St. 53.
V Gorici, t torek dne 3, junija 1913.
tečaj MAH
' Izhaja1 dvakrat na teden, in sicer ? torek in soboto ob 4. uri pDpoldi. Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej.
Stane najeto .g^lO*—_
v, icta "7*7 .**,; *iLi>"'
7<    »      ...»  3*50
Posamične številke stanejo              .8 vin.
Ha naročila bre* doposlane naročnine se ne oziramo.
Telefon St. 83
Vse za narod, svobodo iin napredek!« Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
seTnahaja v Gosposki ulici §t. 7 v Gorici v l nadstr. na desno.
Upravnigftvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v 1. nadstr. na lero  v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanico se računijo po PeM-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Jugoslovani.
Vseh Jugoslovanov je 'štirinajst milijonov — več pego le imela prebivalstva današnja Aivsbnija pred "sto loti. In ikaikor je bila raizdeijena 'Netnčija tedaj v 'nešteto mnogo'posameznih držav >in državic, vsaka s svojimi separatističnimi težnjami in vsaka pod drugim vladarjem, tako je danes »tudi z Jugoslovani: en del >biya pod italijanskim kraljem, en del podavstrijskim cesarjem, en del pod ogrskimi kraljem, in 'le tri plemena — srlbsko, črnogorsko in bulgarsko — tvorijo samostojne d*~ žave.
štiri različni narodi tvorijo danes jugoslovansko pleme. Ali pojdi od skrajnega vzhoda pričenši z Vanno ob obali črnega morja in zasUeduj zapadno smer preko Buigarije, Srbije, Hrvatske, Bosne, Sta-jensfte in 'Kranjske preko Primorske do obmejnih pokrajin gorenje Italije 'm nikjer ne moreš .reči: tukajnle se nehajo Bulgari, .tukaj prično Sribi, tam Hrvatje, tukaj Slovenci. Jezikovna irazsličnost prehaja talko potegoma in tako lepo ena v drugo, da ddbiš Bulgara, ki ti govoni lepšo srbščino Ikaikor pristni Siibin iz stolnega Beograda. Na slovensko-flinvaltski meji dostikrat ne veš, ali imaš pred sejboj Hnvata ali Slovenca, če ibi imeli odločevati le po njegovi govorici.
Pri nas m toliko izsnano, ali zgodovinska resnica je, da ni pofmartjato svoj 'čas ime Btfigar in Snb nič (drugega — v Makedoniji n. ipr. do 70-tih let — ikot samo (prebivalca iz dveh različnih (pokrajin in nikakor ne dveli diferenciranih marodov. V himni svoječasne stfbske kneževine ne kliče narodni pesnik dveh narodov, ampak je braite iz Bosne in Bu-lgarije, Iki prosijo po-moči. Bulgarijo je poklicala iz tal pravzaprav 'šele ruska diplomacija, ki se je mislila usesti (potom Bulgarije na Balkan. da dobi s tem prvo tuko v Evropi, ki 'bi ležala ob odprtem morju, ki ni pol leta zamrznjeno.
Danes je seveda dospela diferenciacija jugoslovanskega iplemona v štiri narode že talko daleč, da -si ne moremo nič druzcea želeti, kakor da si vstvari vsaka čim hitreje svojo posebno (kulturo. Ko do-. seže prosveta, .promet in kar je drugih igo-spodarskih vprašanj pri vsakem narodu jrotovo stopnjo, se <izpremem sedanja sre-dobežna sila v sredotežno sama po sebi. — le postpešiti je to treba.
HROMEČ.
Češki spisal I. S. Machar.
Preložil Arnošt Brilej.
(Konec.)
Prišla je ipostrežnica... da ni pomoči, da se mora seliti. Poslal jo je zopet h gospodarju, ponujal mu je. da doplača k stanarini... zaman —• hišo bodo podrli...
»Ne (preselim se« je besnel, ne in ne! Živega me ne dobe odtod!«...
Bilo je to par groznih tednov, ki jih je odsihdob preživel hromeč. Obup, pomilovanje, brezup, bes, melanholija so se neprestano menjali v njegovi duši in osfavili vidne sledove tudi v njegovi zunanjosti. V tej doba se je naenkrat postaral za par let. Služfoiiija in njen mož že nista smela »uiiti niti besedice. Bil je irazdiražen v najiviSjj meri, V nočeh brez spanja mu je stopat njegov sedanji položaj živo pred oči — tedaj je bila njegova bolest brez-
Ali da ise more razviti vsak jugoslovanski narod v smislu svoje potrebe in vseh svojih zmožnosti, je ipnva potreba, da tvori vsak ceiato za-se, 'kjer odločuje le on, kaj miu trdba, kaj hoče in kaj imora imeti, ako mu je mar 'lastna bodočnost in ¦ga ni volja, postati, dobrodošel plen temu aH onemu narodu« ki stega morda 'že danes po njem svoje mogočne roke.
Kair je storila Nemčija in kar je storila ltail!i]a z oddbravanOem cele Evrope, to snaj bo; jugestavansikim narodom zaibra-irijeno? Tudi 'jugoslovanski narodi toliko časa ne morejo misliti na svoj gospodarski in kulturni praoviit, dokler ne vživajo popolne politične svolbode, dokler ne tvori vsak za-se celote.
Avstrijski premije-tniiinisitri so nosili dolgo časa ime »Haus- Hof- 'imd Staate-kartzler«. Za hišnim in dvomim kanclerjem 'pride šele državni! Danes kaj takega seve nikjer ni več miogoče in tem manj, na čim višji kulturni stopnji se nahaja do-tični narod. Zgodovina zadnjih dveh človečkih dob je pokazala 'veliko tvorno silo principa narodnosti, ki stopa tako pred dvormm kakor mionaiihičniim v ospredje. ¦Nekateri vladarji so to pravočasno spoznali in se izato postavili sami na čelo temu gmaniu, ' da je postalo s tem vprašanje naroda identično z vprašanjem krone. Narodi, ki te stopnje še niso doživeli, prihajajo danes do nje.
Sicer čim večje potrebe kaže iljudstvo do vdeleževanja na političnem življenju, tem mani trpi nad seboj kroge, ki mu hočejo njegove pobi saimoviastno narekovati. Ljudstvo stremi po vedno večji moči, kar ipovspešuje tako številno pomnoževanje naroda kakor njegova vedno večja izobrazba. Posledica tega je združitev in koncentracija vseh istorodnih sil v eno celoto.
Jugoslovanski narodi se nahajajo danes vsi na tej poti. Združili so se Bulgari, združiti se hočejo Srbi, združiti se hočejo Hrvatje. Bil je celo slovenski delegat dr. Ivam Žusteršič, ki je plediral v delegacijah i 1908 za močan slovanski jug.
Marsikaj je še preporaiih točk, toda nobena ovira se ni izkazala doslej dovolj mogočnoj da bi mogla ubraniti razvoj takemu narodu, v katerem tiči nekaj vrednosti in nekai žiivljenske sile.
Ein edles Volk sei's nocb so klein - sa''.'®t Lebenskraft ans -Not-h und F>ein, Oer sohlaffe VViille gjreift zuan Schvvert Ziehi siegessioher in di Schiacht.
mejna. Zdaj je plakal v samopomilovanliu kot dete, zdaj zapet je preklinjal ves svet. Kadar pa je v nočni tihoti zaJblodil k njemu jok deteta z oken nasproti, je mislil, da mu mora počiti srce. Skril je glavo v pernico in se zagrizel iz dbupa v blazino...
Postrežinica i.i njegov mož sta opazila njegovo strašno stanje in spremembe na 'njegovem obličju, menila sta nned seboj, da so -to 'začetkii blaznosti in da milastlj"-vega gospoda odvedejo s tega stanovanja pač naravnost med duhobolne...
Približal se je dan, ko se je imel preseliti.                                '  .
Noč pred tem je bila najstrašnejša in najboJestnojša, kar jih je ikdaj preživel...
Njegov naslanjač in 'bcrgflja sta stala pri postelji; 'zjutraj za rana je z velikim Naporom zlezel s postelje na naslanjač. Nato se je peljal k durim ter jih ¦zaklenil ...                            ,      '
Zdaj je zapeljal k oknu. Odprl je ju e bergljo na stežaj in (gledal ven.., Nato je
VVerrn Noth di Tatikraft nioht entfaoht, tet nicht ein Vollk der Freiheit \vert. "    .           (l'bsen.)
Srbi so je vredni in Bulgari, — drugi
Deželna upraua.
/                 IV.
Pokojni deželni iglavar dr. Pajer je bil dobil v dr. Peltarimu moža, kakoršuega je potreboval pri deželni upravi po svoji volji in svojih intencijah. Mladi, inteligentni, agilni in sposobni dr. Pettarin se je navzel z vso diušo 'Pajerjevih naukov in njegovega absolutizma ter se je iizšolal v Pajer-jevi politiki v kratkem času tako, da je kemendator ilaluko mirno doma sedel, iv s e je vodil prav p o P a j e r j e v o d t. Pettairiu, ki je komcntlatorju samo poročail: to in to sem ukrenil, to pospešil, to pridržal in Pajer je samo relvcl: Pene. - Deželni odbor je ipod zvezo začel kazati vedno bolj i t ali ijansk o lice in <ni se treba čuditi, da ije težilo vse delovanje deželnih uradov v funlanski del dežele; slasti je biilo to delovanje uprav mrzlično razvito pred vsakimi deželnoaborskimi volitvami. Umevno, da so vse reči, tičoče se Fuirlaniije, reševali v deželnem odboru po Pajcrjevi volji s posebno skrbjo in na-ta nčnostjo, k a k o r š n e s k r b i i n n a-t a n č n o s t i n i b i *1 o 'Z a slovenske reči. V deželnih uradih se je gledalo strogo ^a to, da so bile igcdme za deželni zbor razne furlanske uloge; če je bila mlo-gxa nezadostna in ni bilo potrebnih prilog, so jih kolikor mogoče hitro poskrbeli, da je prišla furlanska reč v pravi tir in je mogla biti sprejeta v .deželnem izboru in podpora dovoljena. Glede dovoljenih podpor so vedno skrbno gledali, da so se izplačale na furlansko stran; v poštev so prihajali seveda v prvi vrsti oni kraji in okraji, v katerih so živeli Pajerjcvi čestil-ci. H c ž cl n a u pir a v a j e kr e n i i a p o v sem napoti P a<j e r S e v e p o i i-t i k e in priložnost so porabili p o s v o j e k a r s e j e d a 1 o n a j b o 1 j e. No, tudi na slovensko stran se je včasih kaj dovolilo, kar pa se ni izplačalo! Nekaj je moralo biti -in nekaj je ibilo, ali niti od daleč H>3iko, kc.Mkor je padlo na furlansko stran v prilog Pajenjevc politike. Za slovensko stran je pel veliki bdben: gilejte, kaj smo vam dovo-lili. Ali d o v o 1 i<t i ij e j c d n o, izplačati p a d r iu g o. Neka-
prcstavil vse posode s cvetlicami na eno stran...
Bilo je dušmo, megleno jesensko jutro. Povsodi še tihota. Cul je le žalostno šelestenje topolovega listja .in včasih ihtenje otroka v našpro-bni ležeči hiši.
Bilo mu je tesno, a vendar lahko. Ponoči je obstal pri določnem načrtu...
Za nekaj časa je čui, da se odpirajo duri. Nato se je oglasilo trkanje.
»Milcištljivi gospod«, je slišal glas služkinje, »tukaj je gospodar in sluga, da preselijo gospoda!«
Zasmejal se je srdito. Ni odgovorili, z '¦ so silo se je epri z jedno roko ob bergljo rp z drugo se je oprijel okvira pri oknu in vstal.
*Goanod Urban«, se je oglasil od ziu-nai moški glas, menda gospodarjev, »odprite, ljudem se mudi!«
Opiraje se na 'bergljo se je poteza! na okno.
»Jezus, Marija«, se je križala zunaj i)ostre*lwica, »»morda je mrtev!« Saj ima
tere brumne slovenske dušice so Ikriviile svoja hrbtišča pod težo obUjulb iii dovoljenj, pele celo bazajno dolbrim lijudskim zastopnikom, ali kako presenečenje je sledilo, če se je prednznil sllovenski ikrnetič potrkati na vrata deželnega urada i« s klobukom v roki ponižno prositi, naj se te-plača to in ono ter napravi to in ono, kar je 'bilo sprejeto in primerno proslavi!(jeno v listih, ki so vedeli le hvalo zavdelovanje deželnega izibora in odbora. Italijanski »uradnik je povedal ikmetiču mekaij, česar ta ni raaunnel; če je bil postavljen pa pred velikega gospoda, je slišal: i orno že, b o m o ž e, ž e n a r e d i m o —in slovenski revež, ki je prišel poln upov v Gorico, je odšel domov 7, neprijetnimi občutki
Uradništvo deželne (uprave je moralo v smisla .itallijanske liberaitne politike po navodilih vrhnega »poveljnika poslovati v kričečem nasprotju z flajpriiritivinejšim načelom objektivnosti. Skupnim interesom bi morali služiti deželni oiraldi, ali kako pa,, ko je tiščal svojo roko nad njimi .železni dr. 'Pajer, ko je ibila deželna uprava izročena na milost m niemlost urajdništviu, ki ni naše Ikrvi iin ne pozna našega ijezika in šeg slovenskih dežeflanov, dasi tvorijo ti nič manj nego 2A vseh prebivalcev te dežele in ko so sedeli v deželnem odboru nesposobni odborniki.
Iz deželne hiše se je raztezala Pajer-jeva ipoditSka kamor je le ibilo mogoče. 'Pajer je pošiljal svojega eksponenta dr. Pet-tarina v najraiziličnetfše izastope kot odposlanca deželnega odbora, dasi taka mesta ne pritičejo uradnikom, marveč deželnim odbornikom in poslancem. Ali na te se Palier ni imagei izamesbi tako kakor na svojega zvestega Pettarina. Med drugim 'ga je poslal tudi v izavod xa pospeševanje male obrti, v zdraviliško komisijo v Gradežu in Pettarin je "bil duša trgovsko-olbrtne zbornice, iz katere je bil končno na Pa-jerjev ukafc izvoljen v deželni zbor. Kjerkoli je imela Pajerjeva beseda kako mesto, povsodi tam se je oglašal zanj njegov dr. Pettarin.
In seveda: tako se je godilo, da ni bilo časa, da bi bil vršil Pettarin le dela svoje službe, za katero je bil prav dobro plačan Kodi s slovenskim denarjem. Radi tega je bilo treba novih mest v pisarnah deželnega odbora. Pajerjeve misije, s katerimi je (bil preobložen iPettarin, so-to zahtevale. In začeli so s pritrdilom gospoda odbornika Berfatča dohajati italijanski juristi v deželni urad.
vendar tako lahko spanje. Tudi vrata so danes zaprta!«...
Tolčejo po vratih.
»Takoj, počakajte,« se je oglasil, da bi jih zadržal.
SedeJ je že na oknu. Naspriofi so ravnokar odpirali okna. Videl je mlado, pia-volaso goispo v beli obleki. 'Polubljala je svoje dete... Na sltreho jje prietetlo' in čvrčalo par vrabcev... Pri ur-rdnikovih je videl v kuhinjsko peč, kjer je služidnja netila ogenj.
Zopet so zadoneltt udarci po. vratih.
»Gospod Urban,« je kričal .gospodar razkačeno, »ne dam seN voditi od vas za nos! Vlomite vrata!« je izapovedal.
Takoj so se oglasili udarci po vratih.
Hromeč pa je pogledal še enBcart vse to, kar je imenoval swj svet iin se vrgel na glavo skozi okno...
Mlada gospa nasproti je zagUedala injegov padec in zakričala oc( groae. Dete se je .prastraSMo in začelo plakati...
6; Tako se Je pokaralo-, da morajo rediti j žulji slovenskega kmeta 'toliko italijanskih uradnikov, kolikor jiih le raivno .potrebo- | vala Pajetijeva politika. Gregorčič-B eir Ib m •Se v a, » -t * a uka je pustila Pajerjiu in Pettarinoi prosto roko 4 neizmerno -šikodo slovenske n)ru ^elu dežele!
Balkan.
Bulgarslka je pod pritiskom tripleen-/terite in velikega efekta, katerega je na-" pravil Paišičev ekspoize v .skupščini, k o-nečno ipoipustila v vprašanfu ' r ev izttj-e ipog od b e in iza »časa največje napetosti 'je bil dogovorjen kot zadnSi poskus mirne rešitve krize sestanek med Pazi čem in Oešovom.
Ali.šsestanek je bil 1. i. m. Istočasno so dosspeli v Cariforod iz Sofije Gesov, dr. Spalajkovič, >b.uigarslki poslanik v Rimu Rfeov, isikiren zagovornik balkanske zveze. Obijavlijeni komunike konsta-tira, da sta se o<ba ministra predsetiniJkazgedinila za to, da se bo v svrho mirnega sporazuma v vseh vprašanijih, ki im-terestirajo zaveznike, viršil sestanek vseh ministerskih predsednikov Balkanske zveze. Mesto sestanka še ni snano, a vis ek a k o r se b o v r š i 1 sestanek že te d m i, ker se morajo poprej fevr«it.i demobilvzaciije, kar žele velesile in tudi zatveznilki. Tako se menda iven-dar mirnim .potom iporavnajo nasprotstva med Bulgarijjo in Srbijo ter Grčijo.
Politični pregled.
Odlikovanje slovanskih ministrov. —
Cesar je podelil ¦ ministru javnih del dr. Otakarju Tsrnki in poljedelskemu ministru rojaku plem. 'Dlugosou red železne krone I. vrste/
Romunska se pripravlja. — Listi javljajo, da se Romunska z nervozno naglico pripravlja na vojno iza slučaj, ida bi prišlo med Bulgarsko in Srbijo do dboroženega konflikta. Listi zatrjujejo, da bi -v slučaju izbruha buigarsko-snbske volne Romunija pomagala Srbiji ter napadla   Bulgarsko.
Darovi.
Za »Dijaško kuhinjo« daruje g.a M. E. K 20 mesto venca na grob pok. Em. Ho-jaka, učitelja v Levpi.
Za Dijaško kuhinjo daruje g. Al Ker-ševan, gostilničar ma Gradišču, 2 K.
Za Chil-Metodovo družbo se je nabralo pri krstu malega Boris-Ferdo K ¦ 10'20. Živeli botri lin ibotrea!
Za Ciril-Metodovo družbo daruje g. Al. sKerševan, gostilničar na Gradišču, 2 .kroni.
Domače vesti.
-V Gorici je umrl 16 letni sin znanega krojaškega mojstra g. Anton Krašiča, po imenu Anton. Pokopali so ga sinoči na tukajšnjem ipokopališču. Pred kratkim ¦je umrl g. Knušišu ?jeden mlajših sinov. G. Krušiču naše sožaljef
Nagle smrti je umrl v Levpi gospod Ernisl H:ojaik, tamkajšnji učitelj. V soboto so našli mrtvega v postelji. Zadela ga je kap. Hojafcu, ki je 8>H s-tar komaj okoli 25 -let, se ni poznala nobena bolezen; zato <je še toliko Ibotj vsakega presenetila njegova tako nenadna smrt. Pokojnik je bil doma iz Čepovanske občine. Naj počiva v mir«!
Volilni imeniki v Gorici. — Čas za upogled v volilne imenike, razgrnjene na tukajšnjem glavarstvu, je določen do 8. t. m. Kdor se še ni prepričal, »H tfe upisan ali ne v volilni imenik, naj stori to nemudoma!
Volilni imeniki po deželi. — Čas za reklamacije je .potekel. Po nekaterih krajih je ipodatoih (jako obilo reklamacij, po drugih malo ali nič. Pavsdariti moramo, da so se klerikalci prkino prepričevala, ali so upisani v volilni imenik ali me. V neki obširni občini je bil kaplan pri imenikih dopoldan in popoldan vsak dan in je natančno vse pregledal in podal razne reklamacije. Kdor je upisan, bo volil, oziroma kdor Se potom reklamacije pride v imenik; kdor ne bo upisan,, mu ne pomaga mobena pra-viica več.
Pismeni zrelostni izpiti na gimnaziji so pričeli včeraj. Pisali so včeraj nemške naloge. Dane so bile v slov. oddelku tri: 1). Der Segen der staatltohen Ordmmg. 2). Ruek\var»ts und vorwarts flasst uns bli-cken! 3). Die Bedeutung der Stadt Triest fUr Oesterreioh.
Pri ustmenlh zrelostnih izpitih na gimnaziji bo predsedoval vladni svetnik Frid. Simzig, na realki šolski svetnik I. Hen-dryoh. Ustmeni zrelostni izpiti tprično 7. julija in trajajo -na realki do 12, na gimnaziji do 14. julija.
Rozina-Finšger. — Preiskava proti ,njima je končana. Kakor kaže, se bo vršila porotna razprava proti njima že v porotnem zasedanju, ki prične 23. t. m. Razprava bo trajala par dni.
Na Golico. —. Prinodngo nedeljo oz. soboto večer se odpeljejo nekateri turisti na Golico. Ta tura ni težavna nudi lep razgled in bogato floro. Kdor se želi pridružiti, dobi več pojasnila pri tvrdki Hed-žet & Koritnik.                                  ;
Pešizlet. — V nedeljo, dne 8. t. m., priredi večja družba izlet na Sv. Gendro. Odhod z vlakom, ob 5.12 zjutraj te Gorice do Plavi. Iz Plavi peš na Sv. Gendro. Tamkafi počitek in imata okrepčilo. Sestop s Sv. Gendre čez Kožbauo, Hruševlje, Ne-blo itd. v Krmin. Oprava turistovska z nahrbtnikom. V nahrbtniku nekaj jedil. Hoje približno 6 ur. Potrošek 2 kroni za osebo. Ljubitelji narave in vsi onii turisti, ki so prijatelji inranjših tur, so Mladino -vabljeni, da se pridružijo. Zbirallišče na državnem •kolodvoru.
Štiri škofe je služi! v tukajšnji bolnišnici 31. pr. m. umdi 67 let stari Mihael Rutar; služil ije iškofe: graškega Zwer-gerja, kardinala Misijo, nadškofa Jordana in Sedeja.
Rokodelsko bralno društvo v Tolminu In Čitalnica v Kobaridu sta priredili 17. in 18. maja s sodelovanjem gojencev c. kr. učiteljišča koncerta v prid Dijaški kuhinji. Koncerta sta vspeJa prav 'dobro, kar je pred vsem zasluga c. kr. ravnateljstva, ki je dovolilo gojencem sodelovantje in priredita istočasno anaSniški Met v Tolmin in Kobarid. Dijaška kuhinja je prejela iz Tolmina 123 K 4.v, iz Kobarida pa 281 K 34 v. Iz tega fe plačal odbor sodelujočim dijakom stroške, ostal pa je še lep znesek za kuhinj1).. Odbor Dijaške kuhinje si šteje v dolžnost, da se zahvali obema društvoma kot (požrtvovalnima prirediteljema, cenj. učiteljstvu v Tolminu in Kobaridu in drugim gospodom in gospodičnam, ki so se trudili za koncert ter ' so preskrbeli vsem dijakom brezplačna prenočišča, vojaškemu povelSsirvu v Tolminu, ki je posodilo odeje, vrlim gospicam v Kobaridu, ki so prodajata cvetlice in vzlasti pa še coni občinstvu, ki je radavolje iprihitello h koncertu. Srčna 'hvala vsem gg. gostilničarjem, ki so iza neznatno ceno prav dobro pogostili dijake, in vrlim Kobaridcem, ki so brezplačno prenočili vse iztatnike. Odbor.
Strelska slavnost dijakov s tukajšnje rea'ke v soboto v Panovou je vspela izborna Zbralo se je lobilo odličnega občinstva, zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Inštruktorja dijakom sta bila stotnik Majer in prof. Kosnik. Darila so dobili T. Fr. Zmchialti, 352 točk. II. Jos, Pitnar, 328, III. Evgen Sila, 245, IV. R. Sapla, 241, V. Jos. Kovač, 236. — Govorili so: namestnik ravm. realke prof. Zuroamčič, prof. Košnik. polkovnik Maver, <ki je razdelil darila. Sledila je izabaVa in dijaki šo se ob zvokih vojaške godbe vrnili v mesto.
Proslava statuta v Vidmu. — V nedeljo 1. (junija je bila v Italiji običajna proslava statuta. Ta dan so velike vojaške parade po vseh večjih mestih; Itako je bita tudi v Vidmu. Slavnost v Vidmu je bila znamenita rada tega, ker ije bilo navzočega vse polno občinstva iz naših primorskih dežel.
Central-BIo. — Jutri in v- četrtek se predstavlja v kinematografu Bio ,».Ief-tejeva hči« iz svetopisemske zgodbe. To Je najrtavelfše delo »svetovno znane tvndke Pathe iz (Pariza, s katero je vodstvo podjetja sklenilo pogodbo iza vse njene najnovejše protovolde. Vodstvo si fe nabavilo nov obfiektiv, ki zahteva proijekciilsko steno v velikosti 7 metrov. Ta stena je dose-daj <najvežja v Avstriji. Upati je, da bode sli. obcjnsstvo vipaštevalo ta (napredek in -Se prfctoe$e poseSato predstave.
Avtomobil je vrgel ob zid! nekega 51-letnega Andreja Pahorja iz fluidegaloga pri Nabrežini, ko je korakal po cesti iz Oevina v Tržič. Pozneje ga je dobil neki dwigi avtomobil; šofer ga je vzdignil in peljal v Nabrežino k zdravnikn dr. »Svobodi. Ta mu je dal prvo pomoč, nakay so lodpeljaili Pahorja, ki ima zlasti levo .ttogo ranjeno, v trža&ko bolnišnico.
Vročina pritiska. Vroče je kot meseca julija. Kmetovalec želi dežja, ker sicer suša napravi ogromno Škodo.
V lepo družbo je bil zašel neki Ivan Brezigar i;z Plavi, ko je prišel v Gorico. V gostilni na Solkanski cesti je popival z znanim goriškim pohajačem Francem Motz, ki je bil že opetovano kaznovan. Brezigar je zadrema! in prišel ob denar, 110 K. Znani tat Motz je bil radi tega kaznovan od siodnije na sedem tednov pa se je pritožil ali ipntožba ni nič pomagala. Obsodba ije stopila v veljavo.
Denarnico z 220 K je izgubil neki državni uradnik v soboto v Panovou pri dijaški strelski slavnosti.
Tat bicikljev. — Nekega Kanola God-nika s Komenščine so izopet pripeljali v goriške zapore, ker je osumljen tatvine bicikljev. Obsojen je bil že večkrat; fant kar ne more pustiti bicikljev pri miru.
Listnica uredništva. — V Sv. K.: Pride.
--------------------------------------------                                                                                    I
Narodna obramba.     '
Otroška veselica v Krminu dne 18. 5.
je dala družbi čistih K 52, vsoto je poslala gdč. učiteljica Ljud. Erjavec.
Kolinska tovarna za kavine primesi v Ljubljani je poslala družbi sv. Cirila in Metoda 1000 K kot prispevek za prvo polletje tata 1913. To je gotovo lepa svota, ki bo našemai kultuirnemu delovanju v znatno pomoč. Kavina .primes te tovarne je sploh priznano izvjstna. Podjetje samo pa podpira naše slovenske namene. Torej je kotlmska kavina primes vsestranskega priporočila vredna.
Družba sv. Cirila in Metoda je ratzpe-čala meseca majnika 1913 L s. nartoidnega kolka 7.000 komaldiov, računskih listkov 21.000 komadov, razglednic 700 komadov.
Družba sv Cirila In Metoda v Ljubljani prosi vse svoje prijatelje, da bi pridno nabirali stare znamke, štanjoil in star denar. Zbirke se naj pošiljajo na družibino pisarno v Ljubljani, Narodni dom.
vzgojnem poim^mu sugestije«. Q&Mi realist, znani predavatelj dr. Oto SteMik je objavil svojo Studijo o stikih in sadbalh slavnega Havltčka o Slovencih.
Posebno imnogovrsten je 'revijin »Pregled«. Zofika Kvedrova dbljavlja črtice iz hrvatskega slovstva, Ivan VavpdtiČ; znani slikar, je mapisal kritično I. ipoglavje »O slovenski umetnosti«, Saša Šantdipri-občuje aforizime o umetnosti, Emil Adamič kritiko »zadnje Slav. »Novih ' Akordov«; zanimal bo lepi Ogirisov ireferat o pravniikem jmodernizmiii, V.—ov o Nietz-scheanstvu; zigodavinar dr. Kos objavlja staro ženitovanjsko pogodbo iz Čedada in zavrača neko neutemeljeno mnenje napolj-skega vseuč. iprofesorja Leichta. Kakor vedno, je tudi obširen gospodarski referat. Bogato vsebino sklepa polemična rubrika in pa devet beležk iz francoske, italijanske, češke, stavercske in nemške javnosti. Beležke so priobčili Ogris, TleŠič, V. K., F. V,. Ivan Vavpotič.
Veda postaja vedno bolj vodilna slovenska revija. Priporočamo jo najtopjeje.
DOPISI.
Iz tolminskega okraja.
V svrho zračenja bukovskega predora, -r- C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu namerava v svrho zračenja bukovskega predora potok Bača pri km 103 7/8 proge Št. Vid ob Glini-Trst in sicer med parcelami št 388/7 d. o. Grahovo in št. 267/1 d. o. Bukovo premostiti z železnobetonskim kanalom, Čegar spodnji rob bo ležal 3 m nad najvišjo vodno gladino potoka Bače, in tamkaj sesati za hladitev .motorja Iz potoka do največ 1 sekundo liter vode, katera se bo potem zopet izlivala v potok. Načrti so na vpogiled v Tokninu na glavarstvu in v občinskih nradjih na Grahovem in v Cerknem do 25. Junija 1913. Konusijouelna obravnava se vršhdne 28. junija 1913 ob 11 Vs uri rred. na Hou mesta.
Prosveta.
Komorni koncert, ki ga je priredilo Pevsiko in glasbeno društvo v Gorici v soboto, je bil koncert izrednega užitka. Vse točke težkega vsporeda so Ibile proizvedene mcijstrslkio in so zaslužile obilo poslušalcev. Vsa čast kvartetu, nljega trudu in vstrajnosti in hvala onim, ki so prišli, graja pa premnogim, katerih mi bilo!
Fiasko V/agnerove proslave u »nje-mačkom Grazu«. — Pod tem inasllovoim pi -še zagrebački >Obzor«. Prigodam Wagne-rove proslave u štajerskem Gradcu sjalo je gradačko mijemštvo svojam odsutno-.šču. PoLsebni odbor priredita je svečano veče, a u operi se davao "VVagnerov sSiegfrieid«. »Grazer Volksbllafet« tomzgo-etam primječuje, da je kod praslave bih s ve na mjesitiu osiim njemaSke ipubllice uza sve to, >što se ipredstava i»Siegfried« da-vala uz snižene i to za polovicu snižene cijene! Kaizalište je bilo ipraizsno, a >ona mala skupina poisljetioca, kojii tsu te' večeri došli u kazaište, sastojafe Ke iz ~ S il a-vena, koji su došli sSlaviti našega Wag-nera, paše spomenuiti list, pa pita. gdje su bila one večeri sva gradačka njemačka, naročito Wagner.ijanisika društva, njemač-ko djačtvo, njem. mladež, njeniački Graz? ?Jamačno n gostioni«.
Ulijno tt)kčt)aro milo
od tvrdke Bergmann & Co., Tetschen na labi
ostane nedosegljivo prej in slej v svoji učinkovitosti proti pegam in je neizogibno potrebno za nmno negovanje kože in lepote. To spricujejo priznalna pisma, ki nam dohajajo vsak dan. Dobiva se po 80 via. v lekarnah, mirodilnicah in trgovinah s parfumi. Ravno tako izkušena je lilijna krema „Manera\ ki ohrani damam Čudovito nežne roke. Dobiva se v tubah po 70 vin. povsod.
MaaM/
NOVA POTA
i NA PRAVIH
Književnost.
Veda, 1. IH, št. 3. je izsšla, Nijena vsebina je, kakor navadno, izredno :bogata in  \ raznovrstna. Pričujoča številka iprinaša 3  , odgovorov na »Vedino« anketo o jugosta-  j vanskem "viprašanju, Saše Nadina 'članek  j »O (znanstveni preosnovi socialnega redu«  j (Konec), nadaljevanje krasnega filozof-  j skega članka dr. Alberta Bazale »iPro-  i blem ličnosti«; dr. Ivan 'Prijatelj končulje  ': svojo 'zigodovino luistanoviitve Bleiw©isovib  ' »Novic«, 'zanimiv kultniTnozgoidovinsIki do-  | nesek k avtokrafcskemu režimu na Sta-  t veRsikemi pred '1. 1848, dr. Karel Gzvalld je  ; p objavil sveže ipisan idanelk o   »Bisivu i«
Pečine. — Ptri nas je uimrl ktirat An-dreti štrekelj. Bolan «e bil >moč4io že 'lani, potom ije ozdravel, letoss iga ije pobrala smrt. Rodil se je leta 1877.
Iz goriške okolice.
V  Prvačjni ibo 15. 't. m. javni ples in sicer v 'gostilni. y$&W>fa%%& _!& ^Pstaje. j Začetek ob 4."pop,"" "'¦**•* '**''Ž&jLZz\
Iz Sovodenj. —¦ Vojaško veteransko društvo oddelek: Sovodmje-Rubiije bo imelo dne" 6. juliija t. 1. veliko slavnost povodom 15 letnega oibstoja tega oddelka. Slavila se bo ob Ijednem-' tudi 10D letnica frffike" s Francozi ob obali in zlasti pri mostu v -Ru-bijah ravno tam, kjer se foo vršila veselica. Slavilo se <bo tudi 65. leto Vladanja našega cesarja. Prosimo druga društva, da bi na ta dan ne (prireja!a veselic in da nas blagohotno (posetijo. Odbor. (Samo da bo veselica imela slovensko lice! Ur.)
V  Podgorl so hoteli Imeti v nedeljo soc. demokratje shod z govori o deželno-zborskih volitvah. Ali ker 'hočejo imeti v Podigorl vse italijansko, so naleteli na odpor. Nekateri «lov. sodrugi iz okolice so se odstranili in tako ni bilo več ljudi tza shod. Fiaško!
Podružnica sv. Cirila In Metoda v Pevml Ije priredila svoj letni občni zbor 22. jpr. ni., /pri katerem se je izvolilo m •prvomeStnieo gospo Ano Jug, trgovca in posestnika soprogo, tajnica gdč. Roža Ma~ ¦raz, denar.: !gdč. <F. 'Miikiuš, odbornice: gdč. ŽaAka Klanišček, Karla Primožič, Ivanka KomavM. V nedeljo 25. V. je priredila tpfltežnica cvetlični dan, kateri *se je iztekel na naše razmere povoljno v zneske K 78 in 14 v. Pri tej priliki se iskreno zahvaljujemo vrlim prodajalkam m daro-vailcem cvetlic.
I? aidouskeaa okraia.
V  Lokavcu bo obhajalo dne 25. t. m. društvo za podporo rokodelcev 25-letnico svojega obstanka. Ob tej slovesni priliki priredi veliko veselico z javnim plesom, pri plesu ibo igrala 14 mož broječa vojaška 'godba 47. ipešpolka v Gorici. Zabavni dan se bo vršil na zelenogajnam s svetom obdanem vrtu gostilne pri pošti, last gosp. Jos. SlokarSa. Na ipredvečer slovesnega dne še bodo spuščali umetni ognji, isto .tako na večer veselice. Vse obširne priprave kažejo in obetaijo lep zabavni dan 8. Junij. Vabi se slav. občinstvo, da se mnogcibrojno udeleži tega slavija iker preskrbljeno bo za vse, da mu ne bode
M:
V  Sv. Križu bo slavnost ki jo priredi šoiKslka .mladina v nede:ljo, dne 15. jun-ija na grajskem dvorišču. Začetek ob 4. uri pap. Vstopnina: Stojišča 30 vin. Sedeži 80 vin., otroci 10 vin. 'Ker se ves dobiček uporabi za 'šolske potrebščine revnim otrokom, se rpreiplacila s hvaležnim srcem sprejemaj. K polni udeležbi vabi mladina. NB. V s!'učaivu slabega vremena se slavnost prf.loči na poiznejši čas. Vspored slavmosti prihodnjič.
Sokolski vestnik.
Vrtna veselica, ki jo je "priredil tu-ka!)šni Sclkol v nedeljo 1. junija, ije v.spela po szijavi prirediteljev, nad vse 'pričalko-vanje. V soboto in v nedeljo je veselični prostor mrgolel delavcev-tebvadcev pridnih kakor mravlje, ki so urejevali, pospravljali, donasali, odnašali vse sami v zavesti, da prihranijo čimveč za lastno ognjišče, za Sokolski dom v Gorici, Navzlic napornemu delu v vročini, si jih vklel še (popoldne, (kako so ti nekteri švigali z mrzlično,naglico semtertja in mašili še tu in tam .malenkostne odprtine, dočam so že drugi stali na svojih prostorih, pri blagajni, v paviljonih itd. Vse v redu! Oodba je zaigrala in obširen veselični prostor se je naenkrat napolnil po največ zunanjega občinstva. Kmalu je zmanjkalo prostora, kar pa mi kvarilo splošnega veselja. Sto-lica je 'bila kmalu pri rokah in 'kotiček se je še našel: vse lepo domače. Pod obokom mogočnih kostanjev je izadonela prva pe-som, ki jo je pel abor Sokola <v Podgori. drugo zbor Sokolov v Gorici, pa zopet zbor Čitalnice na Klanci; vsi tabori sJpeli jodco dobro in primerno obširnemu vese-ličnomu prostoru. Z zakrnijo pevsko točko je nastopil meSnn zibor (moški albor je ipcl že iprej) ipevskega društva »Prešeren« iz
Šempetra. In kako so peli Šempeterci? Name so naredili vtis Tiatfbolijšega 'zibora na Goriškem in vsled tega sem v prvem ,tre-notku, kot Gviričan, nekoliko zardel. Vsa Čast mlademu pevovodji!
Med posameznimi pevskimi točkami je svirala godba, med mizami se je ziba' val občinstva in med njim so 'švigale go-j, spodične z rožeami in srečkami. V .ta trušč ;yi^^(^-<t«^*t«m^a'S te *»iwe loterije« in podžigal občinstvo k naku/povarijiu .srečk, spored šo zaključili telovadci (goriškega Sokola. Izvedli so 4 ljubljanske proste'vaje, iztned kojih je šla le tretja J-dobro, dočim se je opazilo pri drugih valjali neko nesigurnost tudi med starejšimi telovadci, oni ibodo že vedeli, kje feiči vzrok in ga bodo odstranili, ako je med njimi, če je pa 'zunanji, ne morejo odgovarjati izaiij. Nastopila je še prva vrsta na bradlji in naraščaj s prostimi vajami; obojni so 'želi za dobro izvedbo 'glasno pohvalo. Člani in naraščal je na koncu nastopil še s tremi skupinami, ki so bile posrečene v šešliivi in izvedbi.
Po končanem sporedu ije" zavelo ob električni razsvetljavi po širnem proSto,tfU obče Veselje in pestro življenje, kojega se je udeležilo približno 1500 oseb; odhajajoče okoličane so vedno na novo nadomestili Goricami. Pri 'cvetlični tekmi je dobila kot darilo krasen šopek gospica Olga Kiančičeva, ki še je tekazala z največ šopki. Vrvenje, ples in petje je fr atalo še nadalje do polnoči v najlepšem, da, v uzof-nem redu, razun pri plesiščih, kjer fie prišlo vsled stroge kontrole, ki je potreibna, do neznatnih difereiiic. To omenjam le radi tega, ker sem opaizil, da se občinstvo v takih slučajih huduje na reditelje, prodajalke ali slično. Prosim vas, oni izvršijo le nalog, ki ga dobijo od odgovornega vodstva. Pojdite vi tja stat ure in ure, žrtvujte se, doč!ni se dnugi veselijo pa vdo-hite druge pojme o »neotesanosti biljeter-jev« in »oibičMiis.tvo se ne bo več zgražalo«. To le tako v siplošno vpostevanje :za drugič. — K.
(Poročilo veseličnega odseka prihodnjič. Op. uTed.)
Zlet L okrožja »Goriške Sokol. Župe«, kateri se je !<mel vršiti dne 25. maja smo morali odložiti in sicer radii črniškega županstva, katero je delalo ovire. Vršil se bode :zlet torej kol smo že javili dne 15. junija. Ta dan je v Grničah tudi običafeh semen1] sv. Vida. .Rrediprnpraive za -zlet so v polnem tiru, 'vse kar čuti s »Sokoli«, se pripravlja za ta dan. Obeta se torej dne 15. t. m. v Črničaii zelo prijetno za vsakogar, ki pribiti ta dan k man. Za turiste je jnko pripraven izlet zjutraj pred soinčnim "zlvcdom na ua'š krasni Kucelj, predipoldne pa v Črničc k ipnijefini .zaibavi naših ^Sokolov«. Z ozirom na to, da smo imeli z premsom zleta občutne Stroške, upamo, da nas vsa napredna javnost ta dan poseti v prijavnih Črničah. Šali licdi črniški 'Sokol« >ud njega ustanovitve zvesto po poti, katero nam je začrtal nesmrtni Tvrš. Na zdar! Odibor.
Škrbina. — III. oikrožje G. S. Župe priredi v nedeljo, dne 8. ijunrja t. 1. v Skrbini svoj IV. okrožni zlet s sledečim »•sporedom: Ob 10. uri ipredip. Odhod društev iz Dornberga. Ob 12. nri: Sprejem društev v Skrbi ni in sprevod. Ob 2l ''3 uni pnp.: Skušnja. Ob 4 uri: Javita telovadba: a) proste vaje 'članstva, >b) rredna (telovadba čilanstva, c) izbrana vrsta :ia krc?'h, d) skupine. Po končanem vsprredu ples. Vsi prijateliji Sokolstva dobro došii. Na zdar! Odbor.
Župni zlet Gš. S. Ž. — Letos se vrši žepni zlet v Podgori dne 6. julija. Neumorno se pripravlja Goriško Sokolstvo, da čim lepše in vspešneje zvrši svojo nalogo v jubilejnem letu Sokolstva. Vsak prijatelj sokolske misli pojde ta dam v Pod-goro na lep slavnostni prostor in tam doživi lepe trenutke, ko bo imel priliko videti zbrano disciplinirano sokolsko četo s celega Goriškega. 20 sokolskih domačih društev nastopi v bratski vzajemnosti. Sad neumornega, smotrenega dela na so-kolskem polju pokaže župa svojim .častilcem in ljubiteljem. Mogočno in samozavestno bode plapolala ta dan sokolska zastava v Podgori, tej močni obrambni trdnjavi na skrajnem jugu. Sokolska himna se bode razlegala daleč po Goriškem v znak, da čuva Goriško Sokolstvo svofio zemljo pred nevarnimi sovražniki in je pripravljeno jo čuvati do zadnjega zdihljaja,
In kdo tudi ne bi Čuval to »lepo Goriško domovino, katero.tako lepo opeva neumrljivi Simon Gregorčič. — 'Podgora je torej kraj, kjer se bo slavil sokolaki jubilej GŠ. S. Ž. in tfja vabimo vse, kar čuti prav slovensko «n deluje za boljšo in svobodnejšo 'bodočnost našo. Na zdar!
Kolesarska sivega.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici. •— Za športno slavinost, ki vse vrši 22. junija \t. I., se oihčinstvo že sedaj zanima. Ob tej priliki priredi kol. dr. Balkan narodno dirko Trsft-Oorica za primorsko prvenstvo. Prijave dirkačev sprejema predsednik kol dr. »Danica« in »Balkana« do 17. junija- Nagrade: -I. in H. izlata svetinja, ter 5 srebrnih in 7 diplom. Vsi došli dirkači v maksimalnem času dobijo posebne svetiinje. Goriška C. M. ženska podnužnica napravi paviljon in šaljivo pošto.
Kolesarsko društvo »Gorica« v Gorici naznanja ponovno, da se vrši v soboto dne 7. juniia t. i XVIII. redni oibčni zbor v društveni sobi hotela »Zlati jelen«. Pričetek ob 8Vs ari zvečer. — Gg. člani so (fiaprošeni, da se občnega zbora gotovo in polnoštevilno udeleže. — Zdravo! >».                               ,             Odbor.
Razne vesti.
A kad. društvo slov. agronomov »Kras« M Dunaju priredit 5. rožnika olb 8 zvečer v igostiffii' »«uni 'Krteebticutt«, Miitterbergg. ogal Sohulg. 'Sv'oj prvi redni Občni »bor z običajnim vsporedoini.
>>Sava«, društvo svosbodolf(iselnili slovenskih' akademikov na iDunaju priredi svoj H. redni občni »bor dne 7. junija v restavraciji ».I. Leithner«, f. Anerspergstras-se 6, z običajnim dnevnim redoMf. Začetek ob 8. zvečer. Prijatelji dnuštva dobrodoSli.
Blamirali so se v Trstu italijanski liberalci, ki so proglasili -štrafk v namen, da bi dražba »Diikrtatia« odpustila slov. delavce. Hoteli so, paj jim tudi vlada pomaga pri tem nečednem delu. Ah' 'Slednjič Italijanom ni kazalo drugače nego pozvati italijanske delavce, naj gredo na delo, .če ne jim vsa mesta poberejo Slovenci. In štrajka je konec.
Kandldatje 'političnega društva »Edinost« v Trstu za volitev, ki se bo vršila v nedeljo, dne S. »unija 1913., so sledeči: za okolico. —- Za I. okraj: Anton Mikla-vec pok. Antona, posestnik pri Sv. Mar. Magd. Spodnji. — Za TI. okraj: dr. Jiist Pertot, zdravnik v Trstu. — Za III. okraj; dr. Ferdinand Čer.ne, odvetnik v Trstu, Štefan Feriuga. šolski vodfa na Opčinah. — V mestu.' 1. volilni okraj: Ivan Šker-janc, železničar. — II. volilni okraj: Miha Hrovatin, pok. Gregorja, upokojenec, Josip Marinkovič, pok. Vicka, uradnik v pok. — III. ivoJtfni okraij: Dr. Otokar Rvbaf, odvetnik, Dr. Edvard Slaivik, odvetnik. — IV. volilni okraj: Fran Kravos od Josipa, zasebni uradnik, Anton Muha od Antona, črkostavec. Dr. Ferdinand Černe, odvetnik. — V. volilni okraj: Mak-so Cotič, pok. Josipa, urednik. Josip Kolib od Josipa, bančni uslužbenec, Fran Kotnik, uradnik državne železnice, Dr. Josip Wilfan, odvetnik. — VI. volilni okraj: Maiiko Mandič pek. Matka, urednik, Peter Može pok. Luke, detovcdija, Ernest Vola-rič, zasebni uradnik, Dr. Josip Wilfan, Odvetnik.
Vohun Redi. Nova razkritja. Poročajo iz Prage: Preiskava v vonunski aferi Redi se tudi tu s polnim parom nadaljuje.
Vojaške'srjdne lotesti so zaplenile vso Redlosvo korespondenco, liz katere je raiz- . vidno, da je imel Redi celo registraturo, svolje -vohunske služibe. Raizikritija postajajo čimdailje strašnejša. Sedaj že je dog-nano, daje Redi izdal riuskemu geineralnemiu -štabu tudi pet-svosjin lastnih avstrijskih tovarišev, ki so vohunili na R«is-s k e m. Ti vohuni so bili 'seveda takoj are- " tirani in olbču^no kaznovani. Trije so biili izgnani v SBbiriJo, dlva pa sta biia izaprta v varšavskih trdnjavskih ječah. Po čudnem naključku je ibilo letos rešenih vseh teh pet oficirjev. Ko je bila namreč raizkrita -Spi-jonaža znanih bratov Jambrič, se je dunajskim detektivom iposrečilo, presenetili celo ruskega vojaškega atašeja na Dunaju, Zamkijeviča, na Jambričevem staho-vanjn. Ker je bil Zankjevič pri vohunstvu zasačen hi flagranti, ni Ibilo zanj več veljavno praivo eksteritorijalnosti in avstrijska vlada je sporočila iruski, da je pripravljena izpustiti Zamkijeviča, Če izpusti Rusija iz izaiporov ornih pet avstriijskih oficirjev. Rusija je predlog sprejela in častniki so se »že vrnili v Avstrijo.
Na Dunaju je živela v IX. okraju v ulici Borške neka mlada dama, katero so imeli za Rusinjo. Imela je dnuža'bnico. Najela je veliko stanovanje. 'Dohajale so jima skoro vsaki dan brzojavke na ime Uhe-ljus. Zadnje 'čase iso bile ispravile v prostore neke težke 'stroje halje v svrho reprodukcije načrtov in geogirafičnih kart. Ko so aretirali Riddla, so odstranile hitro težke stmie in potem sta ofbe iizginiJi brez sledn, dasi je ibilo stanovanje plačano do konca februvarrja 1914.
!v             Dalje na 4. strani    "   ""';' '•'
QfflnflW!inio z dvema sobama in kuhinjo, ako OlallUiailjD mogoče nekaj vrta zraven, oziroma se cela hišica z nekaj zemlje za trajno sprejme v najem v mestu aH v bližini meata. Ponudbe z natanjčnimi pogoji naj se pošljejo na „F. J. 77" poštnoležoče, glavna pošta Trst.    179—8
Iflini Co v sredini mesta malo hišico, ki ima ItUUI MI tudi mal vrtič. Le pismene ponudbe pod šifro ^Hišica" na upravo lista. Posredovalci so izključeni.
S
E
Syrup. Sorsoparlllic^
AMtoMk        StoklMiM E M* H*
^Linimentssidr«n^r\
: Iv. Felberbaum - Gorica:
Cor$o Gius. Verdi 11. - Via Caserma \5.____
Za birmo 1 VELIKA IZBIRA ^^irmel
siblek - sralc - oorainlhoo - laoratnic
.....male - nogaolc IW. - - > - -
§!&-   po zelo nizki ceni.   *09& Filijalka: Via Carducci 17. (Hiša Orzan).
Aretirali iso -nknšOcega ipafoMka Štefana Hormlka. Nahajal se je pri svoja ljubici, ko so ga "Častniki našli. Aretirali so ga in 6d|pei1ali <breiz saibJje. »Arlbeiter Zei-, iumg« .meni, da so urni 'dali v stanovanju ljubice že časa, da se' ustreli, afli ker je omahoval iai se ni lustrelil, so ga odpeljali v zaipor. HOridka je iv zvezi *z Rietilorn; baje je njegov soradniik. — -Redil 'je pred svojo smrtjo vse izpovedal, taiko da se .tnore vršiti obširna ipreisikava. — Generalni adjutant cesar$eiv Boilfras je imel nalogo obvestiti cesairja o Redlovem škandal«. To ge storil. Ko se je vrnil iz sobe, se. je tresel in skoro omedlel, potem pa §e rekel, da še ni videi n ! Ik o li cesarja ta'ko a" a zibaj rij enega kakor p r i sp oroč iliu o R ed.I ov e m škandalu.
Vsi častniki v Pragi, na Dunaju in po drugih garnizijaih, .ki so občevali z Redloan, so bili strogo zaslišani. Poikovna poveljstva, poživljajo vse vojaike,jki vedo kaj o RedJu, naj ito takoj naznanijo pristojnim vojasikiim oblastim. Pri celi vrsti štabnih oficirjev so ibile že izvršene hišne preiskave.' Te dni sta ibila aretirana v 'Kotom dva oficirSa in sicer netki stotnik in neki nad-tporočnik, ker sta na sumu, da sta pomagala Redlu pri špifjonaži.
Na Dunaju so se odigrali na centralnem poikeipalsau na mestu, Mer počiva truplo vohuna Redla, 1.1 m. silno -mučni prizori. Sorodniki pokojnikov, katerih trupla leže v isti vrsti kot Redlovo, so zahtevali od pokotpaPke uprave, da izkoplje Redilo v grob in pokoplje truplo kje na čisto samotnem Ikrajju. Ker uprava zahtevi ni hotela ugoditi, je množica naskočila Red-lov grob, ga razkopala, npijuvada in oskrunila. Policija ni smatrala za potrebno, da •posreduje in ukroti nespodobne instinkte mase.
Odgovorni urednik ta Izdajatelj IvanK«v«li v Oorid. TWm: »Ooriika nakama« A. Oabricek (odgov. J. Fabčie) . Zalaga: Dražba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec«.
napredek Dede!
T3T
NajenergiSpejta iu  gotovo se Kilravl sifilis s  svetovnim arodBtvom
I0RUBIK GASILE-
Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se uretralna eoženja, prostatitis, ure-tritis in meh. katarji'korenito ozdravijo s
feonfetl Caslle
Konfeti Caslle urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (šilinge) popolnoma odpravljajo in nblažnjejo pečenje in pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo uretralna zoSenja (prostatitis, nretritis, cistitis, mehnrne katarje, kamen, nesposobnost za za-državanje urina, sluzaste tokove iid. — Skatlja konfetijev Casile K 4'—.
Iorobin Caslle, najboljše protisiMlitiSno in poživljajoče kričistttno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi, anemiji, impotenci, kostoboli, ishlas, vnetju Žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucijam, spormatoroi, storili« teti, neurastoniji, energičen razkrojovalec uri-nove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Casile K 3'50.
Vbrizganec Casile zdravi beli tok, akutne in kronične katarje, vaginitis, uretretis, endo-metritis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizg anca Casile K 3"50. Kdor želi večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Gasile Trst, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah Cristofolotti in Tromba.                     6—1
Avtorizirani stavbeni podjetnik
Marti fflakiic
iz Volčjedrage s sedežem
v Gorici, Riva Piazzutta št. 18.
Naznanja si. občinstvu v mestu in na deželi, da izvršuje vse potrebne načrte, proračune, cenitve za stivbe kakor tudi vodnjake, ceste in druga razna monumentalna dela.
Pisarna odprta zjutraj od 10.—12. in od 3.-5. popoldne.                 iss i
\(\{\{\esL\<ymt\{vt\?\if
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V taatal hI«, flospeska ¦llea it. 7, I. nadatr.) — Talafoa it. 70-
E&tafe poltie hranilnice Itev. 837.315. Na občnem zboru dne 27. aprila 1913. se je določilo: Hranlln« vloga se obrestujejo po  5%  Stalne večje vloge z enoletno  odpovedjo  po  dogovoru.   Rentni   davek  plačuje posojilnica aama.
Hranilne vloge srn sprejemajo od vsnfcosrar. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. Z zvišanjem obresti hranilnih vlog vsled splošnega podraženja denarja, jvisati so se morale sorazmerno tudi dosedanje 57, oz. 6% obresti od posojil. GGavni dalail se obrestujejo koncem leta 1912. s 6%. Stm|a 31. dec.1912.: Zadružnikov 1822 z   deleži v znesku 57.012 kron.  — Hranilne   vloge:   1,022.156 05. — Posojila: «OQ oao.------- R e s e r vn i z a k 1 a d: 125.235-36. — Lastno premoženje •
.76.
k*taa2agflBaaaB^fl^^
Dr. Just Bačar
ordinira o ul. Ireh kraljeo 9 od 10.-11. in 2.-3.
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
A. Onifovka
iGorica, Rašteij 3. Zaloga usnja.
ter grablje in abraEalnllie z;i seno, čistilne in navadne mlatilnicc, ; j slamoreznice, vratila, motorje, stiskalnice za seno in sadje in sploh vse j
druge poljedelske stroje priporoča v največji izberi ter po znano najnižjih | ! cenah edina domača tvrdka te stroke na Kranjskem
i   FR. STUPICH V LJUBLJANI
m                   Marije Terezije cesta SI. 1.
iS Haioefila zaloga orodla In ieleznlne ter stavbnega materiala.
O Krasno ilustrovani slovenski obsežni ceniki na željo vsakomur brezplačno na ] WJ                                                   razpolago.
Kupujte samb dvokolesa „6er1CL" in,
ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše
vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original UlCfOlla  so najprak-tičnejši za vsako  hišo.  Isti  služijo  za  vsakovrstno šivanje in štikanje (vezenje).  Stroj
teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče  predmete ^se dobi  po tovarniški ceni pri tvrdki
Kerševani & Čuk
GORICA, na Stolnem trgu it. 9. GORICA.
Ponehale so že vse kritike;s*r zato pijte le Tolstovrško slatino
ker /boljšano
,.To!sto\rško"
ysak hvali,
teJ? ^Ži^lUSVLTf^^f^ ref 2el? dobra planinska kisla voda. Vrelec se je hermetično zapri in našel še nov pritok, ki je bogat na ogljikovi kislini in vsled. v5hi SSSS L. /I j ^ *"$*? '" ffl* *!"*.! Šista ^•inW Izvr8tna z^avitaa namizna pijača! - „Toistovrška„ pospešuje tek in irena?o in je zdramilo za katare h&$LiJL"5«m i -er a.,.t*WW.ln* M***' bolwett * WW«* in mehurju. - „Tolstovrška« je vsled prijetno ktslorezkega okusa In vS vsebine na-r. n^nri JLSELVSS-i;^S.il"?w°CJ'V^na^llzn^^ča»te^^e,po!:)a.rv2 vina- Da,J'e ie »Tolstovrška« priporočljiva, kjer imajo slabo pitno vodo in pri različnih epidemijah;
i limonade ia za mešanje med droge sadne šoke! Kadilci m pevci! Katar, zaslusenej itd.
Poskusite! Dobi se po sledeči znižani ceni: vred.     Steklenice vseh vrst se sprejmejo
v polnitev po najnižji ceni.             Edino domače podjetje!   Tolstorrika
slatina pošta Galtanj, (Koroško).
F. P. Uidic $ Kotnp., Lintin™
tovarna zarezanih sireSnlboo ponudi v vsaki poljubni množini doo|no zarezani
strešnik-zakrivač
:- s poševno obrezo In priveznim nastavkom. -:
odprtin navzgor! — Streha popolnoma varna pred
> Najpreprostejše, najcenejše in naitrpeinejie kritje streh sedanjo*«. .:
Na željo pošljemo takoj vzorce in popi«.                      Spretni zastopniki se sprejmejo.
lil