•Thoja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPHAVa 34100 Trst. ulica Ghega 8/1 ip lefon 60824 , 34170 Gorica, piazza Vittoria 46'II Pošt. pred. (casel la postale) Trst 431. Poštni ft* ^ovni račun Trst, 1 1 / 8 4 6 4 Poštnina plačana v gotovini N I K NOVI LIST Posamezna številka 80 tir NAROČNINA: četrtletne lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb post. 1 gr. bis SETTIMANALE ŠT. 961 TRST, ČETRTEK 25. OKTOBRA 1973, GORICA LET. XXII. Ali res samo zaželjen otrok? Zadnje čase se v tisku vse pogosteje pojavljajo gesla kot »Vsak otrok — zaželjen otrok!« in podobno, člankarji imajo dober namen preprečiti splave in sc zato zavzemajo — seveda ne za vzdržnost, ampak za uporaba sredstev proti spočetju. Vendar so ti članki napisani tako primitivno, da človeka prizadene. Spolne odnose med ljudmi oziroma ljubezenske odnose sploh obravnavajo, kot da gre pri tem za nekako racionalno produkcijo, pri kateri je mogoče vse vnaprej premisliti, napraviti načrt, izdelati in pripraviti podrobnosti, se o njih pogovoriti in dati udeležencem inštrukcije pred začetkom delovnega procesa itd. — kot v tovarni. Vsi taki nasveti pa ne upoštevajo, da gre pri ljubezenskem aktu za čustvo, nagon in spontanost. Vsega tega pa pogosto ne le ni mogoče obvladati z razumom oziroma s treznim premislekom, saj bi bilo to tudi škodljivo, ker bi uničilo lepoto in spontanost ljubezni in podvrglo tudi to plat računanju. Poleg tega je vprašanje, ali narava sploh dopušča tako računanje in načrtovanje, ki je popolno nasprotje nagona. Obstoj vseh živih bitij je zagotovljen ravno z razmnoževalnim nagonom. Ce bi npr. ribe ali zajci ali kokoši imeli razum in bi vedeli, kaj čaka zarod, bi se gotovo nehali razmnoževati, človek pa ve, da čakajo njegovo potomstvo vsakovrstne težave, od vojne do vsakovrstnih duševnih stisk, in marsikdo, tudi če bi želel imeti otroke, si po »treznem« premisleku ne bo spal prevzeti odgovornosti, da spravi na svet otroka, ki bo imel v življenju prav toliko verjetnosti, da bo nesrečen, kakor da bo srečen. Če upoštevamo še strah pred bolnim potomstvom, račun, koliko otroci stanejo in koliko udobja bi si lahko privoščila mož in žena za tisti denar, boljše stanovanje, lepša letovanja in daljša potovanja, lepše obleke, večji avto itd., pa pridemo do spoznanja, da bo vedno manj ljudi, ki bodo tvegali imeti otroka ali celo dva. Samo nedotaknjen spolni nagon, oplemeniten z ljubeznijo, lahko zagotovi normalno razmnoževanje človeškega rodu. Ali bi ne postal človek strašno obubožan in poplitven, če bi lahko poljubno uravnaval to svojo stvariteljsko sposobnost po svoiem egoizmu? Ljubezen med možem in ženo bi bila ponižana v oduren postopek računanja in »tehničnih priprav«. Mislim, da je rešitev drugje: res je, vsak otrok naj bo zaželjen, a v smislu, da starši ne bodo imeli strahu spravljati otroke na svet, ker jih ne bi mogli vzdrževati ali ker bi se bali, kakšna bo njihova usoda. Družba kot celota (države in druge širše skupnosti) naj bi ustvarile take pogoje, da bo vsak otrok od vse skupnosti sprejet z veseljem, fi (Dalje na 5. strani) Prepričevanje Izraelcev in Arabcev, ne vsiljene rešitve v trenutku, ko to pišemo, vlada na frontah Bližnjega vzhoda že drugo zatišje, po prvem, ki je bilo vsiljeno od obeh velikih sil Združenih držav in Sovjetske zveze Izraelu, Egiptu in Siriji v ponedeljek, a je trajalo le malo časa. Bati se je, da bo tudi to drugo zatišje kmalu pretrgano od groma topov, tre-skanja bomb in drdranja strojnic. Kajti vsiljeno premirje ni rešilo tamkajšnjega problema in ga ne bo rešilo, tudi če ga je potrdil Varnostni svet Združenih narodov na dveh nujnih sejah. Le radovedni gledavci Do malokatere vojne ima civilizirani svet tako hladen in brezbrižen odnos kot do vojne na Bližnjem vzhodu, kajti Evropi in Ameriki so tamkajšnja ljudstva tuja, saj niso v boj zapleteni narodi, ki bi bili v bližnjem sorodstvu z latinskim, germanskim ali slovanskim prebivavstvom Evrope in ameriške celine. Še najbolj sta obe »beli« celini zainteresirani na tamkajšnjo vojno iz gospodarskih razlogov, ker namreč lahko ogrozi njune koristi, bodisi v zvezi s petrolejem, trgovino ali s podaljšanjem zamašitve Sueškega prekopa za nedoločen čas. V igri niso nobene politične ideologije, ki se borijo za nadvlado nad svetom in preko katerih si hočejo določene skupine zagotoviti čim večjo oblast in čim večji vpliv v svetu, ampak le prestiž dveh velesil. Tako — kar nenavadno za naš čas! — tokrat nikjer ni bilo kakih razvnetih demonstracij za ali proti vojskujočim se državam, nikakih množičnih obsodb vojnih hujskačev, zločincev itd. Evropska in ameriška javnost sta se razdelili v dva tabora kakor v kakem stadionu, kjer sc igra zanimiva mednarodna nogometna tekma. Eni držijo z Izraelom, drugi z Arabci, toda te simpatije narekujejo bolj osebni kot pa ideološki razlogi. Vojne, ki danes lahko razplamtijo svetovno javno mnenje, morajo biti ideološkega, totalnega značaja, kjer gre za zmago enega od obeh velikih blokov na svetu, sovjetskega in ameriškega. Tam si lahko dajo duška strasti in polemična vnema. Ljudi lahko spravi demonstrirat na ceste Vietnam, ne pa Sinaj, kjer se ne tolčejo za mite, ampak za konkretne kvadratne kilometre in metre zemlje, ki po ekonomskem kriteriju ni vredna skoro nič, a pomeni tako Arabcem kot Judom izgubljena in zaželjena tla domovine. Imajo Evropejci pravico obsojati? Lahko je dajati obema stranema »pametne« nasvete in ju siliti k premirju in pogajanjem. Lahko je izrekati sodbe, kdo ima prav in kdo ne. Toda ali imajo Evropejci, ki so pred komaj četrt stoletjem pomorili velikansko večino judovskega ljudstva na evropskih tleh, 6 milijonov moških, žensk in otrok, ali pa so ta množični pomor mirno gledali, res pravico, da obsojajo Jude, oe si skušajo z vsemi razpoložljivimi sredstvi in tudi z orožjem pridobiti nazaj nekdanjo domovino, iz katere so jih z orožjem pregnali ravno Evropejci — (dalje na 3. stra>:i) KAJ SO HOTELI IZRAELCI Zadnje dni se je začel v pasnih obrisih kazati izraelski vojni n^črt. Na severni fronti, na Golanskem višavju, so po odbitju sirskih tankovskih oddelkov Izraelci napredovali po sovražnikovem ozemlju samo toliko, kolikor je bilo potrebno, da so uničili njegove utrjene linije in oporišča ter zdrobili čim-več njegove bojne tehnike. Zavzeli so vse Golansko višavje in goro Hebron, odlično o-brambno postojanko. Nato so vrgli glavnino svoje vojske na Sinaj proti Egipčanom. Toda namesto da bi se frontalno zaletavali v egiptovske dobro oborožene vojske, ki so se utrdile na vzhodnem obrežju Sueškega preko pa pod okriljem sovjetskih raket SAM, so vzpostavili samo prožno obrambno-napadal-no fronto, v resnici pa so z zvijačo — s sovjetskimi tanki in v Egipčane preoblečeni vojaki — prodrli skozi vso egiptovsko fronto in prešli Sueški prekop ter prišli tako Egipčanom za hrbet. Začeli so naglo zavzemati širok pas ozemlja na zahodni strani ob južnem delu prekopa in tik pred drugim zatišjem na fronti, v sredo zjutraj, so prišli do mesta Suez in se združili z izraelsko vojsko na drugem bregu. Tako je zdaj egiptovska tretja armada na vzhodnem bregu obkoljena in se bo morala vdati, ali pa bo Egipt prisiljen spet začeti z boji, da bi jo osvobodil. To se bo kmalu pokazalo. Vsekakor so Izraelci vodili vojno zelo inteligentno, s kar najbolj umno uporabo svojih ne ravno neizčrpnih sil. Njihov načrt je bil nedvomno nenadno prodreti tudi na severnem koncu fronte in popolnoma obkoliti vso egiptovsko vojsko na vzhodnem bregu. Potem bi zadostovalo samo še bombardiranje s topovi in iz zraka, da bi jo »zmehčali« za vdajo. Pri svojem pohodu na zahodni breg prekopa so se Izraelci' polastili tudi raket SAM, kar je bil več kot imeniten vojni plen, saj so tako lahko razkrili ustroj teh raket, da so jih lahko nevtralizirali. Glede na trenutni položaj na fronti je težko verjeti, da bo premirje dolgo trajalo. E gipčani ga bodo pretežko prenašali. NEVARNOST ZA SOCIALIZEM RADIO TRST A ♦ NEDELJA, 28. oktobra, ob: 8.00 Koledar. 8.05 Slovenski motivi. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Giuseppe Cambini: Kvartet za godala v g molu. 10.15 Poslušali boste. 11.15 Mladinski oder: »Petnajstletni kapitan«. Napisal Jules Verne, prevedel Janez Gradišnik, dramatiziral Jožko Lukeš. IV. del. Režija: Lojzka Lombar. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Nepozabne melodije. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 13.30- 15.45 Glasba pi željah. 14.30 Nedeljski vestnik. 15.45 Revija glasbil. 16.00 Šport in glasba. 17.00 Dva pisatelja - dve gledanji na svet. 17.40 Nedeljski koncert. 18.25 Formuna 1: pevec z orkestrom. 18.45 Jazz koncert. 19.30 Zgodovina italijanske popevke. 20.00 Šport. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske viže in popevke. ♦ PONEDELJEK, 29. oktobra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami, zanimivosti in glasba za poslušavke. 13.30 Glasba po željah. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. (Danilo Lovrečič). 18.15 Umetnost književnost in prireditve. 18.30 Glas in orkester. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 19.20 Jazz glasba. 20.00 Športna tribuna. 20.35 Slovenski razgledi: Naši kraji in ljudje v slovenski umetnosti - Pianist Pavel Šivic. Pavel Šivic: Trenutki (1968); 5 bagatel (1961); 22.15 Zabavna glasba. ♦ TOREK, 30. oktobra ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Pratika. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Pianist Artur Rubinstein. 18.55 Domenico Modugno. 19.10 Slovenski znanstveniki: »Emidij Susič«. 19.20 Za najmlajše: pravljice, pesmi in glasba. 20.00 Šport, 20.35 Verdi: Don Carlos, opera. V odmoru (21.05) »Pogler za kulise« (Dušan Pertot). 22.15 Zabavna glasba. ♦ SREDA, 31. oktobra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Duo Klug-Spitzenberger. 18.55 Glasbeni utrinki. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora. 20.00 Šport. 20.35 Simfonični koncert. Vodita Oskar Kjuder in Janko Ban. Sodelujejo mezzosopranistko Alenka Dernač, violinist Črtomir šiškovič in recitator Julij Guštin. Ludvvig van Beethoven: Egmont, u-vertura op. 84; Marijan Lipovšek: Osamljena za mezzosopran in okester. Beethoven: Romanca za violi no in orkester; Prokofjev: Peter in volk, simfonična pravljica. Orkester Glasbene Matice v Trstu. Koncert smo posneli v Kulturnem domu v Trstu. V cd-moru (20.55) Za vašo knjižno polico. 21.35 Nežno in tiho. 22.05 Zabavna glasba. ♦ ČETRTEK, 1. novembra, ob: 8.00 Koledar. 8.05 Slovenski motivi. 8.30 Godalni orkestri. 9.00 Sv. Maša. 9.45 Cesar Franck; Grande piece simphonique. 10.15 Praznična matineja. 11.00 Mladinski oder: »Čevlji za mojstra Matevža«, radijska igra. 11.35 Slovenski razgledi. 13.30 Harmonije za godala. 14.45 Glasbe iz filmov. 15.30 Recital Mahalije Jackson. 16 00 Pesmi brez besed. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Nove plošče resne glasbe. 19.10 Božanska komedija v prevodu Andreja Capudra (Pripravil Alojz Rebula). 19.25 Pisani balončki. (Pripravlja Krasulja Simoniti. 20.00 Šport. 20.35 »Missa«. Drama, napisal M. Bieler, prevedel Janez Gradišnik. RO. Režira J. Peterlin. <•• PETEK, 2. novembra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutra-rva glasba. 11.35 Opoldne z vami. 13.30 Popoldanski koncert. 17.00 Schumann: Fantasie-Stucke, op. 73. Violončelist Adriano Vendramello, pianist Roberto Repini. 17.20 Ne vse, toda o vsem. 17.25 Mozart: Simfonija št. 41 v d duru. 17.55 Spirituals. 18.15 U-metnost. 18.30 Guido Pipolo: Ricercare št. 2 za angleški rog in godala. 18.50 Samospeve Antona Lajo-viva izvajata sopranistka Vanda Gerlovič in pianistka Zdenka Lukec. 19.10 Liki iz naše preteklosti: »Matevž Ravnikar« (Marija Cenda). ♦ SOBOTA, 3. novembra, ob: 8.00 Koledar. 8.05 Slovenski motivi. 8 30 Promenadni koncert. 9.00 Sv. maša. 9.45 Vasilij Mirk: 7 glasbenih utrinkov. Pianist Ani Bertoncelj. 11.35 Poslušajmo spet. 13.30-15.45 Glasba po željah. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. (Danilo Lovrečič). 18.30 Kitarist Bruno Tonazzi, pianistka Neva Merlak-Corrado. 18.45 Sodobni sound 19.10 Družinski obzornik (Ivan Theuer-chuh). 19.25 Revija zborovskega petja. 20.00 Šport. Izdajatelj: Engelberf Besednjak nasl ♦ Reg. na sodi šču v Trstu dne 20 41954, štev. 157 ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna Graphart Trst - ulica Rossetti 14 - tel/77-21 -51 Ni še povsem jasno, kam je meril Franc Šetinc, sekretah sekretariata CK ZKS, ko je v svoj nedavni govor pred centralnim komitejem v Ljubljani vpletel tako pojave neokleri-kalizma na Slovenskem, kot revijo Znamenje in pisatelja Rebulo. Možno je, da Šetinca resnično skrbi notranji razvoj samoupravne družbene ureditve, ki dopušča raznim krajevnim, tovarniškim in drugim družbeno-gospo-darskim skupnostim določeno stopnjo svobodne iniciative pri načrtovanju svoje rasti. To je politična izbira, ki je temelj jugoslovanske socialistične ureditve in ki je po mnenju jugoslovanskih politikov najbolj primerna o-blika tiste družbeno-ekonomske ureditve, ki ji pravimo jugoslovanska pot v socializem. Dejstvo pa je, da sprostitev medsebojnih odnosov lahko pripelje tudi do nezdravih pojavov v družbeni rasti, kot so čezmerno bogatenje posameznikov, emigracija, odtujevanje idealom socializma, pojavljanje novega klerikalizma in nacionalizma. In te napake je treba odstranjevati. S to Šetinčevo skrbjo za zdrav notranji razvoj družbene stvarnosti se moramo vsekakor strinjati. Malo teže nam je razumeti ostro kritiko na račun političnega oblikovanja vernikov v Sloveniji ali pa na račun žive in razgibane revije Znamenje ali celo na račun pisatelja Rebule, če upoštevamo, da je ta kritika nastala iz potrebe, da se bolj poudari temelna vloga marksizma oziroma da se utrdi in še bolj u-veljavi vloga komunistične partije pri gradnji — Mihec, si znal ti, da se Mačkolje kliče Caresama? — Kej? Karežana? Pej ki so pobrali tu je-me? — Mene ne vprašuj. Jaz samo vem, da ka dar so spreminjali imena, so vedno neredih tako, da je imelo kakšno zvezo z originalnim imenom. Ali so ga enostavno prevedli ali pa ga zapisali tako, da je zvenelo italijansko. Za Mačkolje bi lahko naredili Maccoglie ali pa Maccicoglia. Mogoče tudi Maccicollio. — Maccicollio be biu še narbol prav, zatu ke je na hribi. Morbet be tudi nekej prevedli jn be rekli Gatticollio. — Tudi Gatticollio ne bi bil slab. Lahko bi pa dali tudi bolj fino obliko: Villa de Gat-ti. Tudi Villa Maccoglie bi se lepo slišalo. Samo Caresana pa res... — Ja, čudno je na vsak način. M a moreš vedet, de tabat, kadar so se zmišlavali ta je-mena, de so delali vseh sort oslarij. Ma tudi oslarije sc jm pršle prou, samo de so zginla naša originalna slovenska jemena. Vidi, den-mo reč, Dolino! Kej so najdli? San Dorligo della Valle. Kašen svetnik je tisti San Dorligo? Jest nisem še nobenega človeka srečati, de b' se klican Dorligo. Tudi u nobenem ka-lendarji ga nisem najdu. Vse kaže, de so si takrat zmišlavali tudi svetnike. —i E, dragi moj, tudi izmišljen svetnik je bil dober. Vse je moralo služiti nacionalni sa- samoupravne družbe. V tem primeru stojimo pred novimi, nikakor pa ne drugačnim oblikami ideološkega posiljevanja in pred nevarnimi oblikami zatiranja individualne svobode, svobode izražanja in celo svobode mišljenja. Tudi v socialistični družbeni ureditvi ima komunistična vodilna skupina možnost, da z nasilnimi dejanji posreduje državljanom svojo ideološko usmerjenost. Če pa je za uveljavljanje določene ideologije potrebno onesposabljati razvoj druge oziroma zatirati njene manifestacije, je to kvečjemu znak njene notranje negotovosti in šibkosti in strahu pred dialektično konfrontacijo. Nosilci take ekskluzivne ideologije odklanjajo vse tiste pozitivne vplive, ki bi iz soočenja lahko popravili in izboljšali njih svetovni nazor. Tu pa smo že na področju nevarnega in škodljivega integrizma. Smo na tisti meji, kjer se nepopoln in razvijajoči se družbeni red začenja prepričevati o svoji popolnosti. Možno je tudi, da je sekretar Šetinc s svojim nastopom proti reviji Znamenje hotel pritisniti na uredništvo, naj bo pri objavah nadvse previdno in naj si pričakuje možne bodoče ukrepe, če se bodo na področju kritike kaj več dovolili. Toda ta nastop proti Znamenju ne prepriča, saj je revija od začetka dalje izbrala zelo zmerno revijalno pot in je tudi pod stalnim nadzorstvom cerkvenih oblasti, tistih oblasti, s katerimi je Jugoslavija pred kratkim podpisala dogovor. In resnično je Zna-(Dalje na 5. strani) naciji novih pokrajin. Jaz se samo čudim, da so vsa ta krajevna imena in priimki ostali lepo v veljavi tudi potem, ko je fašizem padel in ko smo dobili antifašistično usmerjene vlade. — Ti se čudeš? Jest pej prou neč. Zatu ke zdej se vide, de je tudi fašizem naredu kej dobrega. Posebno u naših krajeh. Posebno sez jemenami. Vidi, an demokratični režim be biu malo težko spreminjavi jemena od krajev jn od ledi. Be mu lahko kašen očitau, de ni demokratičen. Ma ke je naredu fašizem, je vse prou. Jn talcu danes rečemo: »ja, je naredu tisti prekleti fašizem, kej se če, ni za pomagat!« Jn taku gre lepu naprej tisti San Dorligo jn tista Karežana. —A ja, pej ki si ti zvedri de Mačkolje je Karežana? — Znaš, en dan sem zagledau na enem zida dva plakata. Eden tik drugega. Oba enako velika, oba iste barve. Na onem je po slovensko pisalo, da bodo v Mačkoljah odkrili spomenik padlim vaščanom v NOB, na drugem je pa po italijansko pisalo, de bo glih tista reč v Caresani. Tudi vsi drugi podatki so bili enaki. ura, program in vse. Tako sodim, da je Ca-resana Mačkolje. — Narbrž bo res. Ma sm pej radoveden, kaku so na taljanskem plakati prevedli tisto »padlim u NOB«? — Nič niso prevedli. Je blo samo »ai ca-d-uti« in ni bilo nič povedano zakaj in kako. — Ma vidi na! Pej kaku tu? Kej so pozabit al kej? Kej se morbet NOB ne da prevest? Forte čudno se mi zdi! — E’ dragi Mihec, inoni se zdi, da se 'bom o še marsičemu-'čudili. '**••••<•>< Mihec in Jakec se meni** * čudnih cvetnikih, Ijiudeh in plakatih Prepričevanje Izraelcev in Arabcev (Nadaljevanje s l. strani) Rimljani — pred 1800 leti, petem ko so tudi takrat pobili večino judovskega naroda? Morda bi imeli pravico jim kaj očitati, ko bi jim bila katera od držav z milijoni kvadratnih kilometrov zemlje ponudila tistih borih nekaj desetttisočev kv.km, ki jih potrebujejo za svoj narodni dom, za svojo narodno središče. Toda tega ni nihče Storil. In kdo ima pravico obsojati Arabce, če skušajo z orožjem dobiti nazaj zemljo, ki je bila njihova več kot tisoč let in ob katero so prišli zaradi revščine, ker so jo lahkomiselno prodajali judovskim priseljencem, in zaradi politične in vojaške nesposobnosti svojih ko-rumpiranih voditeljev? Judje so ogromno prispevali k človeški omiki in še prispevajo, od religije do tehnike in zdravstva. Arabci pa so tudi s Laro kulturno ljudstvo, njihovi visoko izobraženi potniki so vandrali po napol barbarski Evropi od 9. do 13. stoletja in jo odkrivali za svoj kulturni svet, kakor so evropski potniki 19. stoletja odkrivali Sudan in A- DE2ELNI SVET OBRAVNAVA GOSPODARSKE ZADEVE Deželni svet je obravnaval v torek resoluciji komunistične in misovske skupine v deželni zbornici o vzrokih gospodarske krize, draginje in inflacije v državi in v deželi Furlaniji - Julijski krajini ter je obe zavrnil z večino glasov. Obe sta krivili za gospodarsko krizo vlado, to in prejšnje, pri čemer je posebno resolucija misovcev prtila krivdo za težave, v gospodarstvu levosredinskim vladam zadnjega desetletja, ki so povzročile po njihovem mnenju inflacijo, nered v gospodarstvu, zavirale svobodno pobudo v njem itd. Komunistična resolucija pa je dolžila vlade mlačnosti, nedoslednosti in nejasnosti name nov pri sprejemanju in izvajanju nujno potrebnih socialnih in gospodarskih reform. Na obe resoluciji je pred glasovanjem odgovoril predsednik deželnega odbora odv. Co-melli, ki je prikazal, kaj je deželna uprava že storila za odpravo gospodarskih težav, kakšne akcije in pobude so v teku in kaj še misli storiti. Dejal pa je tudi, da so glavni vzroki za te težave, posebno še za draginjo in inflacijo, mednarodni. Kolikor je odvisno odpravljanje teh težav od vlade, je že sprejela vrsto ukrepov za ozdravljenje gospodarstva in druge namerava sprejeti. Vendar je Comelli priznal tudi upravičenost nekaterih zahtev in predlogov komunistične resolucije. Poudaril pa je. da se ne strinja z njenim političnim delom. Vsekakor je bila — kot rečeno — zavrnjena na njegov predlog tudi komunistična resolucija. Danes, v četrtek, obravnava deželni svet na dopoldanski seji zakonski osnutek, ki vsebuje spremembe in dopolnitve k zakonu o skladu deželne vzajemnosti za primer raznih katastrof, neurij itd., o čemer je začel razpravljati že v sredo po zavrnitvi obeh omenjenih resolucij. SLOVENSKA DEMONSTRACIJA V CELOVCU Danes, 25. tan., bo zvečer v Celovcu demonstracija koroškjh Slovencev za narodne pravic-*. Sprevod bo šgl od železniške postaje d° Starega trga, kjer bo shod. Demonstracijo organizirajo v glavnem študentje, ki so ustanovili Solidarnostni komite za pravice koroških Slovencev. besinijo. Tudi oni so veliko dali Evropi, od znanosti do stavbarstva in plovbe. Komaj 30 let je tega, kar so se Angleži, Nemci in Italijani s tainki vozili po arabski zemlji in se medsebojno borili zanjo kot za kolonijo, in komaj polovico toliko je od časa, ko so Francozi pobijali v Alžiriji, da bi si jo obdržali kot kolonijo. Kako naj ti isti obsojajo Arabce, če se z orožjem bojujejo za zemljo, ki je bila res njihova, vsaj po običajnem pravu? Možno je samo dvoje Zato k temu tragičnemu sporu in k vojni ni mogoče reči drugega, kakor da imata obe strani svoj prav. Možno je torej samo dvoje: ali da jima svet pusti, da z orožjem odločita svojo pravdo, ali da stori vse, kar more, da ju zlepa prepriča, da sedeta za konferenčno mizo. Najslabšc pa je, če se druge in zlasti velike. sile mešajo v njun spor, ju hujskajo, jima obljubljajo pomoč, spravljajo v igro svoj pre stiž, ju oborožujejo, pehajo v spopad in ju zalagajo po zračnem mostu z orožjem. Morda pa še niti ni čas za pogajanja, ker mora na eni strani uplahniti psihična napetost naroda, ki se je prisiljen boriti za svoj goli obstanek, na drugi pa mora biti rešenih veliko perečih socialnih problemov in problemov izobrazbe, kar edino bo vzbudilo v arabskih ljudeh zavest, da obstajajo za reševanje V sredo, 31. oktobra, bo poteklo sto dni, odkar ju vlada predsednika Rumorja sprejela izredne ukrepe proti naraščanju cen blaga široke porabe. Ministrski svet je namreč dne 24. julija sprejel zakonski odlok, ki je odredil zaporo cen blaga široke porabe in cen c~le vrste izdelkov. Zakonski odlok je predvideval, da morajo ostati v veljavi cene z dne 16. julija 1973, kar je veljalo za 21 vrst blaga široke porabe, zlasti za živila, kot so testenine, meso, sir, slanina in tako dalje. Tedaj je bilo rečeno, da gre za izredne ukrepe, katerih namen je bil preprečiti draginjo. Med tem časom pa jevlada napovedala, da bo sprejeia vrsto ukrepov, ki so potrebni za ustalitev tržnih razmer in da se o-mogoči izhod iz splošne gospodarske krize Omenjeni vladni odlok predvideva, da bedo od prvega novembra 1973 do 31. julija 1974 smele tovarne in uvozna podjetja vlagati prošnjo na medministrski odbor za cene za morebitno spremembo cen svojih proizvodov. Prošnja mora biti natančno utemeljena in jo bo medministrski odbor za cene reševal po navodilih, ki jih bo sproti dajal medministrski odbor za gospodarsko programiranje. Če pristojni odbor ne bo odgovoril v 70 dneh od vložitve prošnje, pomeni, da je bila proš nja sprejeta. Za velike industrijske konvorne, katerih proizvodnja znaša letno rad pet milijard lir, pa je vlada odredila, da morajo za vsako spremembo oan lastnih izdelkov prejeti dovoljenje od ministrskega odbora za gospodarsko programiranje. To velja do 30. juunija 1974. Iz poluradnih virov izhaja, da je velika večina podjetij, katerih proizvodnja znaša letno nad pet milijard lir, doslej vložila prošnjo za spremembo cen lastnih izdelkov, a da medministrski odbor za oene ni baje doslej sprejel še nobene prošnje. ozemeljskih sporov na Bližnjem vzhodu še druge metode in ne samo vojna. Teda za to je potreben čas in zato morda ne ravnajo prav tisti, ki vsiljujejo prizadetim narodom nasilne, umetne in prehlastne rešitve z uro v roki kakor sodniki pri boksarskih dvobojih, neglede na to, da predstavlja ta sporazumni sovjetsko-ameriški posek nevaren preoedens diktata obeh velikih sil nad majhnimi. Odslej bi lahko na ta način vse postalo stvar kravje župnijska skupnost v Ricmanjih vabi na blagoslovitev cerkvenih orgel v Ricmanjih, ki bo v nedeljo, 28. t.m., ob 16. uri. kupčije med največjima silama, sklenjene v nekaj urah, med ljudmi, katerih kvaliteto in moralno raven dokazujejo škandali tipa Wa-torgate v Ameriki in interniranje kritičnih izobražencev v umobolnice v Sovjetski zvezi. Od takih oblastnikov je težko pričakovati najboljših receptov in odločitev za reševanje raznih akutnih problemov po svetu. Zato pa je skrajni čas, da se končno tudi Evropa zave svoje dolžnosti in svoje moči ter začne s prijateljskim prepričevanjem in pregovarjanjem na Bližnjem vzhodu. V zadnjem hjpu smo zvedeli, da so se boji zares žg spe.t vneli. Od 31. oktobra dalje bo verjetno prejemal pristojni odbor prošnje za spremembo cen tudi od večine podjetij, katerih proizvodnja ne dosega petih milijardletno. O tem kočljivem vprašanju so razpravljali na mnogih sejah predvsem ministri za finančne zadeve, ki so zlasti poučili obliko in načine, kako nadzorovati splošno težnjo po naraščanju cen. Doslej pa vlada še ni sprejeal natančnih u-krepov, ki naj bi uredili to silno kočljivo problematiko. Vse kaže, da bo vlada pri svojem ravnanju upoštevala tako nujnost stabilizacije con kot tudi nujnost, da čimprej pride do obnovitve industrijske proizvodnje. Tudi sindikati se strinjajo, da zapora cen ne more biti večna, a hkrati zahtevajo, naj vlada naredi vse, kar je v njeni moči, da se popolnoma ne sprosti mehanizem povpraševanja in ponudbe, ker bi to utegnilo speljati celotni gospodarski sistem v anarhijo, od katere bi imele največjo škodo prav delavske množice. Zaradi tega sindikati zahtevajo, naj se tudi po 31. oktobru nadzorujejo cene blaga široke porabe, tako da bi to blago imelo politično ceno. Združenja industrijcev trdijo, da imajo posluh za predloge sindikalnih organizacij, vendar poudarjajo, da je glede na stanje na notranjem in mednarodnem tržišču, za katero je danes značilno naraščanje proizvodnih stroškov, nemogoče na daljši rok omejevati dinamike cen industrijskih proizvodov. Tudi združenja trgovcev trdijo, da ne bodo mogla dolgo prenašati režima zapore cen. Ugotoviti pa je treba, da so se v razdobju od januarja do letošnjega septembra potroš-ne cene zvišale za 10,'o desetin odsttotka v nrimerjavi s prejšnjim letom. To povišanje je v zvezi predvsem z dogajanjem na svetovnih tržiščih, za katera je bilo od leta 1969 dalje značilna izredna nestabilnost. Prvih sto dni nove vlade leve sredine Svet Slovenske skupnosti n naših najnujnejših problemih Svet Slovenske skupnosti, ki se je sestal 22. oktobra t.l., je pod vodstvom Zorka Hare-ja izčrpno obdelal probleme, ki so bili v zadnjem času v središču tržaškega in slovenskega političnega življenja. Člani sveta so globlje analizirali predvsem stanje na slovenskih šolah, nato vsebino razgovorov, ki se vodijo na ravni pokrajinskih tajništev strank leve sredine in Slovenske skupnosti v zvezi s preverjanjem opravljenega dela v tržaški občinski upravi. Svet je nadalje z zadovoljstvom vzel na znanje razplet krize v okviru dsvin-sko-nabrežinske občine. Končno je bil še govor o pripravah na bližnji mednarodni kongres o narodnostnih manjšinah v pripravi tržaške pokrajine. V začetku seje je Svet počastil spomin umrlega člana Josipa Terčona. O stanju na slovenskih šolah Glede stanja na slovenskih šolah je svet obžaloval, da se ob začetku vsakega šolskega leta nakopiči veliko problemov, ki bi se jih dalo predhodno rešiti z nekoliko večjo pozornostjo in pravočasnim posegom s strani pristojnih oblasti. To velja predvsem za nove razrede in odprtje novih otroških vrtcev. Ti bi morali biti povsod, kjer jih še ni, posebej pa v miljski občini, kjer je občutiti veliko pomanjkanje slovenskih otroških vrtoev. Svet je dal nalogo šolski komisiji v okviru Sveta samega ter svojim izvoljenim predstavnikom, naj intervenirajo ma vseh pristojnih mestih za zadovoljivo rešitev vseh odprtih vprašanj slovenskih šol, posebej pa za še eno učiteljsko moč v osnovni šoli pri Sv. Barbari. Svet je obravnaval tudi vprašanje celodnevnega slovenskega pouka v miljski občini ter ugotovil, da ta rešitev ni najbolj primerna, saj bi s tako ureditvijo prenehale obstajati slovenske osnovne šole v miljski občini, ki jih predvideva londonski sporazum. O stanju na slovenskih šolah je poročal referent za šolstvo Šah. Pogovori s strankami leve sredine Tajnik Štoka je nato poročal o poteku pogovorov s strankami leve sredine v okviru tržaške občine in analiziral probleme, ki jih je na tem forumu postavila delegacija Slovenske skupnosti, predvsem v zvezi s postavitvijo dvojezičnih napisov, poimenovanja ulic po znanih slovenskih možeh, ureditvijo šolskih stavb, zadovoljive rešitve vprašanja jusar-skih pravic, prenehanja nesmiselnih in odvečnih razlastitev, ki kvarijo etnični sestav našega ozemlja, itd. Delegacija je postavila kot neodložljivo zahtevo tudi predsedniško kon-zultno mesto, ki pripada Slovenski skupnosti. O razpletu krize v devinsko-nabrežinski občini Glede razpleta krize v devinsko-nabrežinski občini je svet s posebnim zadovoljstvom naglasil ustavitev gradenj v tej občini, s čimer se je zaprlo vrata gradbenim špekulacijam ki so pretile z raznih strani im ki bi še bolj pokvarile narodnostno lice devinsko-nabre-žimske občine, kot se je žal zgodilo v nekaterih drugih slovenskih občinah. Zato je svet izrekel vso svojo solidarnost županu in tistim, ki so se borili za ustavitev nadaljnjih gradenj. V zvezi s tem je svet izrekel upanje, da bodo upravitelji občine znali najti skupne vsakodnevne rešitve pri vrsti problemov. Odbil je tudi vse napade, ki so bili s tem v zvezi izrečeni s strani PCI na Slovensko skupnost. Slovenska skupnost je še enkrat dokazala, da so ji pri srcu najprej slovanski problemi im ohranitev narodnostnega sestava de-v in s ko-n a b r ež i n s k e občine, saj ji je že na prvih razgovorih s strankami leve sredine pred desetimi leti uspelo ustaviti gradnje, ki bi kvarile narodnostno sestavo občine. Mednarodni kongres manjšin v nadaljevanju seje je svet govoril tudi o delovanju v krajevnih sosvetih (kanzultah). O tem je podrobneje spregovoril sosvetnik Milan Vremec, ki je analiziral probleme, s katerimi se trenutno ubada konzulta za vzhodni Kras. O vprašanjih konzulte za zahodni Kras pa je govoril Kostnapfel. Na kancu seje je svet diskutiral tudi o mednarodnem kongresu manjšin, ki bo maja prihodnjega leta v Trstu. S tem v zvezi je poslušal poročilo Draga Štoke, ki zastopa Slovensko skupnost v pripravljalnem odboru za ta kongres. Svet je izrazil upanje, da bo kongres res uspel in da bo na njem slovenska narodnostma skupnost v Italiji deležna naj večje pozornosti in obravnave, kar je bila zahteva Slovenske skupnosti že v okviru strank leve sredine, ki so sedle k skupnim pogajanjem, ko je šlo za obnovitev levosredinske formule. V diskusijo o vseh vprašanjih so posegli poleg imenovanih še člani sveta Černe, Marc, Valenčič in drugi, člani sveta so se končno lotili tudi vprašanja sklicanja prihodnjega občnega zbora Slovenske skupnosti. —o— OBČNI ZBOR ŠOLSKEGA SINDIKATA Sindikat slovenske šole v Trstu sporoča, da bo imel v petek, 26. t.m., ob 11. uri svoj 19. redni letni občni zbor. Občni zbor bo v prostorih Kulturnega doma v Trstu. V ponedeljek je umrla v bolnišnici gospa Otilija Jugovič, žena sprevodnika openskega tramvaja g. Rudija Jugoviča. Novica o njem smrti je globoko pretresla prebivalstvo na Opčinah, saj so jo vsi poznali in jo imeli radi, ker je bila žena izredno ljubeznivega in milega značaja. Doživela je komaj 48 let. Kdor jo je poznal, skoro ne more verjeti, da je smrt tako naglo utrgala to vedno vedro in tako mladostno ženo. Pokopali smo jo včeraj, v sredo popoldne na pokopališču na Opčinah. Pogrebne obrede je opravil g. župnik Žerjav. Velika udeležba ljudi vseh slojev, zlasti tudi mladine in šport Slovenska prosveta iz Trsta, Kulturni krožek Devin-Štivan in Fantje izpod Grmade prirejajo PROSLAVO KMEČKIH UPOROV v nede’jo, 28. oktobra, ob 16. uri v prostorih, ki jih je dal na razpolage gosped Jo-žsf Legiša v svoji hiši poleg nove štivan-ske cerkve (Štivan št. 19). Sodelovali bodo Fantje izpod Grmade in Slovenski oder z igro Franca Jeza »Poslednji pogovor«. DOPOLNILNI TEČAJ ZA ABSOLVENTE UČTELJIŠČA Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da bo tudi lotos dopolnilni tečaj za absolvente učiteljišča. Tečaj daje možnost vpisa na vse fakultete italijanskih univerz. Trajal bo od 19 novembra 1973 do 15. jun ja 1974. Zak jučni kolokvij bo cd 1. do 19. septembra 1974. Potrebne informacije daje ravnateljstvo. V soboto 27. t.m. ob 20.30, bo v prostorih Kui turnega krožka v Devinu prvi SMUČARSKI FILMSKI VEČER Barvni film prikazuj 3 smučarsko oprt mo in vse smučarske like in pluzne g:riande do terenskih skokov in slaloma. Med odmorom bo tehnični vodja pokazal nekaj smuči in smučarske o-preme in svetoval posameznikom nabavo. Po predstavi ce bomo pogovorili še, kje, kdaj in kakšne discipline bomo vadili in o DRUŠTVENI VLEČNICI! Kdor smuča, v soboto na predstavo! STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom ANTON PAVLOVIČ ČEHOV ČEŠNJEV VRT V petek, 28. t.m. ob 16. uri - Abonma Red H - mladinski —o— V okviru mladinskih torkov GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Ben Minoli - Herbert Griin VILINČEK Z LUNE V torek, 30. oktobra ob 15,30 MNOGO SREČE NOVOROJENKI članu Radijskega din sodelavcu Radia, 1'rst A in javnemu delavcu Miru Opal tu ter ženi On-d;ni rej. Pečar se je rodila hčerkica prvorojenka. M’adima staršema naše prisrčne čestitke, mali deklici pa voščimo dolgo in srečno življenje ter da bi zrasla v brhko slovensko dekle in ženo. Čestitkam in veščilom se pridružujejo prija-teliji. nikov, je pokazala, kako je bila rajnica priljubljena in spoštovana. Hudo prizadetemu možu, ki je tudi odbornik openskega športnega društva »Polet«, sinu Milošu in hčerki Gabrijeli, ki obiskujeta slovenslco srednjo šolo, izražamo globoko občuteno sožalje. Naj jih Bog potolaži. —o— IZJAVA STARŠEV UČENCEV SLOVENSKE OSNOVNE ŠOLE PRI KOROŠCIH Starši otrok slovenske osnovne šole pri Korošcih so se odločili, da bodo v sredo 17. oktobra 1973 zopet začeli pošiljati svoje otroke v šolo po desetdnevni protestni odsotnosti. Za ta korak so se odločili, da ne bi otroci utrpeli še večje škode in ker so jim na pobudo sindikata slovenske šole v Trstu obljubili nekateri državni poslanci in deželni svetovalci. da bodo napravili vse, kar je v njihovih močeh, da bi šolska oblast dodelila slovenski osnovni šoli pri Korošcih še druge lične osebe, kakor je že italijanski. Vsekakor pa so starši pripravljeni, da bodo zop-t posegli po vseh zakonitih sredstvih, oe ne bo zadoščeno njihovim upravičenim za-ntevam. > c, . Smrt zavedne slovenske žene na Opčinah SKUPNI POSVET V GORICI V Gorici so se 23. oktobra t.l. zbrali predstavniki Slovenske skupnosti in SDZ iz Trsta, Gorice in videmske pokrajine. V globljem razgovoru so obdelali vsa pereča vprašanja, ki zadevajo Slovence v deželi, posebej .v videmski pokrajini. Osrednji predmet razgovora je bila avtocesta, ki jo nameravajo speljati preko Kanalske doline. S tem v zvezi so predstavniki Slovenske skupnosti in SDZ ugotovili, da trasa ne sme uničiti kmetijstva in turizma v Kanalski dolini, posebej pa ne rodovitnih polj, ki predstavljajo vir življenja za tam živeče prebivalstvo. Slovenski predstavniki so sklenili, da bodo zadevo temeljito proučili ter posredovali pri pristojnih oblasteh v korist gospodarstva Ka- VELIKA RAZSTAVA V soboto bodo uradno odprli v Attemsovi palači aa geriškem Komu obsežno razstavo beneške umetnosti iz sedemnajstega stoletja. Na ogled bodo postavljene tudi umetnine mojstrov Canaletta, Tiepola, Piazzette, Zon-chia, Riccija in drugih, ki so v javnosti še malo poznane. Vsega skupaj bo izloženih 75 slik, nekak obzornik beneške umetnosti tedanjega stoletja. Za to priložnost je izšel tudi poseben katalog v treh jezikih s strokovno razlago o razstavljenih delih, poleg tega pa še o nekaterih goriških zanimivostih. Župan De Simone je v uvodnih besedah napisal, da bo Gorica tudi s to razstavo na visoki kulturni ravni dokazala svoj pomen kol stičišče sosednih prosvetnih dejavnosti. Razstava bo odprta do 6. januarja. SINDIKATOVO OBVESTILO Sindikat slovenske šole — Tajništvo Gorica — vabi vse učno in pomožno osobje na s'ovenskih šolah, da se udeleži 13. rednega občnega zbora, ki bo v četrtek, 8. novemgra, ti. ob 17. uri v risa'nici Učiteljišča »Simon Gregorc e«, Ul. Croce 3. Vab'jene so tudi slovenske vrtnarice in u pokojeni šolniki. Odbor Ob prazniku vseh svetih in ob vahtih se spominjamo na krizanteme in na naše nekdanje vrtnarje, ki so pridno gojili to žlahtno nagrobno cvetlico. Gojitev krizantem in njihova prodaja je šla že na veliko in je prinašala že dobre denarce. Danes sc le še redki stari vaščani spominjajo na prve gospodarje, ki so se bavili s to panogo vrtnarstva. Edon prvih je bil Franc Melink iz Marijinega celja. Stari vrtnarji so bili še Cotič, vrtnar pri grofu, potem ščurk, ki je bil zaposlen kot vrtnar v tovarni, in Kogoj pri Ritterju. Podgorske parke in vrtove so pri svojih gospodarjih vzorno obdelovali. Brešana tudi ne smemo pozabiti, v veliki dvorani pri Bregantu na spodn jem koncu vasi so po ves mesec pred vahtmi spravljali krizanteme v šope in koše, ki so jih pošiljali tudi na Dunaj. Zadnja leta se je lotil gojen ja krizantem z veliko vnemo in strokovno sposobnostjo naš sovaščan Viktor Bandelj. Lani so imele te vahtae rože visoko ceno, tudi podgorske iz- nalske doline ter za ohranitev etničnega sestava in turizma te doline. Predstavnik Kanalske doline Simon Prešeren je poleg tega izrazil zaskrbljenost prebivalstva Kanalske doline, ki ga načrti v zvezi z gradnjo nove avtoceste ogrožajo v njegovi gospodarski, socialni in etnični bitnosti. —o— VISOK OBISK Prejšnji petek že v zgodnjem jutru je po goriškem zelenjadnem trgu kar zašumelo. Pri vhodu se je pojavila lepa, krepka postava preprosto, a okusno oblečenega duhovnika, ki je stopal od stojnice do stojnice in se po domače v furlanščini in slovenščini pogovarjal s prodajalkami in kupčevalkami, povpraševal je z nasmeškom v obrazu po kupčiji, družinah in kako gre. Škof je, škof, je šel glas od ust do ust, ko se je ustavil še pri slovenskemu cvetličarju in mu položil roko kar okoli vratu. Bil je res goriški nadškof msgr. Cocolin ki je obiskal najbolj preproste ljudi pri njihovem dnevnem opravku. Na stojnici je kupil še sveže gobe in jih sam nesel v najlonski vrečki. Visok, a preprost obisk, da so bile vse ze-lenjadarice in prisotne hišne gospodinje kar veselo ganjene. Rupa PRENOVLJENA SOLA Šolsko poslopje v Rupi je že prenovljeno in izročeno svojemu namenu. Nadaljujejo se še nekatera dela na pročelju in stranskih zidovih. Pohvalo je treba izreči sovodenjski občini, ki je krila večino stroškov za popravljalna dela, ki so zahtevala 13 milijonov lir. Dva milijona je prispevala država. V razredih osnovne šole se je pouk redno začel. Za otroški vrtec je bilo treba počakati še do ponedeljka. Naši otroci, ki jih je že 27 vpisanih, imajo poleg vseh potrebnih pritiklin na razpolago tudi dve veliki sobi za pouk in igranje ter tudi zelo lepo igrišče. Uradno odprtje obnovljene šolske stavbe bo 18. novembra. redno razkošno razcvetone so šle po petsto iir. Letos pa je ta lepa obrt pri nas skoraj prepadla. Vzrok so bile tudi slabe vremenske razmere in pa popolna brezbrižnost zlasti med mladino za ta posel. Ostali so le spomini na redke krizanteme na grobovih dragih rajnih. V zvezi s tem razmišljanjem moramo še posebej omeniti starosto in morda edinega še preostalega strokovnjaka ter prodajavca krizantem, že prej omenjenega Viktorja Ban-delja. Že ko mu je bilo sedem let, se je lotil vrtnarije in je potem nadaljeval do danes, ko sicer ne more več obdelovati vrtov, a velja še vedno doma in tudi v Italiji kot izvedenec v svoji stroki. čestitati mu moramo in še tudi zato, ker je pred nedavnim učakal svoj 75-letni rojstni dem. Njegovi prijatelji mu želijo, da bi dosegel še višja leta ves nasmejan ob vedno lepših razcvetenih njemu ljubih krizantemah. Državno sbližanje češkoslovaški glavni tajnik komunistične stranke Gustav Husak je v torek prišel na štiridnevni uradni obisk v Beograd. To je prvi obisk iz češke po sovjetskem vdoru na češkoslovaško leta 1968 in po Dub-čekovem padcu. Takrat so se tudi odnosi med Češkoslovaško in Jugoslavijo poslabšali. Polagoma so se sicer urejevali, zlasti cdkar je prišlo do tesnejših stikov med Sovjetsko zvezo in Beogradom. ALI JE RES SAMO ZAZELJEN OTROK? (Nadaljevanje s 1. strani) da bo res zaželjen, ne da bi se vsak trenutek govorilo o preobljudenosti in se direktno ali indirektno navajalo zakonce, naj imajo bi (reci državi) novih problemov za stano-čim manj otrok, da ne bodo povzročali druž-kojinine itd. Zdaj pa hoče država prevaliti to vanja, socialno skrbstvo, delovna mesta, po-svojo dolžnost na moža in ženo v zakonski postelji. Onadva naj bi se v trenutkih Iju-bezini ukvarjala z računi in proračuni. Toda svet še nikakor ni preobljuden, le svetovno prebivalstvo je preveč neenakomerno porazdeljeno na njem in marsikje tudi preveč neizobraženo, da bi znalo izkoristiti vsaj deseti ali celo stoti del možnosti, ki jih nudi njegovo ozemlje, npr. v južni Ameriki, Afriki, Indiji, v arabskih državah itd., pa tudi še pri nas. Treba je le pogledati, koliko zemlje o-stane neodbdelane in kako težko je dobiti obrtnika za katerokoli delo. Razvite države si morajo celo v industriji pomagati z množičnim uvozom delavcev. Razen tega smo lahko prepričani, da delujejo v nafavi sile, ki bodo pravočasno preprečile preveliko razmnožitev človeštva. In to ne z vojnami ali z drugimi takimi katastrofami, ampak z naravnim pojemanjem rodnosti ali s pojemanjem spolnega in rodnega nagona. Saj je že dokazano, da se rodnost veča sorazmerno s praznim teritorijem, primernim za naseljevanje (žene naseljencev imajo po navadi mnogo otrok in lahko rodijo); zato lahko pričakujemo, da se bo obratni pojav pokazal, ko se bo naseljenost bližala nasičenosti. Zdi se mi, da se je tudi današnja Cerkev dala v tem pogledu vse preveč obvladati od računarstva in od paničarstva načrtovalcev Malthusovega kova. Kje je tu zaupanje v Boga in božjo previdnost? Kaže se le še zaupanje v račun. NEVARNOST ZA SOCIALIZEM (Nadaljevanje s 2. strani) menje, če ga primerjamo s podobnimi evropskimi revijami, zelo umerjeno, postopno, tradicionalno in nič kaj preveč ne razburja religioznih duhov. Se najmanj verjetno pa je, da si je tov. Šetinc v omenjenem govoru vzel na piko pisatelj ja Rebulo z namenom, da bi v stilu sedanjih sovjetskih napadov na ruske svobodomiselne pisatelje opozoril slovensko javnost na socializmu nevarno inteligenco (Rebula, Pahor, Mesner), ki se izživlja za državnimi mejami, oziroma za državnimi mejami rešuje in dviga ugled in pomen slovenskega naroda in to tudi v Rimu in v Sloveniku. Igor Tuta Podgora VRTNARJI KRIZANTEM IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Koroška revija »Mladje« Zadnja, trinajsta številka revije »Mladje«, ki jo izdaja skupna slovenskih izobražencev na Ko roškem, se začenja z nekako novelo Florijana Lipuša »Terjatev po koroško«, v kateri se spet očitno kaže značilni kdmp’eks tega pisatelja, komp'ek3, ki duši njegov naravni dar pripove dovanja: njegov naravnost nerazumljivi, čuda ški bes na vse, kar je katoliškega. Ta bes je postal pri Lipušu prava fiksna ideja in zdi se, da sp'oh ni več sposoben p;sati nič drugega. Zavaja ga v pravo neokusnost, kot ravno v tej no-ve'i. Tudi naslednja dva prispevka sta Lipuše-va, po'cm'čno esejistične narave. V njima obračunava s svojimi, pa tudi z narodnimi nasprotniki na Koroškem, v jedkem, zbad jivem, tragičnem tonu, ki vpMva na bravca moreče in ga potare, namesto da bi ga vzpodbudil in mu vlil novega zaupanja v prihodnost in nove moči za narodni boj. Vendar pa segajo Lipuševi spisi v glo-b no koroških razmer ter nas navajajo k razmišljanju, tako po tistem, kar je v njih pozitivnega, kot tudi po negativnem, ki jih prežema — ujetost v zaprto ideologijo. To ve'ja tudi za Lipu-ševo kritiko zadnje pesniške zbrke Milke Hartman »Lipov cvet«, brezobzirno, naravnost grobo Služi mu kot priložnost za obračunavanje s celovško Mohorjevo družbo. Končno je Lipuš zastopan tudi še z zapiskom »Nekaj stvarnosti v koroški stvarnosti«, v katerem opozarja, da revija »M adje« ni deležna rednih finančnih podpor s strani osrednjih slovenskih organizacij na Koroškem in da ji te ne posvečano take pozornosti, kot bi se spodobilo. Koroški nemški dnevnik »K'ein3 Zeitung« je bil celo edini, ki je zabeležil izfd dvanajste številke »Mladja«. Poleg Lipuša kot glavnega sodelavca so navzoči v tej trinajsti številki »Mladja« še Anita Hudi z novelo »Slike samostanskega vrla«, Janko Portsch s kratko novelo »Tlaka«, V’a'entin Polanšek z novelo »Črnska manjšinska«, v kate- ri s3 ukvarja z manjšmsko tematiko ameriških črncev, Lev Detela z radijsko igro »Mučilna ura« in Janko Messner s kritiko Lipuševega romana »Zmote dijaka Tjaža«, v kateri čisto drugače kot L:puš, v svojem značilnem ku'tiviranem in finem s1 egu pove nekaj grenkih resnic. Pesmi so prispevali Gustav Januš, Stane Wa-kounig, Valentin Polanšek, Milena Merlak in nemško-avstrijski pesnik R'chter.Njegove pesmi je prevedla Milena Merlak, predstavlja pa ga Lev Deteia. Omenimo šs č an.ek »Življenjska vlcga mostu, ki ga je nap sa’ J. Savli in v katerem cdk’anja tezo, da naj bi manjšine služile samo za kulturni most med sosednimi narodi in državami. Po njegovem bi mora'e biti most tudi v gospodarskem sodelovanju med njimi. V reviji pa pogrešamo vsakršen cdsev kakšne znanstvene dejavnosti med koroškimi Slovenci, tudi na pedročj h humanističnih in narodnihved, kot so npr. zgodovina, jez:kos!ovje, etnograf ja in arhco'cgija, kot tudi trezno in stvarno sliko koroške sedanjosti Vse je preveč mitizirano, simbolizirano in pole-nrčno izkrivljeno, v bistvu bolj izbruh razbolelih čustev kaikor pa konkretnega jasnega umskega napora in inteletua’nega potenciala. fj — O — SLOVENSKI KULTURNI KLUB ulica Donizetti 3-.I. Prejšnjo soboto je bil v klubovih prostorih na sporedu film »Sogni nel cassetto« režiserja Castellanija. Po mnenju navzočih je bil film nekoliko zastarel. V soboto, 27. oktobra, bo dijak koprske gimnazije in navdušen raziskovalec jam Franc Malačkar govoril o speleologiji. Vabljeni vsi. predvsem mladi! Začetek ob 19. uri. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV V ponedeljek je prof. Martin Jevnikar prikaza! zamejsko knj ževnost. R'C'tira!i pa s-< posamezne odlomke člani Radijskega odra: Marjana Prepeluh, Aleksij Pregare, Franko Žerja', Ma.ej-ka Maver, Ivo Sosič in Marijan Bajc. Večer je bil ze’o pester n zan:miv Gospa M;jotova je tudi sama recitira’a eno svojih pesmi. Pr hodnji ponedej-ek, 29. oktobra pa bo na sporedu gkioptično predavanje o Palestini. Barvne posnetke bo prikaza' g. Bobo Jogan, ki j'h je posnel tam letos. Začetek ob 20,30. NOVA ŠTEVILKA »MLADIKE« Izš a j3 9. številka »M'ad'ke«. Na uvednem mestu prinaša članek Jožeta Peterlina »Odprla 30 se šolska vrata«. Sodelujejo še Zora Saks'da, Vlad'm:r Kos, Ivan Thcurrschuh, Mi’an Magister, M. Š., A’ma Ivos, Ivan Buzečin, Martin J' vn;kar 'n še razni drugi. — O — Za vse svete bo M’adika izda a kr, j:go A. Man-zenija: »Svete himne«. Prevcd, spremna beseda In op :mbe prof. Vmko Beličič. Izš'a je 8 in 9. številka revije »Prostor in čas«. V njej je objavljen tudi polemičen sestavek Borisa Pahorja na očitke o »slovenskem naciona-izmu« s strani Iva Urbančiča in Tarasa Kermaunerja. Iz Buenos Airesa je prispe'a nova, 2. letošnja številka rev;je »Meddobj°«. Glavni avtorji v njej so Franc Papež, Karel Rakovec, Vladimir Kos, Milan Kopušar, Alojz Kukavica in Manuel Mu-):ca Lajnez. Kos obravnava v dopisu Iz 'Tokia, Rebulovo knjigo > Smer nova. 7-rrdja«. Preje i smo novo, 5 številko revije »Znamenje« V njej sta objavljena med drugim predavanje Antona Trstenjaka »Stara in nova podoba druž;ne« in Truh'arjeve »Variante k temi 'Člo-v k in p urabzem«, R. Lešnik pa piše 0 rezultatih ljudskega štetja. čelo oglašati gosto streljanje in vpitje, ki je razodevalo hkrati strah in bes. »Streljajte! Pokončajte jih!« je nekdo zavpil s tako močnim glasom, da je prevpil vse strele. »Bombe!« Spet se je usula toča krogel na Italijane v gozdu na oni strani in na cesto je planilo nekaj partizanov ter naglo zmetalo ducat ročnih bomb proti Italijanom, nakar so planili nazaj v kritje. Nekdo se je spotaknil in padel, a se je po tleh splazil nazaj v grmovje, v katerem je izginil. Ni bilo mogoče spoznati, ali je bil zadet od italijanskega strela ali se je res le spotaknil. Streljanje in kričanje na desni je prihajalo vse bliže. »Zadosti! Nazaj« je zavpil zapovedujoč glas. Tine ja naglo nabil izpraznjeno puško, še enkrat ustrelil v smeri, iz katere so še vedno sikali plameni strelov, in se začel plaziti nazaj, kot je V'del tovariše na levi in dasini. Čez nekaj desetin metrov se je dvignil kot vsi drugi. Skoraj vsi so nabijali puške. »Lisjak je ranjen,« je rekel nekdo. »Dobil jo je v ramo. Močno krvavi. Ne vem, če bo lahko hodil. Treba bi ga bilo obvezati.« »Zdaj moramo hitro naprej. Naj vzdrži nekaj sto metrov, da pridemo iz ognja. Potem ga bomo obvezali. Podpirajta ga!« Tine je prepoznal komandantov glas. (dalje) Po ropotu sodeč je moralo biti kakih pet šest tovornjakov. Prvi je že privozil do ovinka, njegovi žarometi so svetlo kot podnevi obsijali gozd na drugi strani ceste, da je bilo videti najmanjšo podrobnost, celo vsako vejico. Nato so se žarometi usmerili bolj naravnost, ko je tovornjak privozil izza ovinka. Toda takoj nato je osvetlil isto smrekovo grmovje in gozd drug par žarometov in njihov sij je pravtako zdrsnil naprej, ko je šinil izza ovinka še tretji sij žarometov. »Vsekajte po njih, fantje!« je zavpil Sova in vrgel bombo. Na cesto, pod tovornjaka, ki sta vozila mimo, je tlesknilo še več ročnih bomb. Vojaki na tovornjaku so bili samo črni senčni obrisi v odsevu svetlobe žarometov Sklonili so hrbte, kakor bi bil veter potegnil preko žita, vsi hkrati. Ena izmed bomb je zletela čpz njihove glave in eksplodirala med njimi. Njen plamen z dežjem železa je buhnil vanje. Njihov grozanski krik se ja bil kot odmev eksplozije in je spet utonil v novih eksplozijah in v strelih, ki so sikali iz gozda. Tine je pomeril v kaotično človeško maso na tovornjaku, toda moral se je "P V PO prisiliti, da je sprožil. Tolikokrat si je bil želel, da bi sa bojeval s sovražnimi vojaki, ki so vdrli v slovensko domovino in jo razkosali ter hoteli, po vo'ji svojih vodij, pomesti z nje njegov narod. Toda v tem trenutku je spoznal, da mu je težko streljati v žive, neznane ljudi. Prst mu ja bil kot ohromel, ko je bilo treba pritisniti na petelina Z začudenjem se je zavedel, da je želja po maščevanju in boju ©no, streljanje na ljudi pa drugo. Sprožil je nekajkrat, tedaj pa je tovornjak zaneslo na drugo stran ceste, kjer je treščil v drevo. Najbrž je bil zadet tudi voznik. Vojaki, ki so b'li manj hudo ranjeni, so poskakali na drugi strani z njega in začeli streljati. Medtem je bil napaden tudi drugi tovornjak, iz katerega je takoj buhnil plamen. Nekje na desni je bilo slišati še druge eksplozije, streljanje in kričanje. Krogle italijanskih vojakov, ki so se bili vrgli v grmovje na drugi strani ceste, so tleskale v drevje za partizani. Nekdo je zastokal, ko je bil zadet. Nebo in gozd so rezali žarometi. Kolona je bila obtičala nekje za ovinkom, kjer se je za- 4oi |f oi in nolfol hnut 1±i Hd| |tS I gHuI III dl ztok šu™č > .. ° o C c o 1-2 Od« > c -O CD "(D O —5 !S2 c E o > 2 0 ~ 3 '■= 0 o o* ti D) 0 O . •*-* C 0 ■5 g ° “ i. O o o 5 " o « £ g> O m c — ® >0 w > i- » S=S ^ H - o ; ! o. c 1 2 O L O ^ N E CD o W Q_.^ = O 0 a .51______ "3 « .2 .O « O E : £ ' 2 l O !■§ > ^ o ■ E:* ■ r- O j.Ea: > 0-g , >0 ■ — E =5 5 0 | co 2 E o .E S S o I§š: E' 000: SN W > 22 5 ! 2 “> c , 0 £ ( ■= O s I •2. w m i m ! ^ 2,-3 O) v. » — <5 - O n E’E o- ° 3 C CD — ■ a — c -a . co o D : ■D C £ °> o 5 a . II N S E ■g s 0 co >3 O o. 0 >co 40 o o ^ O) « C D O CO « D .a: E = o o — D 1“ O — .* O w o .!±i c D _iCD 2 51 o!_ > < , 2o£-■O) c o •c B ra o ~ o > ° E P c o 0 d O > 0 • « - o 1 O a ' a>.«. 1 2 E “ o c • E 0 0 0 't O) 3 'k- d O O) > v D D) d b E 0 o- > 0 0 T3 C O J* 0 »0 >0 O D d "0 o‘ > > D »o 0 c a > D D) > >o o C d o 0 c ■a o o .m co - <0 « c- « O— '0 E co = iM O 0 >o 0 *- 0 D EC O) .E 0 0 l r 0 O. 00 O : » > > O ~ : w o != -g ■s B I n : o g i o. .5 I a o [S S. ' 2 - ° ® .U) 1 0 ij 1 >Q 0 5 L.° o„- 'u *o c 3 O h- •= LL « 0 « 0 »0 0 .0 ~ 0 D — 73 D -D > O d P 0 O »o -* o E .51 0 ~ o > "O g-s >s O 0 >N >0 o Prej prečkaš po zebrah r r K \i o V Trstu jo razširjen občutek: pešce bo postal žrtev nove prometne ureditve. ■'.Meščani na kolesih« so priviligirani, ker morejo drveti po ulicah. To je čisto zgrešeno, še več, v novem prometnem sistemu je prvič pešec res upoštevan. Ustanovljena so nova področja za pešce v samem središču mesta: s tem je Tržačan spet dobil voljo do sprehoda po središču mesta. >;**gS5SS!^'/A lit* lil r ‘ *