LETO VI/1967 • ŠTEVILKA 1 FEBRUAR CENA 50 8. DIN Družbeno-politična aktivnost komunistov v pripravah na volitve Brez dvoma predstavljajo bližnje volitve in priprave nanje že same po sebi izredno pomembno aktivnost v našem družbeno-poli-tičnein življenju. Celotna volilna aktivnost pa dobiva še posebej na pomenu, če jo povezujemo s problemi današnje stopnje razvoja pri uveljavljanju družbene in gospodarske reforme, utrjevanja samoupravnih odnosov in s tem v zvezi našega nadaljnjega razvoja skupščinskega sistema. Velik delež pri izvajanju teh nalog bodo imela prav skupščinska telesa, zato bo izredno pomemben kadrovski sestav skupščin v vseh družbenopolitičnih skupnostih. Vsi vemo, da bodo naloge bodočih odbornikov in poslancev, katerih izbira kandidatov je v teku, izredno zahtevne. Dosledno uveljavljanje demokratičnih načel v kadrovski politiki, za katero se zavzema ZK, in bistveno drugačna vloga ZK v volilnih pripravah zahtevata, da se komunisti za celotno volilno aktivnost v vseh fazah idejno politično pripravijo in da so povsod, zlasti v Socialistični zvezi, sindikatu ipd. ter na kandidacijskih zborih aktivni. V idejno političnih pripravah na volitve moramo v svojih lastnih vrstah najprej obračunali z dvuma enako škodljivima enostranskima tezama. To je na eni strani izražanje potrebe, da bi v organizacijah ali forumih ZK postavili dokončno kandidatne liste, ki bj jih potem »spravili« formalno čez kandidacijske oziroma zbore volilcev. Tako prakso smo opustili, saj ni v skladu s samoupravljanjem/. Na drugI strani pa se pojavlja enako škodljiva teza, češ da se bo demokratičnost celotnega volilnega postopka uveljavljala predvsem ob manjši organizirani in splošni politični aktivnosti komunistov pri volitvah. Pri enem in drugem stališču se izpušča pomen idejno po- ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Predvolilna aktivnost v Tudi v naši občini je v teku živahna predvolilna aktivnost. Volilna komisija pri občinskem odboru SZDL je že prejela številne predloge za odbornike občinske skupščine. Sredi decembra je ta komisija razposlala občanom preko krajevnih organizacij SZDL in sindikalnih podružnic okrog 3.500 anketnih listov z namenom, da bi neposredno od občanov dobila predloge o kandidatih za odbornike občinske skupščine, poleg tega pa tudi mnenja o tem, kdo naj bi kandidiral za bodočega predsednika občinske skupščine. Rezultati te ankete kažejo, da so jo občani zelo resno vzeli in da so dobro premislili, koga so predlagali. O predlogih kandidatov za odbornike in poslance pa govorijo tudi na konferencah krajevnih organizacij SZDL. Pri tem dajejo poudarka zlasti njihovi aktivnosti in dosedanjemu delu v skupščini. V kratkem bo občinski odbor SZDL poslal vsem krajevnim organizacijam gradivo o delovanju občinske skupščine v preteklem mandatnem obdobju, na podlagi katerega se bodo občani še laže odločali, koga bodo izvolili za bodočega odbornika. Volilna komisija pri občinskem odboru SZDL je zbrala tudi že več prediogov o kandidatih za republiške in zvezne poslance. Letos v naši občini volimo poslance republiškega, gospodarskega in prosvetno-kulturnega zbora republiške skupščine ter skupno z ostalimi gorenjskimi občinami poslance vseh zborov zvezne skupščine. O teh predlogih bodo v kratkem razpravljali na seji druž-beno-političnega zbora občine, zadnjo besedo o zborih pa bodo seveda rekli volilci najprej na kandidacijskih zborih in kasneje na samih volitvah. Predloge za možne kandidate za republiške in zvezne poslance objavlja volilna komisija pri občinskem odboru SZDL s posebno obrazložitvijo ie v tuj številki »Občana«. -Ij liličnega delovanja komunistov v volilni aktivnosti, zlasti pri izoblikovanju zavestnega odnosa do volitev pri občanih in izkristalizira-nju ter osvajanju kriterijev, ki jim morajo ustrezati kandidati za od-borniška in poslanska mesta v naših skupščinskih telesih v skladu s posebnimi in nujnimi družbenoekonomskimi in političnimi nalogami v Socialistični zvezi in drugih javnih tribunah, v sindikatu in drugod javno zavzemati, da bodo kandidirali taki ljudje, ki spričo svoje dosedanje politične usmerjenosti, delavnosti in zavzetosti za neposredno uveljavljanje reforme, nadaljnjega utrjevanja in razvoja samoupravnih odnosov, ki zaradi svoje napredne usmerjenosti na področjih družbenoekonomske in politične dejavnosti uživajo zaupanje svoje in širše sredine ter s tem zagotavljajo, da bodo kos nalogam, ki se postavljajo pred naša skupščinska in samoupravna telesa. Ni nobenega dvoma, da je taka usmerjenost komunistov ob volitvah povsem v skladu z vlogo ZK. Posamezniki in kot organizacija moramo v skladu z vlogo ZK razviti široko aktivnost. Zavzemati se moramo predvsem za demokratizacijo vse volilne dejavnosti občanov in za kvalitetni sestav bodočih skupščin. Vsa' naša dejavnost ob volitvah mora biti javna na tribunah občanov in proizvajalcev, v Socialistični zvezi in drugih družbenopolitičnih organizacijah, kjer naj se naša stališča, mnenja in predlogi preverjajo z utemeljitvami. Tako bo mnogo manj prostora za uveljavljanje raznih zastarelih teženj in kriterijev. Prizadevanja pred volitvami in ob njih samih bodo uspešna, če bomo znali v javnosti povezovati aktualne družbenopolitične naloge z ustreznimi kadrovskimi predlogi. Ne moremo namreč razpravljati o kandidatih ločeno od nalog in prizadevanj, katerih nosilci naj bi le-ti bili. Samo tako bo prišla lahko najbolj do izraza kvaliteta posameznih kandidatov. Občani bodo irrKli na ta način možnost zavestnega odločanja za kandidate, ki so pobudniki in nosilci družbenopolitičnega napredka. Tako bodo tudi razpravljali o reformnih prizadevanjih v delovnih organizacijah, o nosilcih napredka, socialističnih odnosih, nagrajevanju po delu, borbi za čimboljšo usmerjenost delovnih organizacij, o odnosih in prizadevanjih, ki povezujejo družbeni standard in skupne družbene probleme s problemi kraja, komune in drugih družbenopolitičnih skupnosti. Osnovno izhodišče celotne volilne dejavnosti pa so brez dvoma vloga, položaj in interes delovnega človeka v naši socialistični družbi ter konkreten boj za take družbene, materialne in vse druge odnose, v katerih se delovni človek vedno bolj uveljavlja kot samoupravljal ec. Javno razpravljanje pa je med drugim nujno zlasti zato, da bi vse napredne sile lahko pasivizirale posamezne nazadnjaške ali celo protisocialistične težnje in nosilce le-teh, ki bi lahko izkoristili predvsem premajhno aktivnost vseh socialističnih sil. Komunisti se moramo zavedati, da bomo le s svojo aktivno prisotnostjo na vseh tribunah Socialistične zveze prispevali k uresničevanju njene vloge kot najširše demokratične tribune občanov. Naša delavnost v celotnem volilnem postopku na omenjenih osnovah naj bo kvalitetni premik v uveljavljanju vloge in neposredne aktivnosti komunistov. J. S. Nekaj pripomb k predlogu pravil organizacije SZDL občine Kamnik Občnskl odbor SZDL Kamnik je v zadnji številki Kamniškega občana (št. T/66) objavil predlog pravil organizacije SZDL občine Kamnik s pozivom, naj bi ga člani SZDL in ostali občani temeljito preučili ter o nJem povedali svoja mnenja in pripombe. Glede na to bom skušal s pričujočim sestavkom prispevati nekaj misli z namenom, da bi ta pravila, ki pravzaprav pomenijo statut vseh društveno aktivnih občanov, čimbolje Izoblikovali. Predlog pravil dokaj široko zajema vsebinska in organizacijska vprašanja Socialistične zvaze v ob- čini. Gre predvsem zato, da bi ta vpr.\4anja čimbolj določno oprede-# Nadalj. na 2. str. 3934 Nekaj pripomb k predlogu pravil organizacije SZDL v občini Kamnik % Nadalj. s 1. str. lili v posameznih poglavjih pravil. Zato se prve pripombe nanašajo na razdelitev gradiva na poglavja in na zaporedje posameznih poglavij. Predlog predvideva štiri poglavja: splošne določbe o vlogi SZDL v komuni, organizacijska struktura SZDL. članstvo v SZDL. prehodne in končne določbe. Prvo poglavje bi bilo vsekakor primerneje preimenovati v »temeljna načela« namesto »splošne določbe« in v njem opozoriti na izhodišča za delo SZDL v komuni. Ta pa so poleg ustave zapisana tudi v statutu SZDL Slovenije. Poglavju o članstvu, ki je v predlogu pravil na koncu, naj bi sledilo poglavje o temeljnih načelih, saj je prav članstvo osnova za dejavnost SZDL v občini. Drugo poglavje, organizacijska struktura SZDL, je po mojem mnenju preobširno in bi ga kazalo urediti na več poglavij, morda na: organizacijska načela. občinska konferenca SZDL. oziroma krajevna konferenca ali krajevna organizacija SZDL, materialna sredstva v občini itd. Sedaj pa nekaj konkretnih pripomb k posameznim ugotovitvam in določilom v predlogu pravil. V prvem poglavju kaže določneje opredeliti sedanjo družbeno-po-litično vlogo socialistične zveze v komuni in smoter političnega organiziranja občanov v njej. Zlasti kaže opozoriti na pozitivne izkušnje SZDL pri izpopolnjevanju sistema samoupravljanja. Zlasti pri zborih volilcev je preveč opozarjanja na slabosti, ki vsekakor obstojajo. Imeti je treba pred očmi, da so temeljna načela neke vrste program dela SZDL v komuni in manj ali sploh ne analiza dosedanjih napak in slabosti. V tem smislu velja polemizirati tudi z ugotovitvijo v tem poglavju, da je večja osamosvojitev delovnih organizacij kriva za »vrsto nerešenih problemov in služb, ki so skupne za vse delovne organizacije in občane«! Bolj bi bilo treba poudariti vlogo SZDL pri obveščanju občanov, da so proizvajalci in hkrati tudi potrošniki, da morajo kot proizvajalci skrbeti za zagotavljanje ustreznih materialnih pogojev za razvoj društvenih in ostalih javnih služb, katerih storitve kot občani koristijo. V poglavju »članstvo v SZDL« bi bilo treba pravice in dolžnosti bolj medsebojno povezati, saj se le-te v praksi zelo prepletajo. Potemtakem ni mogoče pravic članu SZDL obravnavati v posebnem oddelku, ločeno od njegovih dolžnosti, kot jih obravnava predlog pravil. Postavljam vprašanje: ali je to, »da član javno nastopa proti tistim, ki zavirajo naš družbeni razvoj« (čl. 52) res samo dolžnost člana SZDL, ali pa je tudi n.jego- * va pravica. Zakaj smo potem v 53. < členu statuta, ki obravnava pra-O vice članov SZDL spet zapisali, cq da ima »član SZDL pravico, da se O bori za uresničevanje principa javnosti v delu, da se bori proti pri- M vilegijem in birokraciji«? Predla->*< gam, da bi v enem samem členu m povedali, kako člani SZDL ures-"-1 ničujejo svoje pravice in dolžno-Z sti. Določilo o prijavi in odjavi *g člana, če se preseli, pa bi lahko brez skrbi izpustili, saj imamo kra-jevne urade, matične urade in dru- * ge službe v ta namen. V poglavju o organizacijskih na- 2čelih naj bi pravila obravnavala le splošne določbe o organizaciji SZDL (teritorialni princip, organi, oblike organiziranja, trajanje mandata članov konference itd.). Četrto, se pravi osrednje poglavje pa naj bi bilo namenjeno predvsem občinski konferenci, njeni sestavi, oblikam dela itd. 4. člen predloga pravil pravi, da je najvišji orean SZDL v občini občinska konferenca in da le-to sestavljajo člani, ki jih volijo neposredno krajevne organizacije SZDL in določeni predstavniki društev in družbeno političnih organizacij skladno z obravnavano tematiko. Konferenca je organ SZDL in jo kot tako sestavljajo le člani, ki jih izvolijo krajevne organizacije. V tem se tudi razlikuje od dosedanjih letnih konferenc SZDL, ki so preko delegatov krajevnih organizacij in družbeno političnih organizacij ter društev opravile letni in dveletni pregled dela in izvolile nove občinske odbore SZDL. Seveda pa predstavniki družbeno političnih organizacij lahko ali celo morajo sodelovati na sejah krajevne organizacije, kadar se obravnavajo pomembnejša vprašanja. 9. člen, drugi odstavek, pravi, da je glasovanje o organih konference: praviloma tajno, razen če vsi člani konference odločijo drugače. Predlagam, da se to določilo spremeni tako, da bi namesto »vsi člani« zapisali »večina članov«. V 11. členu (4. odstavek) je rečeno, da mora za občinsko kon- ferenco SZDL sklicatelj poslati gradivo najmanj 30 dni pred sejo. To praktično ne bo mogoče, zlasti če se bo konferenca pogosteje sestajala, gradivo ne bo moglo biti aktualno itd. Primerneje bi bilo določiti rok 8 do 10 dni. V zvezi s 16. in 19. členom, ki govorita o pomožnih organih konference in posebej o odborih in komisijah pri izvršnem odboru, se postavlja vprašanje, če ni teh organov le nekoliko preveč, saj vemo, kakšne izkušnje imamo z dosedanjimi stalnimi komisijami pri Občinskih odbor. SZDL. Predlagam naj bi izvršni odbor po potre-bi postavil posamezne pomožne organe, ki bi proučevali posamezna vprašanja in pripravljali gradivo za seje konference. Prav tako bi kazalo še razmisliti o določitvi (1". člen), ki pravi, da je predsednik konference hkrati predsednik izvršnega odbora. To pomeni, naj bi organ, to je konferenco, ki oblikuje politiko in naloge SZDL v občini, vodil isti človek, ki bi obenem predsedoval organu, ki mora te naloge izvajati. Izvršni odbor ni telo, ki zavzema stališča do političnih problemov, pač pa izvršuje naloge in program, ki ga postavlja konferenca. Zato je vprašanje, kaj je mišljeno v 19. členu, ki med drugim pravi, da »izvršni odbor načenja vprašanja iz družbenoeko- nomskega in političnega življenja.« K 21. členu je treba pripomniti, da občinska konferenca voli člane republiške in zvezne konference SZDL, ne pa delegate. V 22. členu, ki govori o obveščanju, in prav tako v 24. členu, se ponavljajo nekatera določila o sredstvih obveščanja zlasti v »Kamniškem občanu«. 24. člen je nepopoln v toliko, ker premalo obravnava vlogo »Kamniškega občana« kot tribuno članov SZDL in ostalih občanov, njegovo vlogo kot tribuno samoupravljanja v komuni. Izpopolniti bo potrebno tudi 2!). člen, ki govori o odnosu konference SZDL do občinske skupščine. Konferenca ima po občinskem statutu pravico predlagati zadevo, ki naj jo na seji obravnava občinska skupščina. Zato bi lahko odpadlo določilo, da je tak postopek treba uporabiti posebno tam, kjer se ugotovi kršenje samoupravnih pravic, nepravilnost pri razpisu delovnih mest itd. V naši občini je celotno območje pokrito s krajevnimi skupnostmi in tudi s krajevnimi organizacijami SZDL. Zato se poslavlja vprašanje, kaj pravzaprav hočemo z 31. členom, ki govori o želji občanov v oddaljenih vaseh, da bi jim omogočili vpliv na delovanje SZDL pri vsem dogajanju v občini. F. S. Kaj je pokazala anketa o možnih kandidatih za odbornike občinske skupščine? 1721 občanov je odgovorilo na vprašanje, kdo bi bil v posamezni volilni enoti najbolj primeren za odbornika občinske skupščine v prihodnjih štirih letih. Volilna komisija pri obč. odboru SZDL v Kamniku je konec lanskega decembra poslala občanom preko krajevnih organizacij SZDL in sindikalnih podružnic 3124 anket. Do 20. januarja so občani vrnili več kot polovico izpolnjenih anketnih listov. Že samo to kaže na veliko zanimanje občanov, ki jim že zdavnaj ni več vseeno, kdo jih zastopa v najvišjem samoupravnem organu občine. Volilna komisija je na zadnji seji proučila rezultate te ankete. Najprej je treba povedati, da so občani in proizvajalci v delovnih organizacijah dali kar 350 predlogov za 28 odborniških mest v občinski skupščini, v povprečju torej več kot 12 predlogov za eno mesto. Za občinski zbor (menja se 14 odbornikov) so občani v krajevnih skupnostih dali 160 predlogov. Število predlogov v posameznih volilnih enotah se giblje od dveh (Godič) do 22 predlogov (Zaprice I). Za zbor delovnih skupnosti (14 odbornikov) pa so člani delovnih kolektivov predlagali 190 imen. Medtem ko so v manjših delovnih organizacijah, zlasti v družbenih službah, dali od enega do pet predlogov, so v industrijskih kolektivih predlagali od 15 (Titan) do 38 novih kandidatov (Stol). Podatki o zbranih možnih kandidatih tako za odbornike občinskega zbora kot za odbornike zbora delovnih skupnosti kažejo, da so občani anketo vzeli zelo resno in so predlagali res sposobne in prizadevne ljudi, izmed katerih naj bi na volitvah letošnjega aprila izbrali najboljše za odbornike. Vendar pa je treba že danes opozoriti, da je med predlaganimi možnimi kandidati premalo žensk. Med 28 odborniki, ki jim letos poteče mandat, je 7 žensk, torej ena četrtina. V zboru delovnih skupnosti poteče mandat kar 6 odbornicam. Nikakor ne gre za to, da je treba za vsako ceno zagotoviti neko določeno strukturo skupščine glede na spol. Vendar je težko verjeti, da med proizvajalkami, ki jih je v naši občini kar 42% od vseh zaposlenih, ne bi bilo mogoče dobiti OBVESTILO LASTNIKOM HIS Lastnikom hiš in hišnim svetom na vsem območju starega Kamnika, vzhodnega dela Medvedove, Kidričeve in Maistrove ulice ter Novega trga je oddelek za gospodarstvo občine Kamnik poslal obvestilo v zvezi z odločbo o zavarovanju kulturnih spomenikov starega dela mesta in njegove okolice. To odločbo je objavil Uradni vestnih občine Kamnik št. 11 v letu 1905. Uradni vestnik izhaja s Kamniškim občanom. Seveda je dolžnost vsakega občana, še posebej pa hišnega posestnika, da zasleduje odloke občine in se ravna po njih. S tem v zvezi bomo v prihodnjih številkah Kamniškega občana obravnavali prizadevanja za ohranitev stare podobe Kamnika. družbeno aktivnih, sposobnih odbor-nic. Med vsemi 160 predlogi za občinski zbor je le 8 žensk. Relativno še slabše pa je stanje med predlogi iz delovnih kolektivov: od 190 predlaganih možnih kandidatov je le 13 žensk in še od teh jih je 6 predlaganih v trgovskem podjetju »Kočna«. Temu vprašanju bodo morala vodstva družbenopolitičnih organizacij, zlasti Socialistična zveza v krajevnih skupnostih in sindikati v delovnih organizacijah ob obravnavi zbranih predlogov posvetiti vso pozornost. Volilna komisija bo namreč posredovala političnim aktivom imena ljudi, ki so jih občani predlagali v anketi in za katere meni, da bi bili primerni za odbornike skupščine. Odbori Socialistične zveze in sindikalne podružnice pa bodo te predloge proučili in najustreznejše možne kandidate predložili kandidacijskim zborom volilcev, ki bodo dokončno odločili, kdo in koliko bo kandidatov za posamezno odborni-ško mesto. Poleg predlogov za odbornike so občani posebej izrazili svoje mnenje o tem, koga naj bi občinska skupščina izbrala za svojega novega predsednika. Dosedanjemu predsedniku tov. Vidervolu namreč letos potečo mandat. Komisija je ugotovila, da se je v predlogih občanov za kandidate za bodočega predsednika skupščine pojavilo okrog 300 imen, upoštevajoč tudi tiste, ki so bili predlagani le enkrat. Med največkrat imenovanimi so tovariši: Gobec Vinko, Čebulj ing. Albert, Irt Gregor, Dobnikar Vinko, Vidervol Franc, Ulčar Anton, Jesenko ing. Bogdan itd. Največ občanov je bilo mnenja, naj bi volilna komisija predlagala občinski skupščini, v kolikor bo izvoljen za odbornika, tov. Vinko Gobec kot kandidata za predsednika skupščine. {-ne) bomo v Kamniku plačevali prispevek za uporabo mestnega zemljišča? OBČANI NAJ SE O TEM IZRAZIJO Z DA ALI NE NA ZBORIH VOLIVCEV Občani Kamnika v zadnjem času zelo živahno razpravljajo o uvedbi prispevka za uporabo mestnega zemljišča, ki ga je v svojem odloku sprejela občinska skupščina v decembru. 2e sama razprava na skupščini je pokazala, da moramo o urejanju komunalnih problemov v Kamniku in cdloku o p.ispevku za uporabo mestnega zemljišča širše in temeljiteje razpravljati. Na pokongresni konferenci organizacije Socialistične zveze v občini Kamnik aprila 1966 leta smo opozarjali na probleme urbanizacije, stanovanjske izgradnje in komunal ne problematike v samem mestu. O tem smo pisali tudi v Kamniškem občanu. Zavzemali smo se za to, da je nujno potrebno urediti sistem financiranja komunalnih objektov drugače, kot je bilo v zadnjem času. Pred leti smo s proračunom financirali mnogo, sedaj težimo za tem, da bi proračun financiral samo svoje strokovne službe; varstvo, socialno skrbstvo in druge dejavnosti pa naj bi se financirale z direktnimi viri. Zakoni ekonomike se uveljavljajo tudi na negospodarskem področju. V Kamniku smo glede reševanja komunalnih problemov zelo v zaostanku in je gradnja stanovanjskih naselij bila mnogo hitrejša kot gradnja komunalnih objektov. Seveda je to narekovalo, da je v 1964. letu skupščina sprejela odlok o plačevanju komunalnega prispevka, ki je po mnenju ne le tistih, ki ga mo- je število plačnikov majhno. Pomanjkljivega urejanja komunalnega vprašanja niso povzročali samo novi g r ad i tel ji, ampak hitra razširitev mesta. Pravilneje je, da bremena enakomerno porazdelimo. Po načelu prispevamo vsi majhen delež, v masi pa se bo mnogo sredstev zbialo in bomo z njimi laže in hitreje urejevali komunalne probleme. Organizacija Socialistične zveze se je že aprila 1966. leta zavzemala za to, da se ukine komunalni prispevek in pripravi ter predhodno z volivci razpravlja odlok o prispevku za urejanje mestnega zemljišča. Strokovne službe Skupščine občine Kamnik so glede na nejasnost republiške in zvezne zakonodaje čakale do konca leta. Odlok, kakršnega je sprejela skupščina, so pripravile strokovne službe s tem, da je bilo na skupščini jasno poudarjeno sprejetje odloka le formalno, da ne zamudimo roka, ker bi v nasprotnem primeru v letu 1967 o odloku sploh ne mogli razpravljati. Odborniki in predstavniki družbenopolitičnih organizacij so se zavzemali, da odlok ne sme Neurejena okolica stanovanjskih naselij terja tudi od občanov na področju mesta večja prizadevanja rajo plačevati, ampak večine občanov krivičen zaradi tega, ker nalaga bremena za reševanje komunalnih vprašanj izključno lastnikom, ki gradijo od 65. in 66. leta. Kljub visokemu komunalnemu prispevku je zbrana masa sredstev majhna, ker stopiti v veljavo, preden ga občani na zborih volivcev s konkretnimi podatki ne dopolnijo in besedila po potrebi ne spremenijc. Bojazen občanov, da bo odlok veljal od 1. januarja 1967, ker je bil sprejet v decembru, je odveč, ker skupščina ni sprejela tega sklepa. Odborniki skupščine so sprejeli odlok s pridržkom, da zbori volivcev razpravljajo in dokončno rečejo o njem DA ali NE. Zbori volivcev bodo odločili čas, ko bo pričel odlok veljati. Pri odloku za uporabo mestnega zemljišča je upoštevati predvsem naslednje : toviti ustrezna merila za plačevanje blokovnih in individualnih gradenj, starih, velikih in neprimernih stanovanj, plačevanje od zemljišč, ki so predvidena za zazidavo itd. Potrebno je plačevati prispevek od zemljišč, ki so po urbanističnem načrtu predvidena za zazidavo zato, da omogočimo občanom gradnjo sta- Prispevek za uporabo mestnega zemljišča bo namenjen za ureditev mnogih perečih komunalnih problemov, zlasti pa za ureditev cest in ulic v naseljih 1. Nikakor ne smemo pregloboko seči v žep občanu. 2. Dobiti moramo sredstva, s katerimi bomo lahko urejali najnujnejše probleme komunalnega značaja v Kamniku. Pri tem je upoštevati možnosti in ne le želje. Če nekaterih problemov komunalnega značaja nismo rešili dolga desetletja, potem nikakor ne smemo misliti, da bomo to storili v enem ali dveh letih. 3. Nastaja vprašanje istočasnega plačevanja krajevnega samoprispevka, za katerega so se volivci odločili leta 1965 in prispevka za urejanje mestnega zemljišča ter komunalnega prispevka tistih občanov, ki so ga del ali v celoti plačali. 4. Sredstva prispevka za urejanje mestnega zemljišča naj bodo dohodek ali vsaj pod kontrolo krajevnih skupnosti. Trosijo pa naj se tam, kjer se zbirajo. Problem ni tako enostaven in je o vrsti zadev treba še predhodno temeljito razpravljati. Občani bodo na zborih volivcev, ko bodo razpravljali o problemih komunalnega značaja v Kamniku, razumno gledali in vsebinsko obogatili odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Pripombe občanov mora skupščina upoštevati. Občani bodo najlož-je odločali, koliko je možno, do se jih obremeni tako, da pri tem standard ne bo preveč prizadet. Strokovne službe morajo pripraviti program v variantah in tudi ceno za m? zazidalne površine po le-teh. Ni nujno, da občani sprejmejo ceno, ki je predvidena v odloku -25 dinarjev - - zavedati pa se moramo, da bomo urejali le toliko, kolikor bomo imeli sredstev. Pri višini prispevka za uporabo mestnega zemljišča je problem ugo- novanj, lastnikom pa preprečimo: — špekuliranje z zemljišči; — zavlačevanje gradnje blokovnih, individualnih hiš, garaž itd.; znano je, da pravni postopek traja dolgo časa; — kritiko tistih, ki želijo graditi in ne morejo, ker pravno premoženjske zadeve niso rešene. Za delovne organizacije predstavlja to novo obremenitev in ni vseeno, kakšna je višina prispevka. Za primerno višino prispevkov o uporabi mestnega zemljišča naj se odločijo občani na osnovi programa. V urbanistično urejenih območjih Kamnika z okolico Most in Komende bi plačevali do maja 1968. leta krajevni samoprispevek in prispevek za uporabo mestnega zemlijšča. Potrebno je zagotoviti, da se bodo sredstva prispevka za uporabo mestnega zemljišča uporabila le tam, kjer se bodo zbrala. S tem tudi kritika, ki je na terenu pogostna, odpade, kajti fizično delo, ki ga vlagajo prebivalci krajevnih skupnosti izven mesta, bi isto zamenjali s finančnim prispevkom. Seveda to ni razlog za uvajanje prispevka o uporabi mestnega zemljišča, temveč dejstvo, da imamo vrsto nerešenih komunalnih problemov, !voril na nekatera vprašanja, so člani sindikata načeli tudi vprašan ;e sodelovanja poslancev z vo-lilci. Menijo, da bi morali poslanci posameznih zborov tesneje sodelovati z delovnimi organizacijami, ''asti v času priprav na sprejema-nie nomembnejših zakonov in rsrednisov. Zato so sklenili, da bo sindikat v prihodnje večkrat, orga-ni/;ial take pogovore s poslanci o aktualnih družbenih in gospodarskih problemih. -U 4 Občni zbor avto-moto društva ŽIVAHNO DELO DRUŠTVA • SODELOVANJE PRI ŠOLSKI VZGOJI • ODLIKOVANJE ZASLUŽNIM ČLANOM Avto-moto društvo v Kamniku je po številu članov in po svoji dejavnosti med prvimi v občini. Na občnem zboru, ki je bil 20. januarja v mali dvorani Doma ob veliki udeležbi članov, je upravni odbor polagal račune o svojem plodnem delu v enoletni poslovni dobi. V AM društvu Kamnik je vpisanih 592 članov, od tega 112 žensk. Skoraj vsi so poravnali članarino. Vendar je še precejšnje število lastnikov motornih vozil, ki še niso vključeni v društvo in jih bo treba pritegniti k sodelovanju. Število 325 prejetih ali oddanih dopisov kaže živahno delo društvene pisarne Upravni odbor je imel 14 rednih in več izrednih sej. V preteklem letu je bila dejavnost društva usmerjena na šolanje voznikov amaterjev, športne prireditve in vzgojo mladine. Za delo v društvu so skrbele naslednje komisije: gospodarska, šolska, športna, propagandna komisija in komisija za članstvo in vzgojo ter varnost v prometu. Gospodarska komisija je skrbela za pravilno koriščenie osnovnih sredstev pa tudi za vzdrževanje vozil. Sodelovala je na prireditvah in razpravljala o možnostih pridobitev novih prostorov. Društvo ima nad 6 milijonov starih dinarjev osnovnih sredstev, saj je vrednost garaže 1,148.982, vrednost vozil 3,329.600, vrednost ostalih osnovnih sredstev pa 959.205 starih dinarjev. V športni komisiji so tri je člani zvezne stopnie športnega funkcionarja, 2 republiškega, 7 pa občinskega. Na številnih sejah je komisija obravnavala organizacijo cestne hitrostne dirke za državno prvenstvo in organizacijo LKL rallva. Pomagala ie tudi pri organizacijah šoortnih prireditev sosednjih društev. V društvu je 9 tekmovalcev, ki so osvojili vidna mesta na tekmovanjih v Opatiji in Portorožu, v Škofji Loki 4. in 5. mesto, na državnem prvenstvu 2. in 3. mesto, na medrepubliškem Da 2. mesto. Lahko rečemo, da je bila športna dejavnost kamniškega Avto-moto društva obsežna in zelo uspešna. Priznanie višiih forumov, obisk in zadovoljstvo gledalcev pa so dokaz, da je društvo z izvedbo državnega prvenstva dokazalo velik smisel za organizacijo. V šolski komisiji je sodelovalo 9 inštruktorjev, vendar pa jih še primanjkuje za praktičen pouk v vseh kategorijah. Društvo ima na voljo 3 avtomobile za praktično poučevanje voznikov. Komisija je organizirala 8 tečajev v Kamniku in enega v Mostah, ki jih je obiskovalo 137 kandidatov, med njimi 48 žensk. Za praktično poučevanje s šolskimi vozili je bila prvotna cena 1900 din za uro premajhna, da bi z njo krili najnujnejše stroške, zato so jo morali dvigniti na 2.300 dinarjev. Tudi ceno za teoretični del tečaja so morali dvigniti od 6000 na 9000 dinarjev. Teoretični pouk je obsegal cestno prometne predpise, tehniko vožnje, prvo pomoč na cesti in motoro-znanstvo. Potrebno bi bilo organizirati tudi pouk za kandidate C kategorije. Čeprav ima društvo na voljo tovornjak do 5 ton, bi bili stroški za praktično vajo s tem vozilom tako visoki, da bi jih kandidat težko zmogel. Vendar bo treba v bodoče misliti tudi na to. Čeprav je društvo na- bavilo nekaj zelo koristnih učil za pouk motoroznanstva, bi jih bilo potrebno nabaviti še za cestno prometne predpise. Lani je zmanjkalo celo knjižic o cestno prometnih predpisih. Za pouk bi potrebovali tudi primerno učilnico, saj dosedanji prostori niso ustrezni. Izpiti voznikov motornih vozil A in B kategorije so vsak teden v Domžalah. Glede vrstnega reda in strogosti zaslužijo komisije pohvalo, vendar je premalo članov izpitne komisije, tako da morajo nekateri kandidati čakati na izpit po 4 ali celo 5 ur, da pridejo na vrsto. Vsi člani komisije razen enega, so trenutno iz domžalske občine. Ali ne bi mogli pritegniti tudi članov iz kamniške občine? Člani šolske komisije in komisije za vzgojo in varnost v prometu sodelujejo že več let s kamniško gimnazijo in osnovnimi šolami pri poučevanju cestno prometnih predpisov in ostale prometne vzgoje. Organizirali so tudi predovanja na osnovnih šolah v okolici. Na posebnem tečaju za kolesarje je 46 učencev prejelo zlato značko, 48 srebrno, 19 pa bronasto. Tečaj je obiskovalo 138 učencev kamniških osnovnih šol. Na izpitih iz prometnih predpisov na kamniški gimnaziji so bili doseženi zelo dobri rezultati, saj je bil le eden izmed kandidatov negativno ocenjen. Poučni filmi iz prometa na naših cestah so bili zelo dobro obiskani. Povezava šol in AMD je bila zelo tesna, v bodoče pa naj se še okrepi, saj moramo mladino nenehno vzgajati pri spoznavanju cestno prometnih predpisov. Društvo bo moralo razširiti dejavnost na oddaljene šole v občini. Bodoče delo društvo bo temeljilo predvsem na izboljšanju voznega parka. Treba bo najti boljše prostore za pouk in upravo. Na področju športne dejavnosti bi morali ohraniti tradicionalne prireditve. Na občnem zboru je bilo tudi mnogo gostov iz sosednjih društev. Po poročilih odbornikov in živahni razpravi so bile volitve novega odbora. Se pred tem pa so podelili ob 20-letnici društva priznanja in spominska darila zaslužnim članom društva. Odlikovani so bili: Miloš Kramar, Slavko Jesenovec, Lado Trampuz, Emil Trampuž, Nace Pivk, Štefan Pogačar, Anton Cibašek, Janko Stefe, Jože Piki, Jože Zika, Danilo Cerkvenik, Rajko Svetek, Jože Burja, Stane Anžič, Ludvik Vodnik, Miha Krašovec, Pavle Kobilšek, Stane Birkman, Avgust Mejač, Oto Vi-bihal, Lojze Čeh, Franc Cevka, Ivan Pečnik, Milan Vindšnurer, Maks Lavrinc, Rajko Krašnjar in Aleš Mrzel, j -■ Ustanovni občni zbor društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam Decembra preteklega leta so se zbrali starši šoloobveznih otrok, ki obiskujejo pouk na Posebni osnovni šoli na Homcu, da bi na pobudo republiškega društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam tudi v domžalski in kamniški občini ustanovili tako društvo. Ustanovnega občnega zbora sta se med drugimi gosti udeležila tudi tov. Ada Krivičeva in predstavnik re-nubliškega društva tov. Kocbek. Iniciativni odbor za ustanovitev tega društva je pravočasno poslal povabila na vsa naša podietia in uslanove in na obe skupščini. Za pomoč smo prosili oba občinska sindikalna sveta, ki sta nam pomoč pri tej pronagandi rade volje tudi obljubila. Toda na ustanovni občni zbor ni bilo nikogar. Zakaj, nam. še danes ni jasno. Občni zbor je otvorila predsednica iniciativnega odbora tovariši- Tudi Godičani so za vodovod Ze v zadnji številki našega glasila smo nisali o tem. rta so se na zboru občanov v Kamniški Bistrici odločili za (Tadn'n vodovoda, čo bi *e jim pridružili še občani krajevne skunnosti Godič. Di>l Godi-ča proti Mekinjam sicer že ima vodovod, vendar je vode premalo in kar .le najvažnejše: voda za pitje ni užitna. Analize so pokazale, da je. v njej prekomerno število bakterij, zaradi česar jo bodo ustrezni organi morali v kratkem prepovedati za pitje. To dvoje dejstev je leno jr-sen-sko nedeljo napotilo občane Go-diča, da so napolnili gostilno pri Hribarju, kjer se običajno sestajajo. Po poročilu o delu krajevne skupnosti v preteklem letu, ki je opozorilo na njeno pestro dejav- nost, so prišli na najvažnejše: na vodovod. Po obrazložitvi zamisli, kako na i h< potekala grartnia in financirani, so je razvila živahna razprava. Eni so bili za. drugi proti. Tisti redki, ki so še ugovarjali, se končno niso mogli upreti preprič-Uivim dokazom, zlasti na ne dejstvu, da imajo v naši občini svoie vodovode že številne vasi in celo manjša naselja, kot je Godič. Zahtevali pa so, da je treba čimprej zbrati podatke o financiranju in obvestiti občane, koliko naj bi prispevali h gradnji. BiH so tudi za to. da se sredstva krajevnega samoprispevka v celoti preusmerijo za vodovod. F. S. ca Hafnerjeva. Po izvršenih formalnostih je podala krajše poročilo o dosedanjem delu odbora, ki je vodil vse priprave za ustanovni občni zbor. Po poročilu se je oglasil k besedi tov. Kocbek, ki je obrazložil delovni program in poudaril cilj in naloge društva. Skrb za vse duševno nezadostno razvite osebe v obeh občinah, dalje zaposlitev otrok, ki končajo šolsko obveznost na Posebni osnovni šoli. bi bila ena glavnih nalog. Pri tej težki in odgovorni nalogi bi morala sodelovati aktivno vsa naša podjetja in ustanove, šole. upravni organi, socialno skrbstvo in zavodi za socialno zavarovanje. Rde či križ. Društvo prijateljev mladine. Socialistična zveza in ostale množične organizacije. To ne more biti skrb samo prizadetih staršev, temveč celotne naše socialistične družbe. Da bi mogli prizadete otroke čimbolje usposobiti za bodoče življenje, pa rabi Posebna osnovna šola delavnice za tehnični pouk, ki zajemajo pri vzgoji teh otrok levji delež. Teh pa doslej ni. niti ni orodja in potrebnih strojev. kar zavira uspešnejše delo. Velik problem je tudi. kako zajeti vse že kategorizirane otroke iz obeh občin v to šolo. Preskrbeti bi bilo 1reba prevoze, misliti pa že tudi na gradnjo prepotrebnega internata ali na adaptacijo dosedanjega poslopja. Zemljišča pri šoli ne manjka, treba bo le poiskati finančna sredstva in rešiti že dokaj pereč problem. Tov. Ana Krivičeva je izrazila veliko zadovoljstvo, da je tudi v domžalski in kamniški občini prišlo do ustanovitve tako potrebnega društva. Prepričana, da bodo naša podjetja in ustanove pravilno razumele potrebo takega društva, je izrazila željo, da bi tako materialno kakor tudi moralno podprle delo društva in pristopile kolektivno kot člani. Novoustanovljenemu društvu je zaželela veliko uspeha in obljubila vso pomoč republiškega društva. Po živahni razpravi je bil izvoljen upravni odbor. Sprejet je bil tudi delovni načrt za leto 1967 N. V. Iz naše gimnazije Na kamniški gimnaziji je bilo ob zaključku prvega polletja 211 dijakov, od teh 17 ponavljavcev. Iz kamniške občine jih je 145, iz domžalske 45, ostali pa so od drugod. Na vsak oddelek pride povprečno 30 učencev. Ob polletju je bilo 85 dijakov ali 40 odstotkov ocenjenih z negativnimi ocenami. Od tistih 124 dijakov, ki so izdelali, jih je bilo 7 odličnih, 23 prav dobrih, 74 dobrih in 20 zadostnih. Od 20. januarja do 4. februarja je imela šolska mladina polletni odmor. 2al je muhasto vreme prikraj- šalo šolarje za vse zimske radosti, ki jih nudi za okrepitev in razvedrilo snežna odeja. Za tretješolce na naši gimnaziji pa ni bilo polletnega odmora. V okviru šolskega programa so se morali vključiti v proizvodno delo v naših tovarnah. Delali so 12 delovnih dni, vsak dan od 8. do 14. ure. V obeh tretjih razredih je bilo na proizvodnem delu 49 dijakov: Titan jih je sprejel 8, Svilanit 10, Stol 9, »Kamnik- 10, Svit pa 12. Nekatera podjetja so nudila dijakom tudi malico, 55 < O m o m 55 Nove oblike dela šolskega športnega društva »Grintovec« Ustanovitev SŠD »Grintovec« datira iz leta 1964. V prvem letu svojega delovanja se je društvo borilo z začetnimi težavami, kar je že v navadi pri vseh kamniških športnih dejavnostih. V zadnjem času. t. j. v enoinpolletnem obdobju, pa je delo v društvu zaživelo in pri tem poželo lepe uspehe, kar dokazujejo priznanja kamniške športne javnosti in Ob ZTK Kamnik. Mnenja sem, da je to predvsem zasluga novega odbora, ki je s solidno propagando znal pritegniti mladino in tako vsaj malo uspel zmanjšati obremenjenost vogalov kamniških ulic. TVD Partizan je pritegnilo društvo v svoje vrste tudi tisto mladino, ki je že končala osemletko na osnovni šoli »Toma Brejca«, pa žal ni imela možnosti vključevanja v •orodne sekcije pri SŠD, kar velja predvsem za rokometno, košarkarsko in atletsko sekcijo ter sekcijo za orodno telovadbo. Pri svojem delu društvo ni pozabljalo na učni uspeh svojih članov. Za ilustracijo naj navedem, da učenec, ki je imel nezadostno oceno, ni smel obiskovati vadbe, dokler nezadostne ocene ni popravil. Kdor vadi in trenira, želi ludi nastopati in tako pokazati svoje pridobljeno znanje. Rokometna in košarkarska sekcija sta prirejali tekme s sosednjimi šolami, orodna sekcija pa je priredila telovadni nastop 22. maja lani v počastitev Dneva mladosti in na ta način proslavila dan svojih članov. Da delo V telovadnici ni potekalo pod najboljšimi pogoji, naj nakažejo naslednja dejstva: mladine je veliko, telovadnica pa je samo ena: orodje je v dokaj žalostnem stanju, saj krogi niso uporabni že nekaj let, dvovišinska bradlja pa tudi že leto dni čaka na drugo lestev, da bi lahko služila svojemu namenu in opravičila svoj naziv — dosedaj je namreč že leto dni samo enovi-šinska. Kljub takim in podobnim težavam pa je delo društva nemoteno potekalo dalje. Staro pravilo pravi — kdor dela. ta greši. Da je to res, smo si bili na jasnem vsi. ki smo do sedaj vodili posamezne sekcije pri SSD »Grintovec«. Na zadnji seji odbora, 20. 1. t. 1., smo bili seznanjeni z mnenjem šole in mnenjem strokovnjakov — prof. telesne vzgoje tov. Vobovnika in Mraka. Stari nestrokovni kader bi raje iz njihovih ust slišal njihova mnenja (saj so bili zato tudi vabljeni na sestanek), pa smo se morali žal zadovoljiti le z besedami, napisanimi v zapisniku. Dragi tovariši strokovnjaki, odgovor nas nestrokovnjakov je naslednji: —' hvala za priznanje, da se je delalo, kakor piše v zapisniku: — napake svojega dela priznamo, vendar se nam zdi, da bi bilo od vas mnogo bolj strokovno, ko bi nas sproti opozarjali na napake, kar bi bila tudi vaša dolžnost. V zapisniku namreč piše, da šola odgovarja za delo društva in zdi se mi, da odgovornost za SŠD pada ravno na vas — strokovnjake. Lahko je iz ozadja gledati na delo in izza kulis kritizirati; — očitate nam slabo strokovno vodstvo najmlajših. Sušteršičeva, Pančurjeva. Zupin in Jamšek res niso strokovnjaki, so pa kader, pridobljen v SSD, njihovo delo pa je potekalo po načrtih, ki jih je izdelala tov. Pogačarjeva, prof. telesne vzgoje. Mar tudi njej oporekate strokovnost? Povejte mi, kdo izmed vas bi vodil najmlajše ob nedeljah dopoldne — drugega termina pa za najmlajše nismo mogli najti. Vedeli smo za to našo napako, ki pa je bila napravljena kot izhod v skrajni sili. Sicer pa je bilo delo z najmlajšimi občasno kontrolirano. Mnenja ste, da smo nevestno ravnali z rekviziti. Stanje orodja v telovadnici nas postavlja pred novo ugotovitev: tisti, ki uporablja rekvizite enkrat tedensko dve uri, jih obrabi bolj kot pa oni, ki jih uporablja vsak dan od osmih zjutraj pa do petih, celo šestih zvečer. To sicer ni odgovor za »nevest-nost«, upam pa, da bo marsikaj osvetlil. Škoda, da marsikdo pometa najprej pred tujim pragom, svojega pa enostavno preskoči. Zal mi je, da vam moram na ta način v imenu amaterjev — nestrokovnjakov dajati odgovor, saj bi bilo mnogo bolj prijetno in za mladino koristnejše pogovarjati se iz oči v oči. Mi smo vas pričakovali! Vsi vaditelji — nestrokovnjaki za atletiko, rokomet, košarko in orodno telovadbo: ing. Ponikvar, Sitar, Novak in Maleš ter naši najmlajši vodniki vas pozivamo, da nam na praktičnem primeru pokažete, kako se dela, saj smo pripravljeni učiti se od vas nakonkretnem primeru in ne na kritikah, izrečenih za hrbtom. Brez vsake ironije vam želimo obilo uspeha pri novih oblikah dela, kajti mi smo s svojim delom zaključili. Zelja je izrečena iskreno v veri, da želite mladini res vse dobro. Naj izkoristim priliko in se v imenu amaterjev zahvalim šoli za dane možnosti, da smo mladini postregli s svojim skromnim nestrokovnim znanjem in pri tem lahko uživali vsak v svojem konjičku. In na koncu, hvala prof. Poga-čarjevi za strokovne nasvete, za opozarjanje na napake (na kraju samem) in za razumevanje naših težav pri delu. V imenu nestrokovnjakov Janez Maleš .....t......i..........i.......................nnimm........................................i................i........mu.............i..................11 u inu.......i.............miiimlii.......immiiiniiii...................p...................mi .......... i Teden telesne kulture na osnovni šoli »Toma Brejca« < tj w O M w k; a < V drugi polovici decembra preteklega leta so na osnovni šoli Tomo Brejc posvetili teden dni vprašanjem telesne kulture šolarjev. Pobudo za to so dali predavatelji telesne vzgoje. Pri svoji zamisli so izhajali iz načel učnega načrta za osnovne šole ter iz razmišljanj a sedanjem stanju šolske in pošolske telesne vzgoje. Vzgajanje in izobraževanje doraščajoče mladine ni le skrb ožjega števila pedagogov, marveč je to zelo pomembna in odgovorna skrb vseh občanov. Tudi staršem ne sme biti vseeno, kako poteka otrokov duševni, socialni in telesni razvoj. Zal roditelje prepogosto zanima le napredovanje otrok pri posameznih predmetih, manj pa se zanimajo za njihov telesni razvoj. To je zelo zgrešeno, kajti vzroke za učenčevo neuspešnost v šoli je pogostokrat iskati prav v nezadostni telesni razvitosti. Koristnost telesne vzgoje se manifestira v boljšem zdravju in v večji delovni sposobnosti učenca in bodočega proizvojalco, v boljših moralnih in intelektualnih lastnostih posameznika. Zato lahko telesno kulturo štejemo med družbeno koristne aktivnosti in je nedopustno vsako pretirano varčevanje sredstev in zanemarjanje harmoničnega telesnega razvoja mladine. V tednu, ki so ga na šoli Tomo Brejc posvetili vprašanjem telesnega razvoja šolskih otrok, so predavatelji telesne vzgoje želeli učencem približati smisel telesnih aktivnosti, se s predavatelji šole pogovoriti o stanju telesnega razvoja otrok in s tem v zvezi poiskati ustrezno rešitev, starše in javnost pa seznaniti s svojimi ugotovitvami. Da bi svoja prizadevanja podprli z dejstvi, so pregledali vse ctroke v višjih razredih in izbrali tiste, ki se po njihovem mnenju nagibajo k telesnim deformitetam ali pa jih imnjo že jasno poudarjene, ter jih predlagali za pregled pri ortopedu. To je pregledal 201 otroka in ugotovil, da je kar 62 učencev potrebnih kliničnega zdravljenja. Večina le-teh ima okvare na stopalih, manjše število pa okvare na hrbtenici. Ostalih 112 otrok se nagib-Ije k deformitetam in so po naročilu ortopeda potrebni intenzivnejše smotrno organizirane telesne vadbe, da bi se preprečilo nadaljnje razvijanje slabosti v telesni drži, v popuščanju stopalnih svodov itd. Omenjeni podatki so vsekakor zaskrbljujoči. Tudi največje prizadevanje predavateljev telesne vzgoje pri rednih urah šolske telesne vzgoje ne more zadovoljivo reševati vseh nalog v zvezi s harmoničnim telesnim razvijanjem šolarjev. Zato bo treba iskati čim večje možnosti za vključevanje otrok v sistematično organizirane telesne aktivnosti v prostem času ter poskrbeti predvsem za tiste otroke, ki so v pogledu telesnega in zategadelj tudi duševnega razvoja najbolj prizadeti. Na razširjenem sestanku predavateljev šole so razpravljali tudi o vlogi šolskega športnega društva ter prišli do zaključka, da morajo znatno razširiti in podpreti dejavnost ter vključiti v sistematično I „ organizirane telesne aktivnosti kar največ tistih učencev, ki jih je za dodatno vadbo predlagal ortoped, hkrati pa razvijati tekmoval- iiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiinntMiniiiiiiiii)iiiiiiiiiiiiiiii<)iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiii iiiMiiiiiiiimiiiimiimiimiiimiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii ne športe in posvečati veliko pozornost oblikovanju pravilne telesne drže vseh mladih športnikov, dokler so v razvojnem obdobju. Ker učni načrt za osnovne šole predvideva tudi plavanje in smučanje, so sprejeli sklep, da bodo vsako leto v počitnicah organizirali obvezni plavalni tečaj za vse učence petih razredov, prav tako pa si bodo prizadevali, da se bodo učenci vseh šestih razredov udeležili smučarskega tečaja v zimskih počitnicah. Za organizacijo plavalnih tečajev so v Kamniku zelo ugodni pogoji, medtem ko bodo v zvezi z organizacijo smučarskih tečajev vsaj v začetku večje ovire, predvsem zaradi pomanjkanja smučarske opreme in finančnih sredstev. Da bi se čim več šolarjev navdušilo za razne športe in da bi spoznali bistvo telesnih aktivnosti, so predavatelji telesne vzgoje priredili za učence tri kratka predavanja po zvočnikih, v avli šole pa so razstavili skice, slike in kinograme raznih športnih disciplin. Učenci so si lahko ogledali tudi serijo zanimivih športnih filmov, med poukom pa so vsem višjim razredom zavrteli krožne filme, ki prikazujejo pravilno tehniko osnovnih atletskih disciplin. Zelo prisrčno in zanimivo je bilo za učence srečanje in razgovor s svetovnim študentskim in večkratnim državnim prvakom v smučarskih tekih, Cvetom Pavčičem, asistentom na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. Učence je na zelo privlačen način seznanil s športnim treniranjem in moralnimi lastnostmi vrhunskega športnika in s pomenom športa za sodobnega človeka. Za zaključek tedna telesne kulture so se v prijateljskih tekmah med seboj pomerili učenci in predavatelji šele v odbojki in košarki; V sodobnem režimu življenja in šolanja se pojavlja mnogo pomembnih vprašanj glede skladnega telesnega in duševnega razvoja ctrok, Kako naj šolar osvaja znanje, obilico formul in zakonitosti, če je njegovo telo prisiljeno povsem v nasprotju z biološkimi zakoni na dolgotrajno sedenje v šoli in domo. Nalagamo mu delo, ki izčrpava celo odraslega človeka, kaj šele nedozorel in neformiran organizem in duševnost mladostnika. Zategadelj se ni čuditi, če učenci težko dojemajo, se pri pouku ne merejo skoncentrirati in če pri njih opažamo asocialne pojave. Obsežnih nalog v zvezi s pravilnim telesnim razvojem šolskih otrok pa ob sedanjem stanju telesnokulturnih objektov ni mogoče zadovoljivo reševati, saj v tako populacijsko skoncentriranem kraju, kot je Kamnik, obstaja za potrebe dveh osnovnih šol in gimnazije le ena sama telovadnica, ki jo uporabljajo tudi športni klubi. Misliti bi bilo treba na čimprejšnjo dograditev oziroma opremo telovadnice pri zdravstvenem domu in na ustreznejšo ureditev igrišč ob šolskem centru ter tako omogočiti sistematično telesno vadbo šolski in pošolski mladini. Zavedati se je treba, da so od kurativnih mnogo bolj uspešni preventivni ukrepi tako v pogledu zdravja mladine kakor v pogledu njihovega socialnega razvoja. V. Vobovnik. imilllllllllllllllllhlllllllllll...............mu..........................i..........i...................................imun..........i..................... Razdvojenost ljudi, ne pa vasi Na konferenci krajevne organizacije SZDL Voljčji potok je poročilo predsednika obravnavalo delo organizacije in drugih organov v zadnjih dveh letih. Poročilo ugotavlja, da je bila dejavnost organizacije pred leti mnogo večja. Za opravičilo navaja raz-trescnost hiš v razvlečeni vasi Voljčji potok. V razpravi pa je bilo slišati, da je bolj kot to vzrok nedelavnosti, razdvojenost vaščanov. Živahen razgovor se je vnel tudi ob predlogu, naj bi se krajevna skupnost Voljčji potok pridružila krajevni skupnosti Šmarca, kjer so imeli zadnje čase lepe uspehe. Govorili so tudi o voznem redu, popravilu ceste skozi Voljčji potok in napeljavi dveh električnih žic, ki bi omogočale nekaterim občanom priključitev strojev. Dalje so navedli, da Kamniški občan sicer V sredo, 17. januarja 1967 je bilo v telovadnici osnovne šole Toma Brejca prvenstvo orodne telovadbe. Temovanja se je udeležilo 39 čla- Drobne % V Ljubljani je umrla v 94. letu starosti Ivanka Slatnar, vdova po ustanovitelju kamniške tiskarne Antonu Slatncrju. Pokopali so jo 29. januarja. # V ribiško družino Bistrica je vključeno vse območje občin Kamnik—Domžale. Na občnem zboru, ki je bil v Domžalah, so sklenili, da bodo poostrili čuvajsko službo in še naprej skrbeli za mladi ribji zarod. # Cesto Moste—Vodice je promet tako zdelal, da je pošteno izdolbena in bo kmalu brez trdnega cestišča. Uspešno tekmuje s tuhinjsko cesto. % Papirnica v Količevcm potrebuje letno 7000 ton starega papirja za proizvodnjo kartona in lepenke. K ostalim surovinam dodaja tretjino starega papirja. Najbolj je dobrodošel časopisni papir. Z večjo vnemo bi tudi v kamniški občini lahko zbrali več odpadnega Papirja za tovarno v Količevcm. % Agrokombinat je združil poslovni enoti Moste in Vodice v eno enoto izven kamniške občine s sedežem v Vodicah. S Dva gospodinjska tečaja sta v teku. Organizirala ju je Delavska univerza. V Stahovici obiskuje tečaj 28 udeleženk, v Kamniku pa 42. Tečaj obsega 80 ur praktičnega in teoretičnega pouka v gospodinjstvu. % Šivalnega tečaja, ki je v organizaciji Delavske univerze v prostorih Doma, se v dveh izmenah udeležuje SO tečajnic. Tečaj obsega 80 ur pouka v krojenju in šivanju. # Razstavo gradov na Gorenjskem pripravljajo muzeji v Kamniku, Kranju in Skoiji Loki. Razstava bo zajela zgodovino in slike vseh gradov in razvalin na ozemlju Gorenjske. # Veselo pustovanje je za nami. Letos je bila tudi dvorana Doma, kjer jc organiziral pustovanje mladinski aktiv "Svita«, zasedena do zadnjega stola v spodnjih in zgornjih prostorih. Pohvalno je, da jc vso poteklo v redu. Prav tako je bilo v kavarni in drugod. prinaša kamniško problematiko, a kaj ko ga v vasi ne dobijo v do-voljnjem številu. Na zaključku razprave so se zavzeli za večjo medsebojno povezanost, kar bi privedlo tudi do večje aktivnosti. Prav bi bilo, če bi se odbornik Antun Rems kdaj oglasil na njihovih zborih, da ga spoznajo in se z njim pogovorijo. Odbornik stanuje v Palovčah, jo zelo aktiven družbeni delavec, redno obiskuje seje skupščine, vendar ga v Voljčjem potoku ne poznajo. Prav gotovo bodo vaščani v prihodnosti prešli ozke meje individualnosti in se kot složna družina vključili v delo za napredek kraja. Samo v slogi jc moč. Pri prizadevanjih za boljše in lepše življenje želimo vaščanom Voljčjega potoka mnogo uspehov. Klubsko prvenstvo v nov sekcije. Tekmo sta sodila njihova vodnika tov. Janez Maleš in tov. Jana Pogačor. Člani so bili razdeljeni v dve vrsti in to starejše in mlajše pionirje. Vzdušje med tekmo je bilo zelo prijetno, oviral nas je le hladen zrak. Pridobljeno znanje, lepota gibov-eleganca ter borbenost, so bili rezultati srečanja mladine tega dne. Rezultati tekmovanja so bili objavljeni na zadnji vadbi tj. bilo 24. januarja 1967, ko je vodstvo sekcije dalo posameznikom ustne pohvale. Rezultati tekmovanja: Starejši pionirji: 1. Stane Sitar 28,13; 2. Cveto Poljanšek 25,75; 3. Brane Završnik 24,88. Starejše pionirke: 1. Jelka Pestot-nik 35,90; 2. Mirni Balut 34,90; 3. Dani Brezovački 33,0. Mlajši pionirji: 1. Igor Frbežar 27,86; 2. Vito Vrstovšek 26,0; 3. Miran Zebaljec 25,25. Mlajše pionirke: 1. Metka Zelez-nik 34,70; 2. Marta Cevka 26,40; 3. Julči Balut 24,0. Najboljši na posameznih orodjih: Starejši pionirji in pionirke: Bradlja 1. Sitar 9,25; Preskok 1-2 Burja, Sitar 9,50 Parter 1-2 Sitar, Završnik 9,40 Gred 1. Jelka Pestotnik 9,90 Parter 1-2-3-4 Balut, Brezovac ki, Sakač, Pestotnik 9,90; Preskok — 1. Sakač 9,0. Opozorilna tabla za dežnik:irsko delavnico lovi napisi na kamniških ulicah Vsi kraji tekmujejo, da starim mestnim delom ohranijo prvotno lice in jih ne kvarijo z novimi zgradbami. Ponekod se trudijo, da z napisnimi tablami vrnejo krajem stari izgled. Pred leti so odloki zabranili kazala in napise, ki bi segali v ulico, zdaj se pa spet vračamo k navadam iz prejšnjega stoletja. Na kamniških ulicah so so pojavili napisi v stilu starih cehovskih znakov. Zamisli) so jih jo mestni arhitekt Bojan Slegl. Napisi so vzbudili pozornost in odobravanje. Ne samo pred trgovinami in gostinskimi podjetji tudi pred obrtnimi delavnicami novi ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Mlajši pionirji in pionirke: Parter — 1. Frbežar 9,0; Preskok 1. Frbežar 9,86; Gred 1. Zeleznik Metka 8,80; Parter — 1. Maver 9,80; Preskok - 1. Zeleznik Metka 9,0. J. P. Smiljana Maver — najboljša na parterju — mlajše pionirke napisi že od daleč opozarjajo in vabijo, kje so čevljarji, krojači, dežnikarji ... Kdo bi vedel, da je na ozkem prehodu v Kidričevi ulici, v hiši št. 58, v prostorih nekdanjo mlekarne, odprl dežnikarsko delavnico dežnikar Berto Mikeli, če na to ne bi zgovorno opozoril znak, ki ga prikazuje naša slika. Smuk naših najmlajših Prvi dan počitnic, so proti avtobusni postaji hiteli mladi smučarji. To so bili učenci šole Frana Albrehta. Posebni avtobus jih je odpeljal na Veliko planino, kjer je šola letos organizirala šestdnevni smučarski tečaj. Učenci so bili razporejeni v štiri vrste, vadili pa so pod vodstvom učiteljev telesne vzgoje in smučarskega učitelja. Prva vrsta je predelala nadaljevalno smučarsko šolo, ostale tri pa osnovno šolo smučanja. Ob zaključku tečaja so bila tekmovanja v veleslalomu. 35 učencev je tekmovalo v dveh skupinah. Prvi trije iz vsake skupine so dobili nagrade in pismene pohvale. Pri prvi skupini je zmagal Karel Stirn (8. c). drugi je bil Boris Mur-šak (8. a), tretji pa Milan Sedu-šak (ti. a). Pri drugi skupini je zmagal Miro Potočnik (6. a), drugi je bil Blaž Podgoršek (4. r.), tretji Janez Podgoršek (7. b). Tečaja se je udeležilo 54 učencev. Vsako jutro so se odpeljali na Veliko planino in se zvečer vračali domov. Opoldan so imeli kosilo na Zelenem robu. Učenci so si pridobili precej novega znanja v smučanju in se ob zaključku tečaja zadovoljni razšli v upanju, da se bodo v prihodnjem letu spet srečali na podobnem tečaju. R. F. < o m ►H 7799 1 ♦ ♦ < o n o ■VI < ♦ ♦ i ♦ * ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 3,aki srna pač.. . Resno šaljiva razmišljanja % VEČ GOSTOV JE PRIŠLO V NEKI KAMNIŠKI LOKAL. Natakarica je postregla vso družbo razen enega gosta, ker je bila nanj »jezna«. Zaradi tega je prišla druga natakarica, da je izpolnila naročilo. Začudil se je gost kot tisti upokojeni član delovnega kolektiva, ki je 31. decembra prejel pismo s poštnim žigam od 30. decembra z vljudnim vabilom, naj se udeleži silvestrovanja 29. istega meseca in leta, ki ga prireja njihov kolektiv. K sreči imamo koledarje, ki kažejo čas naprej in gostinske tečaje, ki korenito, s pridom in veliko pri-zadevnostjo obravnavajo odlike in napake našega gostinstva. # POMANJKANJE LOKALOV na trgu je veliko, pa tudi za skladišča je veliko povpraševanje. Vse razpoložljive prostore, prostorčke in luknje smo zelo koristno izrabili in zamašili. Lokale potrebuje trgovina, potrebujejo jih trafike, obrtniki, odvetniki in društva. Trgovina pa tudi potrebuje skladišča. V skladišče smo spremenili prostore, ki so jih uporabljali šahisti in Zveza borcev, v skladišče smo spremenili tudi dosedanje pisarniške prostore pri hiši št. 23 na Titovem trgu. Priročno, blizu in učinkovito! Za trgovino seveda, čeprav le začasno. Toda za mesto in na glavnem trcu? Kamniška kronika - Kamniška ♦ ♦ ♦ ♦ < ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : : ♦ ♦ x ♦ % Naposled smo tudi GREŠNEMU KOZLU ODBILI ROGE. To je bila namreč garaža samorastnik, črnja gradnja takorekoč, v Kidričevi ulici. Ko smo dosedanjim črnim gradnjam dovolili milosten spregled, naknadne odobritve, potrditve in dograditve, smo pri tem rekli odločen zapik. Nobene črne gradnje več! Odslej bo vsako črno gradnjo doletelo neusmiljeno rušenje. Lastnik te nesrečne začasne garaie, ki se je znašla na tem prostoru brez zakonitih privclitev in odcbritev, se je strinjal z mnenjem, da jo je treba preseliti. Zamudil pa je že dva ali tri roke. Toda v današnji tekmi s časom je ze tako. Kakor odlašaš, da greš z bolnim zobom k zobozdravniku, s stiganim čevljem k čevljarju, s položnico davčne uprave k poštni blagajni, tako je tudi s takim zapletenim delom. Saj taka gaiuža ni kot samokolnica, da jo prepelješ kamorkoli in kdajkcli. In nazadnje se je vmešal še mraz. Kdo naj betonira v mrazu, ra;en seveda če gre za regulacijo obrežja ob ncvotrškem mostu, za katerega Ljubljanska vodna skupnost ni našla primernejšega datuma. Toda zakon je zakon. Mar naj čakamo z zakonitim postopkom do prihodnjega leta, če hočemo dati odlokom veljavo. Prišli so delavci prav na dan pred veselim silvestrovanjem, naložili ogrodje garaže in ga prepeljali ob asistenci številne množice občanov - kamniški firbec je nenasiten — na drugo mesto. Manjka nam prostora, da bi prikazali magnetofonsko poročilo komentarjev naših občanov ob tem dogodku. Objavljamo samo sliko z garažo, ki jo je zadelo kopje zakonitosti. To je namreč prvi objekt, ki smo ga v mestu dosledno in brezobzirno odstranili. Kakor na eni strani občani lahko precenijo, kako se je taka zgradba zarezala v skladnost kamniškega mesta in pokvarila vrzel med stavbami, ki je s prejšnjimi fižolov-kami dihala v prijetni domačnosti, tako si na drugi strani želimo, da bi za vzgojo državljanov v spoštovanju do zakonitosti prav tako neizprosno uveljavili doslednost. Seveda pa takoj v začetku gradnje, pri korenini takorekoč. Ne da bi čakali, da gradnja raste, zraste, se šopiri in obljudi, potem bi se pa vrgli nanjo z vso ihto urbanizacije, regulacije, restavracije, administracije, legalizacije in demonstracije. In še nekaj bi želeli: da bi ob rušenju novih nezakonitih gradenj ne puščali starih zgradb, da se same po- ZA MESEC DECEMBER 19»6 # ROJSTVA Janschitz Marija iz Most 21, Osolnik Silva s Poljan it, 1, Zavbi Marija iz Kamnika. # POROKE Kolovič Anton z Duplice, strojni tehnik, star 37 let, in Vidrih Ivana iz Mengša, uslužbenka, stara 26 let; Obrez Ivan iz Voduce, Šentjur pri Celju, mešalec barve, star 24 let, in Poljanšek Monika iz Srednje vasi 19, delavka, stara 26 let; Vučko Martin iz Dolnje Bistrice, ključavničar, star 21 let, in Rak Friderika iz Podhruške, delavka, stara 20 let. # SMRTI Babnik Anton iz Mekinj, osebni upokojenec, star 63 let; Balantič Frančiška iz Godiča, osebna upokojenka, stara 65 let; Gerbic Angela iz Kršiča, prevžitkarica, stara 82 let; Hribar Janez iz Srednje vasi 20, delavec, star 41 let; Jen-čič Frančiška z Gmajnice 7, osebna upokojenka, stara 62 let; Rep-nik Janez z Vrhpolja, prevžitkar, star 83 let; Skrobar Terezija iz Kamnika, družinska upokojenka, stara 74 let; Vargek Ivan iz Do-mašincev 72 — Čakovec, teracer, star 31 let. ZA MESEC JANUAR 1967 # ROJSTVA Burnik Marija iz Suhadol št. 41, Jeglič Andrejka iz Kamnika, Košir Boštjan iz Zg. Jezerskega — Kranj, Narat Marjan iz Velike Lasne 25. # POROKE Bernot Franc iz Zg. Palovč, mesar, star 22 let, in Slapar Jožeta iz Sp. Palovč, kuh. pomočnica, stara 26 let; Godec Rajko iz Mekinj, delavec, star 20 let, in Urbane Frančiška iz Zg. Stranj, delavka, stara 22 let; Lesjak Ivan iz Velikega Ra-kitovca 6, kmetovalec, star 32 let, in Sušnik Rozallja iz Mulega Ha-kitovca, kmečka delavka, stara 30 let; Marinček Janez iz Vrbe, elek-tromonter, star 21 let, in Obreza Marta iz Vrbe, delavka, stara 16 let; Prestor Jožef iz Zg. Brnika, tkalski mojster, star 21 let, in Žagar Irena iz Kamnika, delavka, stara 18 let; Senk Jakob iz Predo-selj, kmečki delavec, star 39 let, in Uranič Marija iz Klanca 36, kmečka delavka, stara 30 let; Šuštar Rafael iz Starih Sel 4, krojaški pomočnik, star 23 let, in Kadunc Justina iz Zg. Tuhinja 7, trg. pomočnica, stara 23 let; Zibert Franc iz Kamnika, strojni ključavničar, star 22 let, in Jagodic Ivanka iz Mekinj, delavka, stara 20 let. # SMRTI Hančič Ana iz Volčjega potoka, delavka, stara 43 let, Kern Aleš iz Klanca, št. 46, osebni upokojenec, star 85 let, Klemenčič Andrej iz Kamnika, star 83 let, Mlakar Rudolf i/. Smarce, osebni upokojenec, star 62 let, Mrak Rozalija iz Smarce, gospodinja, stara 69 let. Novak Ivan iz Komende, št. 6, osebni upokojenec, star 73 let, Vidmar Alojzij iz Suhadol, št. 37, inv. upokojenec, star 77 let in Zarnik Marijana iz Suhadol, št. 17, kmetica, stara 75 let. IZGUBLJENO Dne 23. decembra 1966 sem od gimnazije do Trga talcev v Kamniku izgubila ZLATO ZAPESTNICO. Ker mi je drag spomin, prosim poštenega najditelja, da jo proti lepi nagradi vrne na uredništvo »Kamniškega občana«. »Kamniški občan« glasilo SZDL občine Kamnik. Urejuje uredniški odbor. — Glavni urednik Vinko Dobnikar, lektor Marija Gržinčič, tehnični urednik Avgust Novak. — Izhaja enkrat mesečno. — Uredništvo in uprava na Delavski univerzi Kamnik, Fužine 10. — liska tiskarna »Kočevski tisk« v Kočevju. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< dirajo; da bi skrb za lepoto mesta in varnost občanov ob vsem izobilju strokovnjakov bila večja kot pa je novinarska zvedavost. # Na Duplici so predvajali BARVNI FILM O OLIMPIJSKIH IGRAH V TOKIU. Zadnjo predstavo je gledalo 9 ljudi. V Kamniku so vrteli ta film o počitnicah, na Duplici pa za časa pouka. Niti vodstvo kina niti šolska vodstva niso omogočila šolarjem skupni ogled filma, ki je bil učinkovita propaganda za šport. Pa tožimo, da pri mladini ne moremo vzbuditi zanimanja za šport. Taki smo pač. % NA NOVOTR2KI MOST so še pred praznikom Republike iz bližnje tovarne PRIPELJALI ODPADKE in obrezine od kož in jih zmetali v vodo (ali je Bistrica primerno odlagališče za take odpadke ...?). Za pol samokolnice usnjenih odpadkov raznih barv je ostalo na mestu in ljudje so brezbrižno gazili po njih. Prekril jih je sneg, odjuga pa jih je spet vrnila belemu dnevu. In še vedno so tam. Nikogar ni, ki bi jih odstranil z mostu. Taki smo pač . . . # Ob cesti proti Mengšu so VESTNI CESTARJI POSTAVILI RUMENO-RDECE PALICE v običajnih razdaljah, da v primeru snežnih žametov opozarjajo voznike, kje so obcestni kamni odbijači, te v nekaj dneh so objestneži polovico teh svarilnih znakov izruvali in pometali daleč po polju. Enaka usoda jih vedno doleti, ko jih cestarji vnovič postavijo na prejšnje mesto. % NEKI DIJAK IZ TUHINJSKE DOLINE se je moral izpisati iz gimnazije, ker starši ne zmorejo stroškov za avtobusno vozovnico. In vendar nekateri ne morejo razumeti, da so tudi taki občani, ki ne morejo plačati letnih 100.000 starih dinarjev za prevoz otroka v šolo. % OB PUSTOVANJU SMO VIDELI še v zgodnjih jutranjih urah v gostinskih prostorih starše z otroki vseh starosti od 5 do 12 let. Taka je menda navada v Kamniku. Zlatih mamic tudi mile prošnje otročičkov niso ganile, da bi odšle domov. Otroci, predšolska in šolska mladina, pač ne sodijo ob tako pozni uri v gostinske prostore, čeprav starši menijo, da je pust družinski praznik. Toda taki smo pač, pa bi bilo lepše, da bi v prihodnje bili drugačni. <> <► <► O <► O < ► <> o o <> <' < • ♦ <« <► o o ♦ ♦ n < >