove. bremeiia pa razdelinio tudi na poznejše rodove. Komunaine hi- še naj so amortizirajo v 100 letih, ne pa ŽC v 40 ali pa celo že v 15 do 20 letih. Izjavljam pa, da so stavljeni predlo- gi dobri in povsem stvarni. za posamc- znika in malega Cioveka pa nc sprcjem- liivi. Mislim pa, da so zn zidanje deiav- skih his poklicani: veleindustrija, vele- trgovina in velekapital. Tudi bi nemara založena glavnica bila lc tem faktorjem v prid, nko se hišc namenijo v svrhe za delavska stanovanja. (Davcna ugodnost za zdrave cJe/tivske MSc!) O stvari bi bilo dobro slisati ;c dru- ga mnenja in predloge. Tore» na delo.» Zidajmo! DW. \Z NARODNE SKUPŠClNE. Scja 28. januaria. V razpravi je poročilo odseka o tr- govinski pogodbi z Avstriio. Zaeasna pogodba bi se naj podaljšala do 31. .ml. 1922. Posi. Skulj (SLS) zahteva obenem tneditev vprasanja potnega Jovolienja incd Avstrijo in našo državo. Trg. min. Spaho pravi, da sc poga- ianja še niso mogla dovršiti in se vsled k-ga iii mogla predložiti definitivna. pr?- go'.lba. Pogajanja pa bodo knialu kon- cana. Jc le šč nekaj spornih vprašanj glede pj-Mineta na Stajerskcni. Posl. dr. Hohujec (SLS) se bavi /. vprušanjem trauzita na progi Maribor- Špiljc-Radgona - Ljutorncr. Zahteva. da se dosežc tranzitni promet. Pcs\. dr. Koruii (soc. dem.) je pioti pogodbi. Avstrija se nai združi z Nein- ciio i/i iakrat se naj sklepa no\ra po- gociba. Pri glasovanju ie bilo samo 138 po- slanccv. OU teh je 29 glasovalo proti pogodbi. Ker ni bilo kvoruma (141 po- slancev), zaključi predsednik sejo kor ncskjepčno. Prihodnja se.ia v pondcljck oh 16. iiri. Predsednik izjavi. da bo vsem poslancirin in minislrom. ki so neopravi- čeno, izostali, odtegnil dnevniee. V varstvo iistave. Notranii minister dr. Voja Marinkovič .ie dal eiede var- stva ns^avc naredbo vsem uolitičnim ohlastim, v kateri povdana zlasti doloü- bo Ciena 142 ustave, po katcri se z dnc- voni razglasitve ustave ra/veljavijajo vsi zakonski predpisi. ki bi bili v na- sprotju z ustavnimi naredbami. Ustava je z razglašenjein stopila v veliavD in je obvezna za vse in za vsakogar. Zato n- kaziije oblastem, da postopajo v vsakem oziru po ustavi, ne glede na zakone. ki so v v'eljavi. kolikor so ti v nasprotju z ustavnimi določbami. Opozaria zlasti na določbe drugega oddelka nstnve, ki go", vore o temeljnih državljanskih pravicah, ki se moraio skrupulozno snoStovati. Jzgredi v češkem parlamentu. V ee- ški narodni sknpščini je 27. januarja pn- šlc cio velikih tnmnltov. Povzročili so jih komiiiiisti, podpirani od nemskih naci- jonalcev. Nekdo je vrgel smrdljivo bom- bo. V zborniei je nastal tak smrad. da je moral predsednik prckiniti sejo. Po zo- petn! otvoritvi je izjavil. da io bila ta se- ja najžalostiiejša od vsch doscdanjili In naznanil, da so komunistični poslanct Gospej Marici Cajhnovi roj. Osetovi v spomin. Mrzla zimska polnoč. Povsod vse tiiio in mi mo. V prcslcdkih Da zabrije v nočni mir preko pustih zimskih poljan oster veter, ki zavije okoli hišc. kier sc na vogalih razbije v žalostno tuleče Rlasove. Polnoč je, a prebivalci hiše so vsi »okoncu in ne uživajo sladkosti lepih sanj. Ncmir in razburjenost spreinljajo globoki vzdihi ir, otožni klici. ki se sliSijo iz sobe, v kateri se bojuje za svojc mla- do življenie gospa Marica. In vetcr ved- no močncjc tuli. Ostra sapa njegova sili v hišo iskat svojo žrtev. Zq se ie ukradla v sobo in ž n]o jc priplavala tudi snirt. ki je poljubila tnlado mamico na čelo. Kako dobro jc slutila in čutila. da je pn- sla po njo. Zbala se je je in zato je zbra- ia vse telesne sue in se oklcnila svojega moža z vročo prošnjo: »Mož moj ljubi, brani me, ne P'listi me umreti v trenutkn. ko bi tako rada živela!« A smrt nelz- Prosna si jo je oklenila in ustnicc prose- Je so utihnile za vedno. Tako ic umirala Marica. li krn^a smrt, ti neusmiliena smrt, zakaj tako čudno izbiraš svoje žrtve? Zakaj si nam vzela iz naše vrste Marico. imado mamico v trcnutku, ko ji je bilo življenje najbolj drago? Če še nikoli, to- krat si sc gotovo zmotila, ker si usodila tako kratke trcnutke srcče njej, ki jili je zaslužila v uajvečji meri. Dosti prekrat- ke so bile urice sreče. ker šc ni niti leto minulo, ko jc kot mlada ženica stopila v novo življenje. Marica Cajlmova ie bila doma Iz Hruševca v St. Jurjii ob iuž. žel. Na pii- jaznem gričku, sredi rodovitnega polja. stoji bcla hišica, dom Maričin. kjer je prcživela brezskrbna leta otroških dni. Komaj je nekoliko dorasla. žc je posku- sila kupo bridkosti, ko je izgubila svoje- Sa marljivega očeta. Pridna mamica Je ostaia sama z otroci in jih vzeajala ter vzffojila v marljive narodne delavcc. Sinovi so drug za drugim ostavili dom ter šli za svojimi poklici. Le Marica in najstarejši sin Ivan sta ostala doma ter pomagala materi gospodariti. Srcčni so bili tisti časi, polni Ijubczni in veselja. v Nebo je zažarelo, priplavali so ru- deči oblaki in začel se ie krvavi pks, kateri je zahtcval toliko nedolžnih žrtev. Tudi Osetrtvim ni prizanesel. Na gali^kih poljanah je izdihni] svoio dušo brat Ivan, ostale so pa na knit način oreganjali. Takrat bi bilo srec materino izkrvaveio, da je ni tolažila Marica, ki jc gone juna- ško prenašala, ker je bila prepričana, da bodo po hudih časih napočili lcpši dncvi — dnevi našc svobode. Malo ie bilo ta- krat sloveiiskih d-eklet. ki so tako entile kakor rajna Marica. Mlade silc svoje je vada žrtvovala svojemu narodu. V vsen narodnih dništvih v St. Junu ie uspešno in /. veseljem delovala. Bila ie najmarlji- vejša nabiralka darov za razne narodne namenc. Posebno se jc odlikovala v de- k'aracijski dobi s pobiranicm podpisov. Imela je tudi zbirko pesniic. katere le spesnila ob tihih pomladanskih ve^crih. V teh pesmicah je razodela svojo dušo, ki je bila polna Ijubczni do vsega lepega. Ko nam je zasijaio solnce svobode, takrat jc oko rajne žarelo sameg.i vese- lja. Njena vroča želja, njeni upi so sc iz- polnili. Videli smo jo v pestrobarvni na, rodni noši pri raznih manifestneijah, kjer se je v krogu prijateljic veselila in pre- -pevala narodne nesmi. v S svobodo jc pa prišlo za Marico tu- di novo Živlienjc. Na Oorico ie prisijal vabljiv žarek, ki jo je zadel v njeno mla- do sree in jo izvabil iz okrilia njene ma- mice. Teika ie bila odločitev 7.n n\n ki jc s tako ljLibeznijo visela na svojeni do- mii. Pa nioč Ijubezni premaea vse ovire in tako sc je tudi Marica ndločila zapu- stili dom. Hitela je v naročie novemu življenju. V nckaljeni srcči je živela na svo- jem noveni domu na Teharjih, ker je do- bila v možu razurnnega in dobrega tova- riša. Pa dnevi sreče in veselia so bili ninogo prckratki. Zapustila si moža. kl je ostal brcz skrbne ženke in Diistila si inn malega sinka brez dobre mamice. Oj ti ubogi Božidarček! Zakaj jc smrt tako neiismjljena, da ti .>e vzela ljubo mamico v trcnotku, ko bi jo najbolj po- treboval? Ti ljubček mali niti ne veš, s kakšno ljubeznijo bi te mamica gojila hi s kakšnim veseljem ti zrla v tvoje ne- dolžno oko, Ni ti bilo usoieno. da bi do- čakal one sreČne urice. ko bi ob strani svoje mamice živel najlepše otroško živ- Ijenje in vračal s poljubčki Ijubezen svo- ji mamici. Vso to srečo ti ie vzela grda smrt. Umrla je tvoia pridna mamica. — Ustnice njene so utihnile in iz očesa s» izginili žnrki Ijubezni. Alamico tvojo so položili v hladno zemljico Dod cerkvico sv. Ane, kjer bodeš našel gomik), pod katero spava tvoja zlata mamica. Ta- krat sc bodes zavedel, da si tudi ti Ime! Ljudsko vseučilisče v Celju. Danes v pondeJjek 30. januarja točno ob pol 20. uri predava okr. šolski nadzornik gospod Ljudevit Černej „O pOIttenu Otroikili Iger". Roditelji, udeležite se tega važnega predavanjal fciran -¦ iM) U li Ü o A* ¦ ,. (2 Haken. Koutny in Skalak izkl.iuceni (xi pctili sei. Nato se je oglasil k besedi vo- clia nem skill nacijonalccv clr. Lodge- n;a,u>', ki jc priznal, da jc vrgel smrdljivo bombo clan njegovesa kluba dr. Hcran, in jc izrazil imenom kluba svoje obžalo- vanje. Posl. Be ran je takoj po dejanju jzginil in se odpeljal iz Präge, baje v Nemčijo. Vse stranke. brez izieine, so obsojale njcgov surovi nastop. Domtie- va sp, da bo svoj mandat odložil sam, ali pa bo prisiljen k temu od svoje stranke. Reakcijonarni volilni red 11a Mad. zarskem. Novi volilni zakon odreka vo- lilno pravico vsem uradnikom. učiteljem, duhovnikom in odvetnikom. ki so bili ra- di -nepatrijotienega« obnašania odpu- ščeni disciplinarnim potom. torej vseirij ki so nastopili kedaj proti sedanjemu reakcijonarncmu režimu. J D &. JAVEN SHOD DEMOKRAISKE STRANKE se vrši na Svečnico 2. febr. v SREDIŠČU OB DRAVI ob 3. uri pramba vranska. pevsko društvo «Vran- **ka vila« z zastavo. Zastopana so bila siadalje vsa druga vranska drustva ka- kor Ciril-Metodova podružnica, Čitalni- ea, Podružnica Jugoslovenske maticc. Dfžavna krajcvna zaščita dece in nilacli- *ie na Vranskem, krajcvna organizacija fngoslov. demokratske strankc, vsi ura- iii na Vranskem, kakor sodišče, notari- »at, finančna kontrola, orožništvo in 2u- panstvo. Svojega zastopnika sta poslali utdi glavni odbor Jugoslov. matice v Ljubljani, okrožna organizacija JDS v v. Celju tor obeina Pnekopa. Rajnega jc sprcinljalo na njcgovi zadnji poti veliko stovilo ljudstva iz trga in okolice. Trugo so ponesli na pokopališče vranski Soko- )i, ki so bili zastopani v častnem štcvili:. Na pogreb so prihiteli tndi Sokoli iz Bra- slovč, iz St. Pavla in iz Žalca. Pogrcba so sc udeležili tudi šolarji tukajšiije šest- razrednicc. Vsak od njih jc imel v rokah ücleno veiico in s teiui vejicami so po- stlali hvaležni učenci in učenkic svojemu Hiiblienemn učitelju njegovo mrzlo po- stelj. »Vranska vila« je zapela svojemu predsedniku tri žalostinkc ob inrtva- škeni odru in na pokopališču. Ob od- prtem grobu se je od pokojnika poslovil z lepimi besedami starosta brat dr. Sor- ko, imenom njegovih stanovskih tova- rišev pa mil je govoril njegov dolgo- letni prijatelj gospod nadučitelj Bizjak iz Celja. Velika udelc/ba pri pngTebu priča jasno, kako vcliko spostovanij in zaupanje je vžival rajni Jak.se. n;e le na Vranskem, teinvcč v celem okraju in še izven njega. Njegovi ccnj'cni gospej so- progi, ki leži sarna težko bolna. da ni- rnogla spreiniti svojega Ijubljcnega so- proga na njegovi zadnji poti, naše iskre- no sočntje! Iz Šoštajija. Javni in zasebni urad- niki v Soštanjn prirede v soboto dnc 4. svecaiia 1922 v hotelu »Union« v So- štanju plesni veneek. pri katercm svira vojaška godba iz Maribora. Čisti dobl- ček ]'•':•¦ namenyen revni ' deci. Posettte to prireditev v najlcpšem številii. Vabf- la se bodo pravočasuo odposlala. Zdra- vo! Odbor. Vitanjc. Lepaki za otvoritveno sla\- nost naše narodne čitalnice so razp«- slani. Na sporcdu je slavnostni govor, Kodba, petje, srečolov in pies. Začetck s-b 3. uri popoklne. Vstopuina 2 Din. Prireditev sc vrši v prostorih gostilne pri L. Tepeju. Zu jedila in dobro pijaeo je bilo v Vitaiijn še vsikdar najbolje pu- skrbljeno. Pevci pridc.io iz Celja in Ko- njic. godba iz Oplotnicc. Prijatclji pri- jnznega trga, drustvenega živlicnja mi neprisiljenc. prijetne zabave, pridiK1 poinoštcvilno. Za zunanji pomj) nimama denarja. sprejeli vas pa bodemo /. oclkri- tim veseljem in hvaležnim. sreem. Žiče pri Konjicah. Poročali stc /e o smrti g. Iv. Gosaka. podomače Kučet. Bil je okrog 20 let župan v oiii dobi. ko se je moral za vsako slovensko beseclo prepirati z avstrijskimi oblastmi! Zave- den narodnjak, s svojo glavo niislec. značajen poštenjak, osebno zelo ljubcz- niv, jc imel mnogo prijateliev blizu in daleč. Pokojnik je za svojee vrlo skrbel in vzgojil otroke v narodnem dulin! Blaj? inu bodi spomin! Prosveta. V zvezo slovenskih oevskih zborov lahko vstopi vsako zakonito priznano persko društvo in vsak zakonito priznan pevski zbor Slovenije. Pravila bodo v krfJtkem dotiskana. Pozivljamo vse slo- venske zbore, da nemudoma iavijo svoj ¦pristcp k »Zvezi«, nakar dobe pravITu in vsa pojasnila po po§ti. Naslov: Zvezn slovenskih pevskih zborov. Ljnbljann. OJasbena matica. Češkoslovaška r 101 3—3 Šmrtno ob Dreti. fflLAME «ffllNOVO BLAGO ¦H^ Povsem zrela se dobioa povsod. iPm bmlsM Men soli, SDtep mess is massi 16HQRWie »i d.d. j 1169 Petrlnja 30-23 | silavno zastopstvo za Slovenljo:' R. Bunc in» drug CeiJe Ljubljana Marihor Oglejte si manufakturne trgovlno «F» JSL \J I>IS!Z Celje - Gaberje 16, nasproti vojašnic! kralja Aleksandra Priporoča se vsem odjemalcem: na drobsio in debelo» Dospela je veliika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufaktumo blago. Jadranska banka Delniška glavnica: Kx>on X2o,ooo.ooo-— Delniška glavnica: I-.ii? 15,ooo,ooo- Rezerva: Kpon 60,000,000 — Rezerva: X-ix> 5,ooo.ooo-— _ ^octraicMice: Beogr-ad9 CELJEI Cavtat, Dubro#nik, E^c-gnovi, Jelsa, Ko-čulay Kofos*9 Kfanj, Ljubljana, Maiari zavod Frank Salcser State Bank 82 Coi-tlandt Street New York Citty.