//263360 C0L03JEVE HlFOSfilACUE februar 1976. št. 2 (47) leto 5 ■ 4,:-: SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA Samoupravna delavska kontrola je uresničitev Leninove ideje o vseljudski evidenci in kontroli, v kateri delavska kontrola zavzema posebno mesto. Delavska kontrola ima svojo pravno podlago že v ustavi SFRJ iz leta 1963, kjer piše, da samoupravljanje med drugim zavzema tudi pravico in dolžnost delovnih ljudi, da zagotavljajo notranjo kontrolo. Leta 1971 je §dk dobila stopnjo ustavnosti, kar pomeni, da je določena kot pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov. Z novo ustavo 1974 so podane nove in važne postavke sdk. Temeljna postavka o dk je ta, da je dk zelo važen element v sistemu samoupravljanja delavcev v organizacijah združenega dela. Tovariš Tito je v svojem pismu napisal tole: Sprejeti je treba nujne ukrepe, ki bi zagotovili usposabljanje organov državne in delavske kontrole za učinkovitejše zatiranje negativnih in škodljivih pojavov. Sdk ima kot v vseh drugih organizacijah združenega dela tudi pri nas v naši OZD naloge, ki so določene s sklepi in navodili delavcev, ki so odbor sdk izvolili. Pri opravljanju svoje dejavnosti imajo organi sdk tudi določeno samostojnost npr.: — v pravici, da sprožajo in izvajajo svoje akcije za spremljanje dela in raziskovanje pojavov protizakonitega in škodljivega obnašanja ter drugih dejanj, ki utegnejo imeti škodljive posledice ali ogroziti družbene interese ali interese delovnih skupnosti. — v podpori akcij, ki jih sprožajo delavci v primeru kršitve njihovih samoupravnih pravic, 'ali kršitve in ogrožanje drugih pravic skupnega pomena. — v aktiviranju vseh sil v TOZD za odkrivanje škodljivih in negativnih pojavov, ki so jih ugotovili pri svojem delu. Na kratko bi še naštel nekaj zelo važnih nalog sdk. Predvsem: — varstvo samoupravnih pravic in samoupravljanja — varstvo sredstev družbene reprodukcije — varstvo v zvezi s poslovnimi odnosi in delitvijo dohodka — varstvo glede finančnega in materialnega poslovanja — varstvo medsebojnih odnosov delavcev v združenem delu. V primeru, če se zdi odboru potrebno, se lahko poveže tudi z zunanjimi organi, kot je služba družbenega knjigovodstva, organi ljudske milice, družbenopolitičnimi organizacijami in s pravobranilcem samoupravljanja. V naši OZD smo imeli na vsako četrtletje po eno sejo. Na teh sejah smo obravnavali precej problemov, ki so se pojavljali v naši OZD. Redno pa smo obravnavali poslovanje podjetja. Odbor sdk je obravnaval na svojih sejah probleme s področja družbenega standarda, energetike, hladilne vode, produktivnosti, izvrševanje plana, probleme v zvezi z letno inventuro, nekurantnih surovin in terjatev. Odbor sdk se v svojem delu ni spuščal v stvari, ki bi ga kompromitirale pred delovnim kolektivom. Pri svojem delu je odbor skoraj vedno naletel na razumevanje pri samoupravnih organih in vodilnih delavcih. Vse zahtevane informacije in poročila so prihajala v rokih. Odbor sdk je pri svojem delu pogrešal sodelovanje delavcev iz neposredne proizvodnje. Vsi vemo, da tudi sdk ne more videti vseh problemov, ki se pojavljajo pri poslovanju naše OZD, zato bi mu opozorila iz vrst delovnih ljudi zelo pomagala. Pri delu osdk smo imeli od začetka več težav, ker še ni bilo točnih določil o delovanju sdk, zato nismo mogli takoj izdelati poslovnika. Poslovnik smo sprejeli na zboru delovnih ljudi nekoliko kasneje. Člani odbora sdk so se izpopolnjevali na seminarjih (Bled, Kranj, Ljubljana), kar nam je pri delu zelo koristilo. Po ustanovitvi odbora sdk SOZD POLI KEM, v katerem je tudi predstavnik iz naše OZD, je naš odbor sdk takoj začel sodelovati z njim. V mesecu februarju se bo iztekel mandat članom odbora sdk. Nove člane odbora sdk čaka zahtevno delo, kajti poslovanje v letu 1976 bo še bolj zahtevno in odgovorno. Odbor bo moral še bolj budno spremljati dogajanje v OZD in preprečevati negativne pojave. Ravno zato, ker je delo sdk zelo zahtevno, bi poudaril, da se morajo voliti v odbor sdk vzorni delavci, idejno opredeljeni za samoupravljanje in socialistični razvoj, ki na podlagi svojega dela uživajo ugled in zaupanje sredine, v kateri delajo, in ki bodo odločni in brezkompromisni pri opravljanju svojih nalog. Glede voljenja'članov v odbor sdk bi še omenil priporočilo sveta Zveze sindikatov Jugoslavije z dne 21. 5. 1973, po katerem naj bi v proizvodnih organizacijah volili v odbor sdk najmanj tri četrtine članov iz neposredne proizvodnje. Predsednik OSDK: Kuret Jure TITOVE BESEDE Predsednik Tito je v intervjuju z urednico zagrebškega Vjesnika dejal: — Član ZK mora doumeti pomen svoje vloge, vedeti mora, kaj kot komunist sme in česa ne sme, kaj je navzkriž z moralo in etiko člana ZK. — Člani ZK morajo svoje napake popravljati s samokritiko, biti morajo samokritični. Kajti samokritika je — Leninova misel — pol uspeha, močno vzgojno sredstvo v oblikovanju novega človeka in samoupravne družbe. — V vsej državi se je široko razmahnilo marksistično izobraževanje. Seveda še nisem zadovoljen s tem, kar smo doslej dosegli, kajti v Zvezi komunistov Jugoslavije so še člani, o katerih ni mogoče reči, da so komunisti in da jim gre mesto v tej organizaciji. — Zveza komunistov se mora odločneje bojevati proti malomeščanski psihologiji potrošniške družbe, ki odtujuje, dehumanizira in razvrednoti človeka in močno škoduje zvezi komunistov ter razvoju naše samoupravne družbe; to se je razpaslo, zlasti po mestih. — Drago smo plačali naš sistem zunanje trgovine, ki je bil v rokah raznih špekulantov, ti pa so se zares dobro razumeli na to, kako je treba krasti. — Lahko bi dejali, da smo Inflacijo nekako zajezili. Storili smo toliko, kolikor se je dalo v zdajšnjih razmerah. Cen pa še nismo zajezili. V proizvodnji, v tovarnah so se celo zniževale, a v trgovini zviševale In še vedno rastč. — Ne moremo si predstavljati pravilnega In dobrega delovanja delegatskega sistema pa tudi razvoja in krepitve samoupravljanja ne, če nimamo močnih in dobrih sredstev javnega obveščanja. Tem sredstvom, tako glavnim kot vsem drugim — tovarniškim, lokalnim in regionalnim, moramo posvetiti kar največ pozornosti. — Novinarji se morajo veliko in nenehno učiti, njihovemu šolanju je treba posvetiti ustrezno pozornost, pa tudi marksističnemu izobraževanju. — Socialistična zveza mora biti aktivna, čutiti jo je treba na vseh področjih in v vseh plasteh naše družbe. — Ljudi moramo spremljati pri njihovem delu, zasledovati njihovo delo in življenje, da bi lahko ob vsakem času zanesljivo vedeli, kdo je kdo in kakšen je. Brez tega niti ne moremo voditi pravilne kadrovske politike. FORMIRANJE TOZD V četrtek, 5. februarja 1976 so se sestali na prvi skupni seji člani samoupravne komisije in člani strokovne komisije za formiranje TOZD, na kateri je tekla razprava o analizi pogojev o formiranju TOZD v naši delovni organizaciji. Analiza sloni na uspehih Iz leta 1974. V obširni razpravi so bila izražena sledeča mnenja, oziroma pripombe: a. ) Administrativni kadri Jasno je, da bi se s formiranjem TOZD povečale razne evidence. Vprašanje je, če bo dosedanji administrativni kader kos vsem nalogam, ki jih formiranje TOZD narekuje. Bistveno je, da se administrativni kader ne bi povečeval. Vsekakor pa bi bila nujna boljša opremljenost obstoječega kadra z raznimi pripomočki. Problem bo pri neopredeljenih kadrih in strokovnjakih, ko jih bomo razporejali na ustrezna delovna mesta. b. ) Splošne službe Za splošne službe je nujno, da določimo h kateremu TOZD bi jih priključili, oziroma če naj bi bile splošne službe skupne službe. Na podoben način naj bi se obravnavale tudi mehanične delavnice. c.) Ekonomski uspeh S strani diskutantov je bilo precej pomislekov glede ekonomskega učinka. Razumljivo je, da mora biti pri formiranju TOZD ekonomska računica vedno prisotna. Dosegati je treba boljše rezultate kot so sedanji, kar pa se bo evidentiralo na osnovi srednjeročnega plana. č.) Solidarnost med TOZD Vprašanje je, kako ravnati v primerih, če v določenem TOZD nastane kriza, kot na primer pomanjkanje surovin in podobno, oziroma, da TOZD dela z izgubo. Kdo naj krije stroške? Te težave bi se morale reševati s solidarnostnimi medsebojnimi sporazumi. d.) Proizvodni programi Med posameznimi TOZD naj bi se proizvodni programi ne prekrivali, ker je nemogoče, da dva TOZD določen proizvod delata z enakimi stroški. Poleg navedenih mnenj in pripomb bo razdelitev osnovnih sredstev, tehnološka delitev, razne obveznosti itd. predstavljala precejšen problem, ki ga bo treba rešiti. Vendar pa nas ti problemi ne bi smeli ovirati pri formiranju TOZD. Računamo na predloge in stališča družbenopolitičnih organizacij. Jasno pa je, da bo formiranje TOZD slonelo na določilih naše ustave, da delavec s svojimi sredstvi sam gospodari. SKLEP št. 1 Samoupravna komisija je vzela na znanje analizo o možnostih za formiranje TOZD v naši delovni organizaciji. Komisija predlaga, da mladinska organizacija, osnovna sindikalna in osnovna organizacija ZK proučijo isto analizo in po možnosti že podajo okvirne predloge o formiranju TOZD. Po pripombah, in predlogih, ki jih komisija pričakuje do konca tega meseca, bosta Strokovna in Samoupravna komisija pripravili predlog DS, ki bi ga ta po svoji obravnavi dal v javno razpravo. DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Delegati delavskega sveta so na 30. seji z dne 20. januarja 1976 sprejeli samoupravni sporazum o družbeni zaščiti krajevne skupnosti Medvode. Za delegata v koordinacijski odbor je bil imenovan Inž. Rihard Pevec, za podpisnika sporazuma pa generalni direktor Miloš Gabrijel. AKONTACIJSKA VREDNOST TOČKE Na predlog poslovnega odbora so delegati delavskega sveta na 30. seji, z dne 20. januarja sprejeli sklep o določitvi akontacijske vrednosti točke za leto 1976, in sicer 1,40 dinarjev. Obenem je bil sprejet predlog poslovnega odbora, da se zadolži samoupravno komisijo za pripravo predloga Samoupravnega sporazuma o sistematizaciji delovnih mest in analitske ocene delovnih mest ter komisijo za izdelavo Pravilnika o nagrajevanju po učinku, da pričneta takoj z izdelavo predloga za stimulativnejše nagrajevanje po delu, z rokom do 1. maja 1976. Z ODBORA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA Na 48. seji odbora za medsebojna razmerja so bili sprejeti naslednji sklepi: — Andreju Gubancu se odobri šestmesečno šolanje na šoli za poklicne gasilce. Med šolanjem mu pripadajo osebni dohodki po tromesečnem poprečju. — Bredi Kokalj se povrnejo stroški strojepisnega tečaja v znesku 1.600 dinarjev. — Janezu Štruklju se povrnejo stroški tečaja angleškega jezika v znesku 2.750 dinarjev. — Mariji Mihovec se ne ugodi prošnji za skrajšani delovni čas (4 ure) za dobo enega leta zaradi varstva otrok, zaradi preobremenjenosti z delom v finančnem sektorju. Po zakonskih določilih skrajšanje v takih primerih ni mogoče, lahko pa bi jo delovna organizacija zaposlila s polovičnim delovnim časom ob polovično priznani delovni dobi. ŠEST LEŽIŠČ ZA "DONIT” Tovarni Donit — TOZD Tovarna Medvode smo odstopili s 1. novembrom lanskega leta v našem samskem domu sobo s šestimi ležišči. Za protiuslugo nam tovarna Donit nudi za naše stanovalce samskega doma možnost prehrane v njihovem obratu družbene prehrane. V ta namen je bila podpisana ustrezna najemna pogodba. TEČAJ ZA PRIDOBITEV INTERNE KVALIFIKACIJE V sodelovanju z Delavsko univerzo "Boris Kidrič” se je 26. januarja 1976 pričel tečaj za pridobitev interne kvalifikacije. Od prijavljenih 30 delavcev se tečaja redno udeležuje 15 do 20 slušateljev. Pouk poteka v strnjeni obliki vsako popoldne in obsega 200 ur pouka iz 9 predmetov. Tečaj bo predvidoma zaključen v mesecu juniju 1976. Z delavsko univerzo je bila podpisana pogodba, po kateri znašajo stroški tečaja 27.260,00 dinarjev, oziroma 1.362.00 dinarjev na slušatelja. NATEČAJ ZA STANOVANJSKO GRADITEV Na 30. seji delavskega sveta je bil sprejet sklep, s katerim se dovoljuje članom kolektiva sodelovanje na natečaju iz združenih sredstev za graditev oziroma dograditev stanovanjskih hiš, in sicer: Stanislavu Strajnarju Anici Časni Anici Velikovrh Vladimirju Travnu Mariji Pust Antonu Mihovcu Jožetu Globočniku Zvonetu Zorcu ZASTOPANJE IN LICENČNE POGODBE Na predlog komisije za marketing SOZD "Polikem” v zvezi z reguliranjem zastopanja tujih principalov v Jugoslaviji in licenčnih pogodb, so delegati delavskega sveta na 30. seji sprejeli naslednji sklep: Proizvodne in trgovinske delovne organizacije, članice "Polikema” ne morejo od sprejetja tega sklepa dalje podpisovati novih zastopniških pogodb za področje Jugoslavije, licenčnih, joint venture in knovv-hovv pogodb s tujimi partnerji, brez poprejšnjega obveznega koordiniranja v okviru komisije za marketing SOZD "POLIKEM”. Ko komisija oceni, da je posamezen predlog zastopniške, licenčne, joint venture oziroma knovv-hovv pogodbe, to je pogodbe o kooperaciji, usklajen s programom, cilji in interesi SOZD "Polikem”, izda ob soglasju ustreznega samoupravnega organa potrebni pristanek, s tem, da je soglasje sprejeto najkasneje štiri tedne zatem, ko je bil podan pismeni predlog predlagatelja komisije za marketing. PRISPEVEK UPORABNIKOV K STROŠKOM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V uradnem listu SRS št. 1. je bil objavljen Samoupravni sporazum o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji. Objavljamo nekaj členov tega sporazuma, ki so zanimivi za vse člane kolektiva. 46. člen Delovni ljudje, združeni v zdravstvenih skupnostih, enotno dogovorijo v SR Sloveniji oblike zdravstvenega varstva, za katere uporabniki tudi neposredno prispevajo k stroškom zdravstvenega varstva, najmanjšo višino ter oprostitve plačevanja teh prispevkov. 47. člen Uporabniki zdravstvenega varstva plačujejo prispevek k stroškom za naslednje zdravstvene storitve in pripomočke: 1. 10 dinarjev za zdravila, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept; če je cena posameznega zdravila nižja od 10 dinarjev, plača uporabnik zdravilo v celoti; 2. 40 dinarjev — za vsak prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika; 3. a) 20 dinarjev — za vsak prvi pregled pri vsakem zdravniku specialistu, razen za pregled v dispanzerjih, b) 40 dinarjev — za vsak prvi pregled pri vsakem zdravniku-specialistu, če uporabnik ne predloži napotnice, kadar je ta predpisana s statutom zdravstvene skupnosti; 4. 30 dinarjev — za vsak prevoz z reševalnim ali drugim posebnim vozilom; 5. a) 100 dinarjev — za protezo, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzijo, prosto stoječi posteljni trapez in invalidski voziček; če zavarovana oseba dobi v uporabo že rabljen aparat za ekstenzijo, prosto stoječi posteljni trapez ali invalidski voziček, ne prispeva k stroškom; b) 150 dinarjev — za ojačevalni slušni aparat in za aparat za omogočanje glasnega govora; c) 60 din — za kontaktna stekla in lasuljo; d) 250 din — za ortopedske čevlje; e) 60 din — za pripomočke za oči; f) 100 din — za kline pasove; g) 20 din — za bergle; h) 100 din — za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo, navleke za krn po amputaciji, gumijasto žimnico; i) 30din — za razprševalnik ali inhalator. 6. V zobozdravstvu din — za vsako polno prevleko 110 — za vsako estetsko prevleko 130 — za vsako krono (z zatičkom) 160 — za vsak člen (v mostičku) 70 — za vsak inlay 65 — za vsako nadomestitev fasete, cementlranje stare prevleke, demontažo prevleke ipd. 20 — za vsako totalno protezo 230 — za vsako parcialno protezo 290 — za vsak obturator 40 — za vsako opornico 280 — za totalno protezo po Meistu 350 — za vsak jahač ali gred 55 — za vsak fiksni ortodontski aparat 280 — za vsak snemni ortodonski aparat 135 — za vsako reparaturo, prilagoditev, podložitev ali reokluzijo stare proteze 35 — za vsako visil protezo 405 7. 5 din — za neobvezno cepljenje. V primeru upravičenega uveljavljanja zdravstvenega varstva v tujini prispevajo uporabniki 30 odstotkov cene zobozdravstvenih storitev in pripomočkov ter 20 odstotkov cene zdravil. 48. člen K stroškom za zdravstvene storitve in pripomočke iz prejšnjega člena tega sporazuma uporabniki ne prispevajo: 1. kadar uveljavljajo pravice iz najmanjšega obveznega obsega zdravstvenega varstva; 2. kadar uveljavljajo pravice iz zdravstvenega varstva za primer nesreče pri delu ali obolenja za poklicno boleznijo; 3. uživalci stalnih družbenih denarnih pomoči, stalnih priznavalnin, pokojnin z varstvenim dodatkom in kmetje, ki jih zdravstvena skupnost iz socialnih razlogov oprosti plačila prispevkov za zdravstveno varstvo. 49. člen K stroškom za zdravstvene storitve in pripomočke iz 47. člena tega sporazuma uporabniki ne prispevajo tudi: 1. za prevoz z reševalnim ali drugim posebnim vozilom, če je po odredbi zdravnika, ki zdravi upravičenca, zaradi iste bolezni potreben večkratni prevoz, razen za prvi prevoz; 2. za vrečice za vodo, pasove z vrečico za blato ali sterilne holostome po operacijah, endotrahealne kanile, stalne katetre, brizgalke za injekcije in za umetno dojko po operaciji malignega obolenja; 3. za protezo, ortotične pripomočke; aparat za ekstenzijo, prosto stoječi posteljni trapez, invalidski voziček, kilni pas, berglje, nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice, za protezo, navleke za krn po amputaciji in gumijasto žimnico — osebe po dvojni ali večkratni amputaciji udov nad zapestjem ali nad gležnjem in osebe, ki imajo paraplegijo, triplegljo ali tetraplegijo; 4. otroci po dopolnjenem 15. letu starosti, če so nezmožni za samostojno življenje in delo po predpisih o invalidskem zavarovanju,, in sicer za zdravstvene storitve in pripomočke iz 1., 4., 5. in 6. točke 47. člena tega sporazuma; 5. vojaški invalidi, imetniki partizanske spomenice 1941, udeleženci NOB pred 9. IX. oziroma 13. X. 1943, borci španske revolucionarne vojne 1936 — 1939, borci za severno mejo, odlikovanci z redom narodnega heroja, z redom Karadjordjeve zvezde z meči, z redom belega orla z meči in zlato medaljo Obiliča, in sicer za zdravila. NOV NAČIN PLAČIL Na seji zveznega zbora skupščine SFRJ je bil konec lanskega decembra sprejet zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, ki pomeni enega od najpomembnejših ukrepov za odpravljanje nelikvid-nostTv našem gospodarstvu. Predhodnik tega predpisa je bil v juniju 1975 sprejeti zakon, ki je urejal zagotavljanje plačil za področje investicij. Z novim zakonom je dolžnost zavarovanja plačil razširjena na uporabnike družbenega premoženja, ki vzpostavljajo dolžniško-up-niška razmerja v prometu proizvodov in blaga ter pri opravljanju storitev. Po določilih novega zakona morajo vsi uporabniki družbenih sredstev zavarovati plačilo obveznosti s čekom, zavalirano menico, nepreklicljivim akreditivom ali garancijo. Izbira sredstev za zavarovanje plačil je prosta, odvisna je le od roka, ki velja za izpolnitev obveznosti, ter plačilnih pogojev. Ček služi za takojšnja plačila, menica z avalom za plačila v roku do 90 dni in za blagovne kredite, garancija pa za plačila v roku, ki ne sme biti daljši od 30 dni, nepreklicljivi dokumentarni akreditiv se uporablja za plačila na podlagi dokumentacije, določene v pogodbi med dolžnikom in upnikom. S takšnim zavarovanjem plačil je zakon bistveno izboljšal upnikov položaj. Dolžnik je namreč dolžan izročiti upniku določen instrument za zavarovanje plačila. Z njim se zagotovi zanesljivost plačila. Čeki, avalirane menice ali garancije bodo krite z vsemi razpoložljivimi sredstvi, pri nepreklicljivih dokumentarnih akreditivih pa morajo dolžniki oddvojiti sredstva na posebne račune pri službi družbenega knjigovodstva, s čimer se zagotovi zanesljivo plačilo. Pri določenih instrumentih je predvidena še dodatna odgovornost za plačilo obveznosti. Tako je pri avalirani menici poleg dolžnika zavezan k plačilu tudi porok, pri garanciji pa garant. Zakon natančno predpisuje roke in način plačil. Roki za plačila so skrajšani, razen pri menici z avalom, ki pa jo upnik lahko uporabi za poravnavo svojih obveznosti še pred potekom roka. Plačilo obveznosti poteka avtomatično, upnik predloži nalog službi družbenega knjigovodstva, le-ta pa poskrbi za izvršitev naloga. Za kršitelje zakonskih določb so predpisane razmeroma stroge kazni. Odgovorna oseba uporabnika družbenih sredstev lahko odgovarja za eno od treh novih kaznivih dejanj, za katere je zagrožena kazen zapora najmanj treh mesecev. Za gospodarske prestop- ke — enainštirideset po številu — so predvidene visoke denarne kazni in sicer tako za uporabnike družbenih sredstev kot tudi za odgovorne osebe teh uporabnikov, organov družbenopolitičnih skupnosti, drugih državnih organov, bank in služb družbenega knjigovodstva. Nekatere določbe zakona se uporabljajo od 1. januarja letos, v celoti pa se bo zakon uporabljal šele od 1. aprila dalje. Sindikati bomo vključeni v organizirano delo pri razvijanju sistemov nagrajevanja v temeljnih organizacijah združenega dela. S tem bodo preseženi mnogi problemi, ki jih povzročajo zastarele metode merjenja .rezultatov dela, zakaj te ne spodbujajo boljšega dela kvalificiranih delavcev in organizatorjev proizvodnje. Zato bomo sindikati na vseh ravneh spremljali učinkovitost delitve sredstev za osebne dohodke, njen vplivna produktivnost dela in opozarjali na slabosti ter predlagali spremembe. (8. kongres Zveze sindikatov Slovenije) ”... Še zmeraj obstoji cela vrsta pomanjkljivosti, ki jih ne tajimo, ker se ne bojimo povedati resnice. Vse to bomo premagali. Globoko verujem v naš delavski razred, v naše proizvajalce, katerih zavest je danes na visoki ravni. Premagali bomo tudi vse druge težave, ki bi se utegnile pojaviti pri nas ...” TITO — delavcem "Pobede" v Novem Sadu 7. nov. 1975 JUBILEJNO LETO GASILCEV Smo v obdobju, ko smo proslavljali 30. letnico osvoboditve, 25. letnico samoupravljanja, proslavili pa bomo tudi 30. letnico ustanovitve gasilskega društva in 5. letnico ustanovitve gasilske enote. Že pred 30. leti se je pokazala potreba po dobri gasilski enoti, zato so člani takratnega kolektiva ustanovili gasilsko društvo. Sprejeli so nalogo, da bodo s svojim delom pripomogli k razvoju in čuvanju naše imovine. Že takrat so se zavedali, da lahko ob nastanku požara ostanejo brez dela in zaslužka. Kako hitro pa pride do požara, nam je vsem znano; včasih zadostuje že manjša neprevidnost ali nepoučenost za nastanek katastrofalne škode za nas vse in našo družbo. Zavedati se moramo, da imamo opraviti z razredčili, smolami, barvami in drugimi materiali, ki so hitro vnetljivi. Ob taki nevarnosti moramo biti vsi člani kolektiva vedno budni in prisotni na delovnih mestih, saj se na ta način zmanjšuje nevarnost za nastanek požara. Pri tem pa je velikega pomena znanje in pravilno ravnanje z gasilnimi aparati, ki jih imamo na razpolago. Omenil sem že, da bo to leto za nas jubilejno, zato vas ob tej priliki prosim, da bi vsi skupaj skušali odpravljati vse nepravilnosti. S tem bomo veliko pripomogli k našemu razvoju, obenem pa si bomo zagotovili večjo varnost na delovnem mestu, olajšali pa boste delo tudi nam, ki se borimo v smislu požarne preventive. Potrudimo se, da bi v tem in prihodnjih letih imeli čim manj dela s strani gasilstva tako v naši organizaciji kot na terenu. To naj bi bila naloga in odgovornost nas vseh v naši OZD, jasno pa je, da bo potrebno dosti truda, da bomo dosegli svoj cilj. NA POMOČ! Robas Janez SINDIKALNO TEKMOVANJE OBČINE LJUBLJANA—ŠIŠKA V VELESLALOMU V nedeljo 8. februarja je bilo v Kranjski gori sindikalno tekmovanje občine Ljubljana-Šiška v veleslalomu, katerega so se udeležili tudi člani našega kolektiva. Kljub borbenosti naših tekmovalk in tekmovalcev nismo zabeležili posebnega uspeha, kar lahko pripišemo dejstvu, da so v ostalih organizacijah združenega dela imeli smučarji večdnevne priprave. Izjema je bila le Terezija Tome, ki je osvojila tretje mesto v kategoriji ”C" žensk posamezno z istim časom kot drugouvrščena. V tej kategoriji je Marjeta Baš osvojila 12. mesto, Anica Petaci pa 18. mesto. V kategoriji ”B” je bila Mimi Jamnik 19., v kategoriji "A” pa Vida Žerovnik 20. Pri moških posamezno je med veterani Edi Mrak zasedel 17. mesto, v kategoriji "C” je osvojil Rado Cvaj-nar 31. mesto, Jože Gostič 45. mesto, v kategoriji ”B” je bil Vanja Matijevec 7., Julij Nardoni 38., Jože Hočevar 44., Dane Bitepc 63., Črt Konič 96. Rado Cvajnar vozi proti cilju ... Prvi komentarji po uspešnem prihodu skozi cilj Kljub lepemu sončnemu vremenu se je nekaterih držala smola ... Ob koncu tekmovanja še posnetek za spomin ... Foto: Franci Rozman KDO JE VODILNI V angleškem biltenu DUNCHURCH INDUSTRIAL STAFF COLLEGE je bila objavljena zanimiva definicija managerja, katero lahko uporabimo za definicijo "vodilnega”: Vodilni delavec je človek, ki mora — določiti, katere naloge je treba opraviti in zadolžiti mora ustrezno število podrejenih za njihovo izvedbo. Pri tem mora — poslušati ugovore in spreminjevalne predloge: naj se stvari ne lotijo naj seje loti kdo drug naj se je lotijo drugače. Nadalje mora — spremljati potek izvedbe in ugotoviti ali je naloga opravljena, in če ni opravljena, poslušati opravičila tistega, ki bi moral nalogo opraviti, nato mora — ponovno spremljati potek izvedbe naloge in ugotoviti, ali je sedaj naloga opravljena. In če je, lahko ugotovi, da je sicer naloga opravljena, vendar nezadovoljivo, torej mora pokazati, kako bi jo morali opraviti. Ker pa je naloga že opravljena, mora skleniti, da vse ostane kot je, saj se spremeniti pač nič več ne da. Seveda pa mora — razmisliti, če ne bi morda kazalo zamenjati tistega, ki nalog ne more v redu izpolnjevati, vendar mora pri tem upoštevati možnosti, da bi bil po vsej verjetnosti naslednji lahko enako slab, če ne še slabši... Končno mora pretehtati, koliko enostavneje in bolje bi nalogo opravil sam, če bi seje lotil. Končno z žalostjo ugotavlja, da bi jo on opravil v 20 minutah, tako pa je, kot se je izkazalo, potreboval dva dni, da je približno ugotovil, zakaj je nekdo potreboval tri tedne, da jo je opravil nezadovoljivo. NI NUJNO DA ZBOLIMO Z malo dobre volje in pazljivosti, ni nujno, da v teh zimskih dneh zbolimo. PREHLAD je najbolj pogosta zimska obolelost odraslih, otrok in starcev. Odrasli ga lažje prenašajo in ga hitreje ozdravijo, medtem ko lahko pri otrocih in starcih nastanejo komplikacije: vnetje žrela in grla, bronhitis. Posledice lahko preprečimo, če upoštevamo nekaj enostavnih pravil: ne izpostavljajmo se prepihu, izogibajmo se naglim spremembam temperatur, ponoči se dobro pokrivajmo, redno uživajmo vitamin C in multivitamine. GRIPI se ni tako lahko izogniti, še težje pa jo je zdraviti. Vakcinacija je najboljša preventiva, saj kar v 90 odstotkih primerov uspešno ščiti pred gripo. Se posebno svetujejo vakcinacijo tistim, ki prihajajo v stik z več ljudmi. Vakcinacijo otrok in rekonvalescentov opravijo v dveh delih, da bi vakcino lažje prenesli. Tisti, ki so oboleli za gripo, naj se ne približujejo otrokom! ZIMSKI KAŠELJ. Kadilci pozimi še močneje kašljajo kot poleti, ker se manj gibljejo na svežem zraku. Njihovo kašljanje lahko okuži tudi vse v njihovi bližini! Starci so občutljivi na mraz in lažje obolevajo od zimskih bolezni. Zanje so tudi bolj nevarne, ker je stopnjo obolelosti pri njih težje odkriti kot pri mladih bolnikih. Tako pri njih kaže termometer 37,5 stopinj, ko je temperatura dejansko 39 stopinj. Zaradi tega lahko tudi navadni, na videz nenevarni prehladi pri njih povzroče težje komplikacije. Zato starejšim pozimi priporočajo, da masirajo kožo in se več gibajo. Priporočljivo je tudi, da pijejo več tekočin. NAŠA STRELSKA DRUŽINA V LETU 1976 Strelci Imamo zopet veliko dela. Liga tekmovanje je v polnem zamahu in naša SD ima vsak četrtek v jedilnici nove tovarne s pričetkom ob 14.30 tekmovanje z eno od 9 SD občine Ljubljana-Šiška. Mogoče ne veste vsi, kako liga tekmovanje poteka, zato naj najprej povem nekaj besed o tem. Kot sem že omenil, ima občina Ljubljana-Šiška naslednjih devet strelskih družin: SD AGROSTROJ SD LITOSTROJ SD LOKOMOTIVA SD D2Š (dom železniških šol) SD DEKORATIVNA SD PROLETER (vojašnica B. Kidrič Šentvid) SD TABOR 69 (Vižmarje Brod) SDZRVS SDCOLOR Omenjene družine so po samoupravnem sporazumu združene v občinski strelski zvezi, katero že dolga leta zelo uspešno vodi tov. Rudi Vidergar, sicer član delovne organizacije Agrostroj in njihove SD. Prav po njegovi zaslugi je strelstvo v naši občini kvalitetno in kvanti-tetno močno napredovalo, saj se članstvo iz dneva v dan veča, strelci pa dosegajo vedno boljše rezultate. Po strelskem koledarju, ki ga vsako leto sprejme IO občinske strelske zveze in ki ga bom na kraju podrobneje opisal, se vsako novo strelsko leto prične z liga tekmovanjem. Tekmovanje se mora opraviti v času od 1. januarja do 31. marca. Vsaka družina, ki v tem času ne bi izvedla vseh tekmovanj, se diskvalificira, kar ima za posledico, da je kasneje tudi prikrajšana pri finančni in drugi pomoči s strani občinske strelske zveze. Tekmuje se po sistemu: vsak z vsakim, kar pomeni, da mora imeti vsaka družina desetčlansko ekipo, ki zaradi lažje in cenejše izvedbe organizira tekmovanje na svojem strelišču — tekmovanju pa mora prisostvovati predstavnik (sodnik) nasprotne ekipe. Za razliko od prejšnjih let, je letos uvedena v koledar strelskih tekmovanj tudi liga tekmovanje z zračno pištolo. Ta kategorija bo ostala tudi vnaprej in bo postala tradicionalna, saj je ustanovljena z namenom razširitve strelske dejavnosti na šišenskem področju. Res je, da se bodo, oziroma se že pojavljajo težave v tej zvrsti streljanja, ki pa so v glavnem posledica naslednjih dveh dejstev: nezadostno število zračnih pištol (vsaka družina mora imeti najmanj tri), ter zelo slaba kvaliteta le-teh. Kljub temu pa je uvedba zračnih pištol v liga tekmovanje izrednega pomena, saj predstavlja odličen trening za kasnejša tekmovanja z MK pištolo serijske izdelave, serijsko vojaško pištolo, ter nazadnje kvalitetno tekmovanje s standardno pištolo proste izbire, ki mimogrede povedano, stane 1 milijon in več starih dinarjev. Poleg omenjenih tekmovanj imamo v letošnjem letu predvidena še naslednja tekmovanja: 1. 7. 3. občinsko tekmovanje z zračno puško za "ZLATO PUŠČICO”, ki je hkrati tudi izbirno tekmovanje za republiško prvenstvo, ki bo 21.3. v Murski Soboti. Pogoj pa je 530 doseženih krogov od 600. 2. 23. 5. občinsko nagradno tekmovanje z zračno puško v počastitev Dneva mladosti. 3. 30. 5. občinsko prvenstvo z MK puško serijske in standardne izdelave. 4. 12. 6. občinsko tekmovanje z vojaško puško Mauser na razdaljo 300 m. 5. 17.7. občinsko tekmovanje z MK puško v počastitev Dneva borcev in Dneva vstaje. 6. 24. 7. občinsko tekmovanjez MK pištolo Drullov. 7. 5. 10. občinsko pregledno tekmovanje za ugotavljanje usposobljenosti strelcev v letu 1976. Strelja se z vojaško puško Mauser in MK puško. 8. 14.11. občinsko tekmovanje z zračno puško v počastitev Dneva republike. 9. 21.11. občinsko tekmovanje z zračno pištolo. 10. 12.12. občinsko tekmovanje z ZP v počastitev Dneva JLA. Navedena tekmovanja bo organizirala občinska strelska zveza. Razen teh pa se bomo udeležili še naslednjih tekmovanj, ki jih prirejajo organizatorji izven naših SD in občinske strelske zveze, in sicer: 1. Udeležba na nočnem streljanju z vojaško puško v počastitev rojstnega dneva maršala Tita. 2. Udeležili se bomo športne parade ob prazniku občine Ljubljana-Siška. 3. 15. 7. se bomo udeležili tradicionalnega tekmovanja, ki ga vsako leto prireja SD Proleter in je posvečen obletnici ustanovitve brigade Toneta Tomšiča. 4. Udeležili se bomo 7. vsearmijskega tekmovanja ljubljanske armijskeoblasti, zautomatom, polauto-matsko puško in pištolo. 5. V sodelovanju s sindikalnim svetom in ZTKO Ljub-Ijana-Šiška se bomo udeležili tekmovanja vseh delovnih kolektivov naše občine. 6. V mesecu juniju se bomo udeležili množičnega strelskega tekmovanja z vojaško puško, ki bo v počastitev občinskega praznika. Na kraju naj omenim še dvoje tekmovanj, na katerih so bili doslej naši strelci zelo uspešni, in sicer: 1. majske igre barvarjev Jugoslavije, ki bo letos pod pokroviteljstvom Heliosa iz Domžal. 2. Jesenske igre v okviru SOZD Polykema. Kakor vidite, je naš strelski koledar za leto 1976 zelo bogat in pester, ter ga bomo v celoti realizirali samo z izredno požrtvovalnostjo in samoodpovedovanjem članov naše SD in ob zadostni materialni pomoči sindikalne organizacije. Upam, da nam bo le-ta stala ob strani vsaj tako dobro kot doslej, mi pa se bomo trudili, da bo ime Color ostalo v najlepšem spominu povsod, kjerkoli se bomo udeležili tekmovanj. M. Hribernik Na novo so se zaposlili Urška Jenko za nedoločen čas v kadrovsko splošnem sektorju Franc Smogavec za nedoločen čas v transportu Ljudmila Velikanje za določen čas v razvojnem sektorju Zvonko dipl. ing. Bregar za nedoločen čas v kadr. spl. sektorju Iz JLA se je vrnil Fikret Mujdžič in se zaposlil v oddelku kuhinje, sinteze in polnilnice Delovno razmerje so prekinili Dragica Anžič iz kadr. spl. sektorja Milena Kisovec iz finančnega sektorja Josip Mastrovič iz predstavništva Rijeka Drago Rac iz skladišča materiala — odprema v JLA so odšli Dušan Trpin iz oddelka tehnične kontrole ilija Jokič iz priprave dela — skl. polizdelkov Zvonko Škulj iz pralnice embalaže Zvonko Rožnik iz vzdrževalnih obratov Žarko Dobrinjac iz oddelka kuhinje, sinteze in polnilnice ČESTITKE: Jože Murn iz oddelka kuhinje, sinteze in polnilnice se je poročil — čestitamo Saša Fabiani iz uprave podjetja je rodila hčerko — čestitamo Mira Majetič iz organizacij, oddelka je rodila hčerko — čestitamo Julka Zadravec iz oddel. disp. barv je rodila sina — čestitamo Juletu Nardoni se je rodila hčerka — čestitamo Jožetu Murnu iz oddelka kuhinje, sinteze, polnilnice se je rodila hčerka — čestitamo ! Q NAGRADNA KRIŽANKA tonr L RS 7A//A7 pogonom TKRN/NS ~>es TO H 9 ‘ < E0COG h |%*r > mm bjlUL1 V///? A/O •0£M v Kirn TtffGOT! treh*/ F/L/P/tflH S (x/n6t<9 /7*7// R/CEVO £T, ToHEh&[H Recept- oec CZ£*(/ \G-NO}/£ O RREO CA,* SO$Z% c Rt* r/s R, VORVESR/} yooo V 5/0£oG. K VRS/A/E 7£TS'f/ Za pravilno rešitev slikovne križanke razpisujemo tri nagrade: 1. nagrada60 dinarjev 2. nagrada40dinarjev 3. nagrada 20 dinarjev Križanko oddajte v splošni sektor z oznako "Nagradna križanka februar” do vključno 10. aprila 1976. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče ! 10 COLORJEVE INFORMACIJE št. 2 (47), leto 5, februar 1976. Izdaja jih organizacija združenega dela Color, Medvode, vsak mesec v nakladi 700 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: dipl. arh. Janina Ferjančič, Alojz Izlakar, Anica Rozman, ing. Rihard Pevec in Franci Rozman, glavni in odgovorni urednik. Fotografije: Franci Rozman. Oprema: Pavle Učakar. Tisk: Partizanska knjiga, Ljubljana. PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE IZ DECEMBRSKE ŠTEVILKE Za nagradno križanko iz decembrske številke Colorjevih informacij smo prejeli 42 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih fakturnega oddelka. Komisija v sestavi: Marinka Sivec, Marija Plešec in Helena Dolinar, je za dobitnika prve nagrade 60 din izžrebala Antona Mihovca, drugo nagrado 40 din prejme Ana Rozman, tretjo nagrado 20 din pa Andrej Bezjak. Nagrade smo izžrebancem izplačali skupaj z osebnim dohodkom v mesecu marcu 1976. Čestitamo! Ne pljuvajte na tla, tudi tu nas je veliko! Prijatelji so ga spremljali do njegovega zadnjega dinarja! Smeh je zdrav, dokler se smejemo drugim! Prostovoljec — Janez, hk, prosim te, bodi tako dober in ti vozi naprej, hk! Ne vidim več ceste! — Brez skrbi, Tone, hk, jaz vidim kar dve! Anketa Ko so anketirali mlado ženo, če ima spolne odnose tudi podnevi, je odgovorila: — Da, dva do trikrat tedensko! — Ali se med tem pogovarjate z možem? — Ne, čeprav bi se lahko, saj ima telefon v pisarni!!! Prenagljenost — Ljuba ženka, če se bo službeno potovanje slučajno zavleklo, ti bom poslal telegram. — Nitreba, možek. Sem ga že našla v tvojem žepu ... Ocena — Mamica, v živalskem vrtu sem videl opico, ki je bila tako velika kot naš sosed. — Ne govori neumnosti, tako velikih opic sploh ni!!! Namerno razbite kozarce zaračunavamo trikratno, kdaj bomo tako ravnali tudi pri razbijanju obljub! Brez besed Naši prizadevni gasilci sami polnijo gasilske aparate ... Anton Drašler pri redni kontroli vskladiščenih surovin Radoslav Lazarevič pri zapiranju hobokov ... Foto: Franci Rozman FOTOKRONIKA Detajl iz jedilnice v novi tovarni ... Kadilnica v novi tovarni takole izgleda ... Pakiranje odpadnih vreč. katere prevzema Dinos Posnetek iz sinteze, kjer je celotna šarža mesec dni čakala na "recept” ...