518
A. Hribar: Žena in trepetlika. —
A. Zdenčan: Spomin.
pisateljev, izdal je hrvaško bibliografijo (1863), jugoslovanski umetni slovnik (1869) in mnogobrojae zgodovinske razprave v svojem „Arkivu za jugo-slovensku zgodovinu", ki ga je izdajal od 1. 1850. do 1875. Poslednje njegovo delo je bilo bržkone: »Glasoviti Hrvati." V Zagrebu 1886. V tem delu je podal življenjepise nekaterih imenitnih mož. Med njimi sta tudi, kolikor se spominjam, Štefan Konzul Istrijanin in 1.1711. v Dobrovniku rojeni Josip Roger Boškovič, jezusovec, za tedanje dobe, mislim, najslavnejši matematik: tedaj ni bilo več Leibnitza in Newtona, ko je začel on pisati v latinščini in italijanščini, francoščini in angleščini svoja dela. Bil je tudi hrvaški pesnik in je improvizoval dobre latinske distihe. Kukuljevičeve pesmi, drame in povesti so prišle na svetlo pod naslovom: »Različita djela." Štirje zvezki.
3) Mirko Bogovič se je porodil 1. 1816., umrl 4. vel. travna 1. 1893. v Zagrebu. Naj prvo je prelagal srbske narodne pesmi v nemščino, katere je priobčeval 1. 1840. v časniku „Kroacia". Pesmi »Ljubice" je izdal 1. 1844. v Zagrebu, „Smilje i Kovilje"
1. 1847. tudi tam, „Domorodne glase" 1.1848. na Reki. L.1856.je izdal v Zagrebu dramo ;;Frankopan". L.1857. žaloigro: »Štefan, poslednji kralj bosanski." L. 1860. igrokaz: »Matija Gubec" in svoje zbrane novele.
4) Bonitz Herman, jezikoslovec in šolnik, se je porodil dne 29. mal. srpana 1. 1814. v Langen-salzi, umrl 25. mal. srpana 1888. v Berolinu, šolal se je od 1. 1832. v Lipskem, od 1. 1835. v Berolinu. Bil je profesor v raznih mestih. Njegov ustrojni načrt za avstrijske gimnazije je bil 1. 1854. sprejet in je še sedaj veljaven. L. 1849- je postal profesor na dunajskem vseučilišču in šel meseca mal. travna 1. 1888. v pokoj. Pisal je največ o Aristotelu in Platonu.
SJ Leskien Avgust, jezikoslovec, imeniten slavist, se je porodil 8. mal. srp. 1. 1840. v Kielu, študiral od 1. 1860. v svojem rojstnem mestu in pozneje v Lipskem klasično jezikoslovje in pozneje v Jeni primerjajoče jezikoslovje in posebej slovanske jezike. L. 1869. je postal izredni profesor v Jeni. L. 1870. je postal izredni profesor, a od 1. 1876. je redni profesor za slovanske jezike na vseučilišču v Lipskem.
Utrujena in prepotena dospe pod trepetliko žena; obstane, da bi se shladila, ker je vročina huda bila. Z neba zbežali so oblaki, nobene sapice ni v zraki.
Žena in trepetlika.
In vendar, glej, čuj, trepetlika na vejah lističe premika. Pogleda žena gor na veje in to-le trepetliki deje: „Saj zraka sapa nič ne ziblje, kako, da se ti listje giblje?
Saj nihče ti ne maje debla, zakaj se treseš kot prezebla ?' Pa čuje žena s trepetlike: „Med nama dosti ni razlike: Jaz sem tresoča trepetlika podoba ženskega jezika."
Anton Hribar.
Spomin.
„Brzo mi konjiča osedlaj, da na njem pojezdim v tuji kraj, da odidem v dalnji svet, v svet — mladostnih let!
Čez doline, čez strme gore hitel bom, preplaval vse vode, da le spet dobim nazaj svoj mladostni raj . . .!"
— Jednega konjiča le imaš, ki pa sam ga lahko osedlaš: Vsak v življenju kaže čin mladih let — spomin. —
A. Zdenčan.