Posfnhra TrtsčanS V gotovini Leto IX., št. 49 (wjutro* xvil, st. Ljubljana, ponedeflefc Cena 2 Dir mict a. - ieieroD St. 6122, 8123, Si ^4. <125, Laseiauii jooelek Ljubljana, 9elen» Durgova ul — Tel. 3492 to 2492. Podružnica Marmor: Gosposka ulica St 11. — Telefon St 2455, Podrui-mca Celje: Kocenova Ulica 9t- X — Telefon St- 190. Podružnica Jesenice: Pri Kolodvoru St 100. Podru. mca Novo mesto: Ljubljanska cesta 31. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-efl rtnprla Ponedeljska izdaja »življenje in svet11 Ureoniatvo; Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Teleta« tt. 8122. 81ZS, 8124, 3125 to 812«. vsaV' ponedeljek ajutraj. — a-rofis se posebej to velja po po6u prejemana Oln 4.-, po raznaSai-dh dostavljena Din 5.- meseCno. Maribor: Gosposka ulica IL Telefos M. 2440. Celje: StrossraayerJeva vL L TeL 6JL Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifo. ika zaupnica Blumovi vladi Francoska poslanska zbornica je odobrila politiko Blnmove vlade s 3§e glasovi proti 171, čeprav so se komunisti vzdržali glasovanja Pariz, 6. decembra d. kot zadnji govornih v včerajšnji zunanjepolitični debati poslanske zbornice je nastopii tajnik komunistične stranke Thorez, ki je v svojem govoru poudarjal, da predstavlja španska državljanska vojna v resnic' 'e epizodo v boju fašističnih sil proti demokraciji, s čimer je že dobila značaj mednarodne vojne, katere razširjenje preko španskih mej se more preprečiti le z ukinitvijo piepovedi dobave orožja španskim republikancem, ki pomeni že dejansko blokado Ob koncu svojega govora, v katerem je prečita' odstavke iz Hitlerjeve knjige »Mein kampt« tz !. 1935, ki govore o uničenju Franci ie. je izjavil med splošno napetostjo, da komunisti ne morejo odobravati politike nevmešavanja v španske zadeve. ker predstavi ia v resnici vmešavanje v rnd upornikov vendar pa ne bodo napravili opozici ji veselja di. bi glasovali proti vlddi in izzvali s tem razpad ljudske fronte, v kateri hočejo v ostalem vseskozi v/trajati. Ministrski predsednik Leon Blum Zaključni govor je ime ministrski predsednik Leon Blum. ki je zahteval od zbornice ja-:io odločitev za piedlagano zaupnico vladi ali pa proti njej ter je izrekel željo, da bi bila sprejeta sogbsno. V nadaljnjih izvajanjih, ki so bila predvsem namenjena večinskim strankam je poudarjal, da nima Francija nobenega večjega interesa ka->. >r ohranitev miru. ki ga zahteva vse njeno prebivalstvo z enako odkritosrčnostjo. Svet naj razume, da bi bilo nemogoče lo-kalizirati morebitno vojno. Izrekel je nadalje obžalovanje, ker gotova skupina parlamentarne večine odobrava mirovn« politike vlade. Prav tako kakor zunanji minister Delbos ugotavlja tudi on da priznava francoska vlada v Španiji samo zakonito vlado. Osnovanje vojaške diktature v Španiji s pomočjo Nemčije in Italije bi moglo med-narodni položaj le poslabšati in vojno ne-v.irno.si le še povečati. Zato je čudno, ker te resnice ne razumejo v Franciji na vseh straneh. Politika nevmešavanja je preprečila riziko vojne. Letos meseca avgusta je E vropa stala skoro na robu vojne ter je rešila mir samo francoska pobuda za dogovor o nevmešavanju. Min. predsednik Blum se je nato bavil z ostalimi zunanje-političnimi vprašanji ter je izjavil, da tvori angleškc-francosko prijateljstvo temelj zunanje politike francoske vlade. Izrazil je tudi popolno soglasje z izjavami, ki jih je podal predsednik Roosevelt v Buenos Airesu Nadalje je poudaril, da ostaja francosko-ruski pakt v veljavi in da ne more nihče resno zahtevati njegove odpovedi. Končno je posebno poudaril francosko prijateljsko politiko z diža^nmi Male antante ter je izjavil, da se čuti prisiljenega kakor nikdar doslei post-viti vprašanje zaupanja. Že na kongresu svoje stranke v Biarritzu je izjavil, da vlada ljudske fronte ne more ostati več na oblasti, če bi komunistična stranka izstopila iz večine Svoji besedi hoče ostati zvest, od večine pa zahteva, da premisli posledice ki hi mogle nastati v inozemstvu zaradi glasovanja o tej zaupnici Izvajanje Leona Bluma so radikali in socialisti živahno pozdravili, dočim so jih komunistični poslanci in desničarji sprejeli z molkom. Glasovanje o zaupnici Nato se je med splošno napetostjo pričelo glasovanje o zaupnici vlade. Med glasovanjem so se zbrali člani vlade v ministrski sobi k posvetovanju. Zbornica je izrekla vladi zaupnico s 350 glasovi proti 171. Za zaupnico so glasovi pristaši vladnih strank razen komunistov, krščanski demokrati in velik del desničarskega cent ruma. Resolucija, ki izreka viadi zaupnico, sc glasi: Poslanska zbornica odobrava politiko, ki jo izvaja vlada, da bi ohranila mir v Evropi, in ji izreka svoje zaupanje, da bo znala braniti intetese in varnosti Francije ter prehaja odklanjajoč vsako nadaljnjo izjavo na dnevni red. Svarilo komunistom Po skoro enournem posvetovanju vlade se je pojavil nato notranji minister Dor-moy v kuloarjih parlamenta, kjer je preči-tal izjavo, da je vlada sklenila soglasno glede na hude posledice ki bi jo imela iz-prememba vlade v sedanjem trenutku za državo in za njeno socialno ter gospodarsko obnovo, odreči se ostavki. Obenem poudar- apež resno obolel Pdeg protina ga je napadla močna naduha - Zdravniki zahtevajo, da opusti vse obiske ln vsako delo Rim, 6. decembra. AA. Papež je imel 5*noči mrzlico in napad naduhe. Njegovo zdrarvstveno stanje povzroča nekolf.ao skrbi, posebno zaradi naduhe. Danes je bil pri papežu profesor dr. AmJto Milani, ki ga je pregledal in ugotovil. da £0 težave pri dihanju, zaradi katerih .-e je snoči pritoževal, davi popustile. Papež je zajtrk oval z oi brim tekom. Ob 10. je sprejel državnega tajnika kardinala Pacellija, ki mu je poročal o tekočih poslih. Znano je, da papež ne izpolnuje rad na-jr etov, M mu iih dajejo zdravniki in da je tudi te dni odklonil vse odredbe treh zdravnikov, ki ga zdravijo. Zaradi tega je bil pozvan v Vatikan rektor katoliške univerze v Milanu o. Gemelli, ki je intimen o-ebni prjatelj papeža, da bi nanj vplival, naj se zaradi višjih interesov vendarle podvrže zdravniški negi in naj se vsaj zaeasa svoje bolezni dejansko odpočije in ne sprejema svojih r ©trudni/ ov. Tekom popoldneva so zdravniki z"pet obiskali sv. očeta. Prof. Milani je pri tej priliki ugotovil, da je zdravstveno s-tanje sv. očeta zadovoljivo. Papež je ohranil svojo vednost in se ljubeznivo razgovarja z osebami svoje okolice. Dobro poučeni i-T©gi pa kljub temu izjavljajo, da je zdravstveno -'tanje sv. očeta resneje, kakor so mislili. Levo koleno je oteTio zaradi zastoja v krvnem obtoku, kar je zopet re-na posledica žalnega vnetja. Ni izključeno, da se bo bolezen razvila v resmo zadevo. Ko se je razširila vest, da je papež zbolel, so pr: Sele prihaja/ti v Vatikan z vseh strani neštete brzojavke, v katerih verniki izražajo rvoje želje, da -bi sv. oče čimprej ozdravel. V Španiji me novega Napadi na Madrid so pojenjali, ker so morali nacionalisti na pomoč sevemozapadnim četam Pariz, 6. decembra, d. Iz Španije ni poročil. ki bi kazala na važnejše spremembe v situaciii. Najpomembnejši moment je, da f«5 nacionalistom ni posrečilo ustaviti proti i ran ia republikanskih čet v eeverozapad" nem delu Španije. Baje so vladni miličniki prodrli že do črte, ki ie od Burgosa oddaljena ramo še 40 km. Strategiono važno me* s ece Vittorio eo nacionalisti začeli že iz-praznjevati. Ker eo nacionalisti morali poslati močne oddelke na pomoč svojim četam na severo-zapadni fronti, eo ponehali napadi na Madrid. Le artilieriia še nadalje obstreljuje center mesta. Tudi nacionalistiČJna letala ponavljajo svoje polete nad mestom in mečejo bombe na ulice in trge v središču. Zopet je bilo ubitih več ljudi. Po poročilih iiz vlad-, nega tabora eo republikanci sestrelili nad Madridom dve veliki bombni letali, ki sta obe bili tujega izvora. Madridska vlada napoveduje važen proglas Valencija, 6. de embra. AA. Snoči se je vršila seja vlade, na kateri so razpravljali. predvem o mednarodnih in vojaških vprašanjih. Prihodnja seja vlade bo v po- nedeljek. Ta seja se bo vršila pod vodstvom predsednika republike Azane. Že v ponedeljek zvečer ali v torek zjutraj bo vlada objavila proglas z zelo važnimi izjavami. Zunanji mini iter del Vayo je danes odpotoval v Barcelono, da bi se posvetoval s predsednikom republiko o predlogu londonskega nevtralno tnega odbora, po katerem se ima vzdolž španske meje in obale organizirati posebna kontrolna služba v svrho ukinitve nadaljnega uvoza tujega vojnega materiala v Španijo. Italijanski vojaki v Španiji London. 6. decembra. AA. Po vesteh iz Gibraltarja se je včeraj v Algecirasu izkrcalo 2500 italijanskih vojakov, ki eo bili poslani na pomoč nacionalistični vojski. Razstava jugoslovenske knjige v Beogradu Beograd, 6. decembra- p. V pavi I jenu Ovi-jete Zuzorič je bila danes otvorjena v pri* sotnosti mnogih uglednih osebnosti razstava jugoslovenske knjige. Občinske volitve ja ta izjava ostro svarilo komunistom, da bi imela ponovna opustitev enotne fronte za posledico prekinitev zveze z njimi. Tako je bila preprečena kriza Blumove vlade. Delbos o komunistični taktiki Po seji poslanske zbornice je zunanji minister Delbos sprejel inozemske novinarje ter jim izjavil: Čeprav komunisti niso glasovali proti predlogu za zaupnico vladi, je nastalo vendarle vprašanje, ali namenoma agresivni iz razi, ki se jih je posluži) Duclos da bi pojasnil, zakaj se on m njegovi prijatelji vzdržijo glasovanja, vendarle ne pomenijo, da ne bo mogoče nadaljevanje našega skupnega de:a. Vsi člani vlade sc soglasnega mnenja, da mora vlada Leona Bluma še nadalje voditi upravo ciržave. K temu nas sili okoliščina, da bi pojav vladne krize v sedanjem trenutku in v takih razmerah pomenil hudo zlo za Francijo in da bi spr čo tega nastala konfuzija mea najširšimi plastmi pristašev ljudske fronte. Ta kriza bi oslabila državo in naštela b. nevarnost, da se ne bi mogle izvesti vse socialne reforme, ki so že pripravljene Potrebno je poudariti in sicer na naslov komunističnega poslanskega kluba, da sedaj ne gre za to, da bi se premagale trenutne težave, nego je treba rešiti situacijo take, da se bo mogla skupna akcija tudi jutri nadaljevati v duhu vzajemnega zaupanja in popolne lojalnosti. Takšno je vprašanje, ki se je danes tako iziazito pojavilo, bližnja bodočnost pa nam bo pokazala, kako bodo to vprašanje komunisti rešili s svojega stališča. Komunike komunistične stranke Tajništvo francoske komunistične stranke je izdalo naslednji komunike: Komunistična stranka, ki je dala pobudo za ustanovitev liudske fronte, izjavlja ponovno, da bo lojalno podpirala vlado pri realizaciji programa ljudske fronte. Komunistični klub v poslan ki zbornici včeraj ni glasoval za zaupni« t vladi, ker ni mogel pristati na blokado republikanske Španije, ki ie v nasprotju z programom ljudske fronte. Stranka bo dejansko in bratsko podpirala delo vlade, nastalo pa je vprašanje, kako Ik> vlada po glasovanju v poslanski zbornici izvajala ©kupni jTogram, ki je bil izražen z geslom >Kruh. nnir, svoboda*. Kitajski protest v Tokiu Tokio, 6. decembra. AA. Kitajski poslanik v Tokiju je izročil danes zunanjemu ministru Ariti formalni protest kitajske vlade proti izkircanju japonskih pomorskih čet -v- Ciingtau. Protest označuje to izlkrcanje za proti pravno. Nota zahteva, naj se japonske čete takoj odstranijo. Japonski zunanji minister Arita je odgovoril, da je japonska vlada ravnala v nujni samoobrambi, ker je delavsko v Cingtau, naščuvano, od proti" japonskih krogov, og nižalo življenje in lastnino japonskih državljanov. Navzlic danim obljubam Kitajska, je pristavil Arila. pa ni doslej ničesar storila, da japonske državljane zaščiti. Nov patriarhov vikar Beograd, 6. decembra, p. Novo posvečeni e pisk op Vikentije je imenovan za vikanja patrijarha srbske pravoslavne cerkve. Obsodba pred sodiščem za zaščito države Beograd, 6. decembra. AA. Državno sodišče za zaščito države je včeraj zaradi članstva v komunistični organizaciji in komunistične propagande obsodilo: Cedomira I.lijoviča, dijaka prava iz Andnjevice, sta-nujočega v Beogradu, na poldrugo leto strogega zapora; Milorada Topolova, dijaka srednje tehnične šole iz Samoša v srezu alibunarskem, stanujočega v Beogradu, na poldrugo leto strogega zapora; Ljuboni i ra Zikoviča, čevljarskega delavca z Rdečega brega v srezu Beli Palanki, bivajoče-ga v Beogradu, na poldrugo leto strogega zapora; Borisa Bogdanoviča, trgovskega pomočnika iz Beograda, na poldrugo leto strogega zapora; in Aleksandra Simiča, kovinskega strugarja Iz Beograda na dve in pol leti strogega zapora ter izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh in pol let. Skupščina Jugoslovensko-poljske lige Beograd. 6. decembra, p. V prostorih Ju-goslovenske-jKiljske lige je bitka dopoldne glavna skupščina lige ob sodelovanju dele» galov iz vse države. Skupščini je predsedoval predsednik lige prof. .Milan Ne^ič, prisotni pa eo bili tudi poljski poslamik Dem-bicki in mnoge ugledne osebnosti. Po poročilih glavne uprave in podružnic, med njimi tudi iz Ljubljane* se je poslanik Dem; bicki zahvalil za uspešno delo, poudarjajoč trajno prijateljstvo med poljskim in jugO" slovenskim narodom. Pri volitvi je bila z malimi izpremembami izvoljena stara uprava s prof. Nesičem na čelu. dočim ie predsednik nadzornega odbora general Baškovič, Ljubljana, 6. decembra, r. Danes so bile občinske volitve v 76 občinah Slovenije. Poročila o volilnih izidih objavljamo tako, kakor smo jih prejeli od službene Agencije Avale. Do zaključka lista so nam bili sporočeni naslednji rezultati: Srez Ljubljana Žalna: volil. upr. 510, glasovalo 372, JRZ 277 glasov, opozicija 95 glasov. Rudnik: v. u. 420, gl. 316, JRZ 153, op. 163 Preserje: v. u. 358, gl. 306, JRZ 168, op. 138 Šmartno pod Šmarno goro: v. u. 750, gl. 606, JRZ 393, op. 213. Grosuplje: v. u. 519, gl. 350, JRZ 274, op. 76, Račna: v. u. 224, gl. 157. JRZ 157, Dolsko: v. u. 354, gl. 277, JRZ 203, op. 74, Dobrova: v. u. 677, gl. 502, JRZ 474, op. 28. Dol: v. u. 340, gl. 272, JRZ 208, op. 64. Podgorica: v. u. 265, gl. 231, JRZ 156, op. 75. Srez Črnomelj Adlešiči: v. u. 392, gl. 324, JRZ 123, op. 201 Gradac: v. u. 739, gl. 610, JRZ 352, op. 258. Srez Kamnik Lukovica: v. u. 546, gl. 374, JRZ 339, op. 35. Vodice: v. u. 488, gl. 421, JRZ 337, op. 84, Krašnja: v. u. 230. gl. 160, JRZ 160. Srez Kočevje Sodražn:ca: v. u. 885, gl. 711, JRZ 392, op. 319. Srez Kranj Smlednik: v. u. 428, gl. 303, JRZ 303, Naklo: v. u. 574 gl. 355, JRZ 355, Srez Krško Radeče: v. u. 1.109, gl. 710, JRZ 710. Srez Litija Višnja gora: v. u. 688, gl. 505, JRZ 455, op. 50. % Polšnik: v. u. 499, gl. 294, JRZ 262 op. 32. j Šmartno: v. u. 854, gl. 601, JRZ 601. Kolovrat-Mlinše: v. u. 298, gl. 244, JRZ 244. Kresnice: v. 407, gl. 291, JRZ 280, op. 11. Srez Novo mesto Črmošnjice: v. u. 507, gl. 242, nemška lista 89, op. 153. Velika Loka: v. u. 556, gl. 472, JRZ 238, op. 234. Dvor: v. u. 355, gl. 282, JRZ 181, op. 101. Trebnje: v. u. 1.060, gl. 728, JRZ 728. Srez Radovljica Koroška Bela: v. u. 1.167, gl 938, JRZ op. L 113, op. II. 427. Kamna gorica: v. u. 287, gl. 118, JRZ 118. Srez škofja Loka Škofja Loka: v. u. 560, gl 359, JRZ 359, Stara Loka: v. u. 1.170, gl 910, JRZ 691, op. 219, Srez Celje Tabor: v. u. 523, gl. 351, JRZ 351, Vransko: v. u. 787, gl. 619, JRZ 379, Op. 240. Vojnik-okolica: v. u. 588, gl. 449, JRZ 228, op. 221. Velika Pirešica: v. u. 630, gl. 303, JRZ 303. Št. Pavel: v. u. 749, gL 535, JRZ 210, op. 325. Sv. Jurij pri Celju-trg: v. u. 187, gl. 140, JRZ 140. Sv. Jurij-okolica: v. u. 1104, gl. 705, JRZ 705. Polzela: v. u. 532, gl. 405, JRZ 405. Petrovče: v. u. 822, gl. 549, JRZ 376, op. 173. Nova Cerkev: v. u. 533, gl. 329, JRZ 210, op. 119. * * l Drami je: v. tL 439, gl. 365, JRZ 176. op. 189. Srez Konjice Konjloe-trg: v. u. 379, gL 343, JRS: 166, op. 177. Srez Ljutomer:* Veržej: v. u. 391, gl. 296, JRZ 256* op 40. Srez Laško »i Hrastnik-Dol: u. 2048, g!. 1346,« kompr. 1346, Trbovlje: y. u. 4545, gL 2666, JRZ-' 784, op. 1866, kompr. 16. Srez Ptuj Grajena: v. u. 665, gl 244, JR3 j Rogoznica: v. tL 604, gl 396, JR&i 185, op. 181, Majšperk: v. u. 616, gl 470, JRZ op. 141, Osluševci? v. tt. 417, gL 289, JRZ 275*j op. 14, Sv. Miklavž: r. n. 611, gl 304, JR3tf 304, Slovenja vas: n. 449, gl 259, JR^ 259. Sv. Andraž v Slov. gor. t T. c. 372j gl. 291, JRZ 206, op. 85. Srez Slovenjgradec Slovenjgradeč: v. u. 354, gl 323, JRS* 172, op. 151. Soštanj-okollca: v. n. 618, gl. 406, i JRZ 406, Velenje: v. u. 821, gl. 490, JRZ 377,1 op. 113. Skladatelj Emil Adamič f Ljubljana, 6. decembra. Davi ob 5.45 je preminil v ljubljanski bolnišnici eden izmed najplodovitejšilli. in najbolj priljubljenih slovenskih in jugoslovanskih skladateljev, profesor glasbe g. Emil Adamič. Štel je 59 let. Zaradi vnetja krčnih žil je moral že 19. novembra v bolnišnico. Snoči je bil še prav dobro razpoložen, ponoči pa se mu je stanje poslabšalo in zjutraj ga je zadela kap, ki ji je podlecrel. Pokojnik se je rodil na božični dan leta 1877 na Dobrovi pri Ljubljani, kjer mu je bil oče nadučitelj. Očeta so potem prestavili na šentipetereko šolo v Ljubljano. Pri očetu, ki je bil hkratu šentpeterski orga-nist, se je Emil že v zgodnji mladosti učil osnovnih glasbenih, pojmov in klavirja. Poleg tega je pel v cerkvi sopran. Kot lOlet-ni deček je stopil v šolo Glasbene Matice, kjer so ga učili igranja na gosi L teorije in petja. Ze takrat je pisal skladbice za klavir in zbore. Ko je stopil na učiteljišče, se je učil petja pri Foreterju in pel v 7.boru Glasbene Matice pod dr. Cerinom in Huha-dom, ki ga je poučeval tudi v hanmonio-edovju. Kot dijak je ustanovil taimburaški zbor in napksa.1 zanj več skladih. V IV. letniku učiteljišča mu je bil učitelj za petje, harmonijo in orgle dr. Cerin, za gosli pa Gerstner. Po dovršeni pripravnici je &luž-bovai v Zagorju olj Savi, Kamniku in nato do začetka vojne na Ciril-Metodovi šoli? v Trstu. Ze prvim letnikom »Novih akordov« je bil Adamič vnet sotrudnik. Prva njegova skladi ba, ki je bila objavljena, je bii moški zbor »Zapuščena« na Prešernovo besedilo, druga pa mešani zbor »Lipa« na Vilharjevo besedilo. Mentor mu je bil dr. Gojmir Krek, ki ga je pokojni Adamič sam imenoval svojega krušnega očeta. Omenjenimi skladbam so kmalu sledile številne druge, med katerimi &e je dolga vrela ze-lo priljubila m<*i pevskim svetom. Piod Adamičevih konter-•vato>rij.s.kSb študij v Trstu so poznejši v modernem duhu pisani zbori, kakor »Mlad junak«, »Kregata se baba in devoika«, »Zaman pod oknom«, »B^la breza«, »Pusto je«, » Vas u je jo«, »Ecce dolor«. Delavnega Emila Adamiča je vojna zajela leta 1914. na pevskem tečaju v Moravski O&travi. Vrnil se je v Trst in moral pod orožje k 97. pehotnemu polku, s katerim je morai takoj v Galicijo. Tam je prišel v ujetništvo, v katerem je bil šest let. Pod boljševiki je v TaŠkentu prevzel pouk glasbe na ruskem, tatarskem in kirgiškem učiteljišču. bil je ravnatelj konservatorija in pevovodja državnega pevskega z3w>ra. Po vrnitvi v domovino je bil imenovan ra profesorja glasbe na državnem učiteljišču v Ljubljani, kjer je sodeloval do zadnjega. Tu si je pred leti ustanovil tudi dijaški pevski zbor. 8 katerim je takrat priredil koncertne turneje po raznih krajih Jugoslavije. Pokojnik je bil plodovi t skladatelj, saj je napisal nad 3O0 glasbenih del. Svoje-časno je bil glasbeni referent »SI. Naroda« potem pa dalje Ča6a »Jutra«. Pisal pa je glasbene razprave t-udi v druge liste. Plo-dovitemu našemu skladatelju bo ohranjen med našim narodom časten spomin. Žalujočim naše iskreno sožalje! »JUTRO« pooedeljsfea fodaja i 2 Ponedeljek 1. XH. MOS. Gluhonemi so Igrali Prireditev je bila izredno številno objskana Ljubljana, 6. decembra V dvorani Šentjakobskega odra v Mestnem domu je številna množica občinstva — dvorana -e bila zasedena do zadnjega kotička — dožiivela proevelno Ln humanitarno senzacijo, ki je slednjega gledalca pretresla do dna in s plamteoo prepričevalnostjo manifestirala za neodložljivo rešitev ene najbolj žalostno zanemarjenih nalog naše družbe: Pomagajte gluhonemim do življenja in dela, vrni-te jim človeško dostojanstvo s tem, da jim pomagate do vrha razviti vse dragocene tvorne sile, ki spe v slehernem človeku pod solmcem. Večer, prvi te vrete v Jugoslaviji, je izzvenel v krspko, enodušno zahtevo, naj odgovorni javni činiteli brez odlašanja poskrbe za razširitev gluhonem-nice v Ljubljani in naj vobče poskrbe, da bodo vsi gluhonemi otroci kakor njihovi tovariši prišli vsaj do osnovnošolske izobrazbe, brez katere si ni mogoče misliti uspešne živeljeniske borbe za gluhonems-ga človeika. Večeru so prisostvovali med drugimi zastopniki javnosti narodni posla-tec g. dr Fux, banovinski šolski nadzornik g- Štrukelj, predsednik ZKD ravnatelj g. Jeran in predsednik Obrtniškega društva g. Rebek. Spored je uvedel g. Ciril Sitar, ki je v imenu onih gluhonemih, katerim je usoda naklonila priliko, da so se v zavodu z muko in zidanim Potrpljenjem prebili do besede. v pretresljivo udarjajočih izvajanjih opozoril na vso brezupno tragiko mladega gluhonemega človeka pred obličjem družbe in življenia. Njegov govor je tekel brez ritma. kakršnega smo vajeni ob smislu stavka iz šolske gramatike, posamezne misli, trpke in roteče so izzvenele v odsekane ka dence in zato je beseda za besedo naprav-Ijala na poslušalca še toliko pretresljive isi dojem. Poudaril je. da so vsi njegovi sofr-. pini dobri delavci, a vendar so jim vsa vrata do deia in življenja zaprta zaradi predsodkov. ki jih imaio o gluhonemih zdravi ljudje. V Jugoslaviji imamo okrog 25.000 gluhonem h med njimi okrog 10.000 šolo obveznih ofrok. A za vso to množico nesrečnih ljudi imamo v wej državi samo štiri vzgojne zavode, v Ljubljani, Zagrebu, Beo» gradu in Jagodini. V ljubljanski gluhonem-nici,'ki je bila zidana leta 1900. za 50 otrok, je danes spravljenih pod streho 111 otrok, a še vse več je onih ki ne morejo čez prag te hiše, katera edina bi mogla odpreti pot navzgor. Vsako leto dobiva zavod okrog 50 prošen, za sprejem, a komaj po tO do 12 je med njimi izvoljenih, vsi ostali pa polagoma ginejo za plotom v breme in za smeh občinam in lliudem. Na koncu je go vornik predstavil poslušalcem vrsto gluhonemih tovarišev, ki se z lepim uspehom prebijejo do dela in kruha kot krojač, šivilja. mizar, modisffka, sluga, gospodinja, graver. stavec, litograf, zobni tehnik, kipar, krošnjar, pletar, zidar. A še dolga vrsta bi se našla noklieev, v katerih lahke gluhonemi zaležeio za polnovrednega delavca. Na koncu ie g. Sitar izreke! toplo zahvalo strokovnemu učitelju Vinku Rupnvku. kise je s tolikšno vnemo Ln požrtvovalnostjo posvetil na|zraz gluhonemra malo drugačen. Zato pa so pri gluhonemem igralcu poza. mimika in gerta še vse mnogovrstnejše. Dvoje prav lepih vlog sta podala Vugova in Sitar kot žena in črnovoimik v »Očetu«, z nič mam razveseljivim uspehom pa so se uveljavili še Bajt, Šturm. Taokar, Bergant in K'eme>n= čič. V celoti moramo gluhonemim čestitati za tako lepo prireditev, vsej javnosti pa naj bo ta prva zmaga gluhonemih v Ljubljani v nujen opomin, da se reševanje njihovih zadev ne sme prav nič več odlašati. Ljubljanska Ljubljana, 6. decembra. Miklavž v snegu Kljub Krizi, o kateri se tožbe še n;so polegle, je Ljubljana tudi letos prebila praznik av. Miklavža na prav vesel, morda kar malo razposajen način. Kulturna in o itaia društva so po svojih dvoranah priredila miklavževanja z godb-' in plesom. V dobrega svetnika preoblečeni možje so med goste vsipali darila, ki so jih prijatelji in znanci podtaknili sv. Nikolaju pod plašč, prav tako pa so tudi posamezne gostilne in kavarne povabile ne-beš ega dobrotnika, naj pride z angeli in parkiii, da bo njihovim gostom uprizoril vsaj malo zabave, če že nima na razpolago daril. A kljub statistiki, ki je v novejšem ča u odkrila, da krivulja gospodarske krize pojema, je bilo mar3ikod Miklarže-vi bradi vendarle videti, da se ni še povsem opomogla od križev in težav in po mnogih siromašnih hišah niso otroci dobivali v svoje peharje a-1 i najpotrebnejših reči, a kaj šele. da bi smel sanjati o ladkarijafc m igračah V t^m znammju srno tudi v Ljubljani snoCi doživeli nekaj ž^-ib »čer « na katere 3 z onega - . j-. sam«: v -iT- •, in rde--:: oolečeir". Z m .>: v r, . - j . . Mi i p. f>o . >- sc '.L .i je oK3: doma. ko: je nekaj malega bolan. De prihodnjega . - ;a .c ri pr;;re-.1h ,'i dvorani Narodnega doma ta v Sokolskem domu as. Taboru. Za de::o iz tiste publike, ki se carži teatra, pa je nebeški dobrotnik A da bo o c- bolj v redu, jc sv. 'Nikola' tudi letes ~o krbel za tradicionalno au-r;- - r ^'.•aail-a, v j,;.trr.-ia u-ar začel Izpod neba rosi ti droben, a vz-raen uež Ui-. u k tjrim so o. č-isa do ča^a padle še ki-šie capaste s m-ke. proti po-cmevu pa se je dež p v em prevrgel v .neg. ki io ve čara ni prenehal, da so b.li v nekaj urah pobeljeni vse mesti in v e poljane da.leč naokrog. Če bo do jutra ostalo pri tem vremenu, ki nam ga je prinesla Miklavževa nedelja, bo jutri že treba pljuniti v ro-e in z lopatami ^ezati ga z skozi sneg. Jakac razstavlja V Jakopičev paviljon je akademski slikar Božidar Jakac doooldne privabil veliko množico občinstva k otvoritvi umetno tne razstave na kateri hoče prikazati naši kulturni javnosti razsežno kolekcijo slik iz Norveške, kjer e je nedavno mudil, iz Dolenjske in ostale Slovenije in še pestro zbirko p:rtretov. Mimo ostalih ljubiteljev umetnosti so otvoritvi prisostvovali upravnik Narodnega gledališča pe-snii: Oton Župančič, predsednik Narodne galerije dr. VVindii cher, umiv prof. dr. Kidrič, direktor Narodnega muzeja dr. Mal, načelnik kulturnega odseka mertne občine g. Mole, tajnik Zi eze aidu trljcev dr. Golia, predsednik Društva likovnih umetnikov prof G. A Kos s seniorjem slovenskih sli ar j ev mojstrom Ja-tr-p č im in še ?, velikim št'.« 11--m likovnih tvorcev. Zbrano občinstv se j<- kljub rvr:go«1-nemu -Temen.- z :•<.;■•' -■: f;?.:1jnc udeležbo odzvalo vabilu na otvoritev, je nagovoril slikar Jakac sam, ki ie je' najprej v top-lih beredah. spominjal svriega d .-brega prijatelja, tovariša ln rojaka, tolifi-no obetajočega, a prerano umrlega Josipa Go-/upa. Izrekel .. „ renc zahvalo pokoj* ra- ko pestro ia ob.t-..^: zb Norveške. Gforup ga je leti v Berlinu seznanil z norveškim komponistom fa P -. : pred po tej zvezi je -jieti .->vebil ne- :caj a.-.seoe-. intenzivnega dela v tej čudoviti deželi dežja, mraku, snega in mraza. Op zori je še na razliko m avov, kakor ■ih. je zajemaj ia; Daljneni . «e tudi Dore Klemen-čič dovolj neustrašeno prebija skoz; sli_ karske probleme. France Pavlovec je ob mladih resda gost, ker je njegov koncept moj trski in se uveljavlja tudi, če spričo razpoloženja zanemari periferijo. Tudi mladi kiparji so vezani, kakor vsi naši pred njimi, z obremenitvijo prelirič-nega značaja, da bi že mogli ustvarjati čistejšo strukturo Razstavljena dela Zdenka Kalina. Karla Putriha in Al jziia Kogovška, o nudile najbolje priliko za praktično razlogo. Upravnik Zorman je svoja izvajanja zaključil z ugotovitvijo, da je razstava tako neposredna, tako mlada in taro umetniško kvalificirana, da nudi vtise, ki so najboljša poHaga za zaupanje v mlado generacijo. CoSlegium Seraphicum otvorjen V Frančiškanski ulici je opoldne škof dr. Giegorij Rožman ob številni udeležbi redovne in iajiške duhovščine in predstavnikov javnosti in oblastev posvetil novi dom za vzgojo frančiškanskega duhovniškega naraščaja »Collegium Seraphicum«, ki so ga bili začeli graditi v zgodnji letošnji pomladi na vrtu frančiškanskega samostana tik ob kompleksu hotela Slona. Zgi-adba je v resnici lepo delo sodobne arhitekture- mimo trgovinskih lokalov v pritličju in prostorov za kolegij sam 'ma tudi veliko razkošno opremljeno dvorano z odrom v I. nadstropju, namenjeno verskim in drugim prireditvam. Ob 17. se je nato v dvorani vršila svečana otvoritev zavoda na karero se je zbrala množica občinstva. Nesreča pri stavbi Na Jesenicah se je dopoldne pri neki stavbi podrl oder. pri čemer se je ponesrečil 39-letm tesar pri Slogradu Baumgart-ner Adolf Dobil je poškodbe na glavi in nogo ima zlomljeno. Prepeljali so ga v ljub-! ljansko bolnišnico. aribor preko nedelje Maribor, 6 decembra. Letošnja Miklavževa nedelja je bila v Mariboru izredno živahna in razgibana Po mestu so sinoči brzeli Miklavži in parki j i ter trkali po vratih darov željne mariborske dece. Skoro po vseh kavarnah in gostilnah se je oglasil Miklavž in delil darila mladini, pa tudi odraslim. Menda že nekaj let sem ni bile miklavževanje na takš-ni stopnji živčnosti m vsesplošne pozornosti kakor letos. Bodri in vneti planinci pa so se vzpeli na pohorske višine in tamkaj v planinski prisrčnosti obhajali Miklavževanje Kakor vsako leto, tako so tudi letos ti Miklavži in parklji bili ponekod povod precej številnih konfliktov in celo fizičnih ob računavanj. Tako so v bližini limbuškega gozda navalili včeraj trije takšni »parklji«. ki iih je prevzela vinjenost, na 40-!etncga železnic Ivana Da ka ZabMskali so se noži m s tirimi vbodi na glavi je Danko ob-" •] v krvi. ra';o da w ga morali odpraviti v bolnišnico Za vez m^imi parkiii-nan*dal-ei oa se vr ijo poizvedbe. ^rav ta1 o poizvedujejo ob'astva za » e-vi;r.-?roi drjr»:n»5 krivci, ki so na mrogih me-nerifcrije povzročili si:.oči 3 ribi r .. < *. „ o je bila danes dopc-.don * g-ornji d «ra i Narodnega doma. Veliko za:.ir«a.;;Da bi ni noga r ne užalili, ima vsa omenjena naklada te knjige št. l.< Objave f-'anom Učiteljskega pevskega zbora JLU »t,mil Adamič«. Obveščamo, da je v nedeljo zjutraj nenadno preminil naš predsednik, sklauatelj profesor Bmil Adamič. Pogreb nepozabnega pokojnika t»o v torek 8. t. m. ob 15. iz Glasbene Matice. Pozivamo vse članice in člane pevskega zbora, da se udeležijo pevskega tečaja v torek ob 10. dopoldne v Glasbeni Matici. Pogreba se udeleži članstvo korporativno. Pianist Ivan Noč bo sodeloval kot solist na velikem simfoničnem koncertu ljubljanske Filharmonije Izvajal bo eno naj-impozantnejših del glasbene literature za klavir in orkester, in sicer čajkovskega klavirski koncert v b-molu. Noč je znan kot eden najodličnejših naših pianistov, njegovi koncerti, bodisi solistični ali pa s spremljevanjem simfoničnega orkestra, so vselej dogodek v našem glasbenem življenju. Zato še prav posebno opozarjamo in vabimo na petkov simfonični koncert v dvoranj Uniona. Ali že veste, da bodo v soboto 12. t. m. prišli v Ljubljano pevci s Koroškega? Slovenski fantje in možje iz Radiš in Sel, združeni v tamošnja pevska zbora, bodo koncertirali ob 20. v mali Filharmonični dvorani v Ljubljani. Kdor se zanima za prelepo koroško narodno pesem, naj si že danes reservira sobotni večer za koncert koroških pevcev. Prodaja v naprej v knjigarni Glasbene Matice. »Kdor okrade svojega prijatelja, Daj jfh ima dvajset, a kdor ga oslepari, naj jih ima deset«. Taka je bila postava v Kljukče-vi tovariši ji. Kako se je pa izpolnila na Ml-holci. ki je denar zapil, nameste da bi zanj prinesel moke. to vidite v igri »Janez Sonce«, ki jo uprizori šentjakobski gledališki oder v Ljubljani jutri ob 15. Ta stara zgodba iz romantičnih časov naše bele Ljubljane privablja še vedno mnogo občinstva, ki naide v krasni opremi in lepih slikah obilo užitka in zabave. Zato opozarjamo zlasti posetnike iz okolice, da si za to popoldansko predstavo, ki bo trajala od 15. do 17.45 preskrbe vstopnice že v prodaji v naprej. Ta je danes od 15 do 17. in jutri od 10 do 12. pri gledališki blagajni v Mestnem doma. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. ari. Ponedeljek 7- decembra: zaprto. Torek 8. decembra-. Ob 15. uri: Kvadratura kroga. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdoL Ob 20. uri; Korajža veljal Izven. ★ V drami bodo na praznik ponovili r»b 15. Kataievo komedijo »Kvadratura kroga'-, ki na prisrčen in humoren nasom slika življenje dveh mladih zakonskih paro-v v novi Rusiji. Cene od 20 Diin navzdoL Ob 20. bo repriza Zerkaulenove ljudske veseloigre »Korajža velja« kot predstava izven abonmaja. OPERA Začetek ob 30. urL Ponedeljek 7. decembra: zaprto. Torek 8. decembra; Ob 15. ur: Pod to goro zeleno. . . Izven. Cene od 30 Din na^ vzdoL Ob 30. uri: Cavalleria ruetioana, Glumači. Izven. ★ V operi bodo na praznik peli ob 15. opereto >Pod to goro zeleno -..«, katere dejanje je zgrajeno na izvrstnih dovtipih in lovski latinščini. Predstava bo izven abon* maja. Cene zinižane. Ob 2(). bo repriza Ma* 6cagnijeve »Cavallerie rusticane« in Leon-caivallovih vGlumačev«. Ti dve enodejan-ki spadata med opere verističnega značaja ter se odlikujeta po melodiozni glasbi Ln dramatičnem dejanju. Režiser profesor Šest. Dirigent dr. Švara. Kupujte domače blago! Gerty Kelesnen: endrilc Thorne se m vrni Vsi- ..o jutro, ko je pr % Ingnd na vrt, jo je Hendrik čakal in se ji smehij 1. Da je pr-šel v Borge. kjer je stanovali Ingrid s starši, je moral Hendrik hoditi tri ure Vsuk d m je na vse zgodaj odšel iz Suetjel-me in kur;'kal po prebujeni po rajini. S-o-zi goste bukove gozdove je stopali in pozdravljal drevesa, ki so stala ob poti. ka^ or bi bili sami dobri tovariši, ki poznajo njegovo srečo. V teh zgodnjih jutrnj-ih urah je le tu ui tam motil prijetne go/.dne sence priunen solnea, ki je skakljal med listjem, nežno, boječe, kakor bi pel tiste lepe pesmi starih pevcev ki jih je krnel Hendrik tako zelo rad. Te pesmi niso imele nikoli žalostnega konca, nikoli v t sel ega-, zato so tako dolgo zvenele v Hendnku. Po-1 ure nato je prišel Hendrik na travnik, ki je btl poln gričev Takrat je že solnce povsod žarelo. Potem se je znašel na vrhu griča in spodaj je bil Borge. čudoviti dvorec. ki se je belo svetlikal sredi širnih, zelenih travnikov in zlatih pšeničnvh polj. Kadar ga je Hendrik pogledal, se mu je vselej vsi'ila misel da je prav zdajle Tngrid odprla v posteljici svoje globoke sive oči. pogladila lase ki so bili svetlejši kakor žitno klasje na polju in iztegnila svoje v:i,:o telo. »7/H; ffr-n^rik kmalu prišel!« si bo misii'a in skotila s p s'?7P- .. In ko je Hendrik v mislih prišel tako daleč, je pospešil korake- tn se zadovo!jno nasmehnil. Danes pa je še>l Hendrik posledniič v Br-ge. Ko mu je Ingrid dala roko, je čutila, kako ji je raona težka, in vse, kar sta delala in govorila, je tlačila ta teža. Ko je Iugrid še ležala, mu je v mislih toliko pripovedovala. zdaj pa ni mogla, ni mo^la. KakoT bi bile vse tiste besede izginile med polji in griči . # * » Sla- sta po cvetočih, pšenionih poljih pa se še za roko nista držala. Iugrid je odtrgala nekaj marjetic, teda km-rlu jih je spustila na tla in t;um so obležale kakor padle, beie zvezde. »Zdaj si v sedemnajstem letu. Ingrid!« je naposled dejal Hendrik. »Ali me boš 6a-kaU?« Ingrid ga je pogledala z velikimi, jasnimi očmi in molčala. »Vse bom napravil, da se mi bo čim prej posrečilo. Ja« sem štiri in dvajset. V Suet-jelmi ne morem večno ostati. Svet si moram og'edat.i. kako je v mestih in tujih deželah. Pisal bom o njem in vseh ljudeh, ki žive in govore o meni. Tudi pesmi iz Borga in Suetjelma vzamem s seboj, da jih izdam v knjigi. Drobna, bela knjiga in v zlatih črkah bo na njej zapisano: »Za Ingrid«. Ingrid in e oči so se zi.seile. »In potem. Hendrik?« »PotemV Ko bom slaven mož, ko bora hodil po cestah in bodo ljudje šepetali drug drugemu: »Poglejte, to je Hendrik Tome;«, ko bom čisto slučajno prišel v kakšno mesto in videl na odru ljudi, ki bodo moji ljudje, ki bodo govorci moje b sede — takrat, Tngrid. se vm< m po tebe in te vzamem Potem bodo ljudje skrivaj kazali tudi nate in šepetali drug drugemu: »T<» je Iugrid. žena Hendrika To; aa. posnika«. Potem je prišel večer in Hendrik je šel skozi pšenična ponija, t.ja v senčico mraku. Ingrid je stala ob vrtnih vratih in gledala za njim. On pa se ni obrnil, dokler ni prišel do vrha griča, toda takrat je bilo že tako temno, da ni mogel več razločiti Ingridinega obraza, le njena bela obleka ie bil ozek. svetel pramen v senci. * Leta so umrla. Ingrid je bila zdo lepa, toda mnogim se je zdelo, da je njen obraz trd in njene oči mrzle. Toda to je bilo le zato. ker je morala zaklepati vase toliko mi-sli in želja in sanj. Naposled je bila že v ena in dvajsetem letu. Vse njend prijateljice so se pomožile ta Se v tujino. Njo pa je začel obiskovati Jene« Oernkolsvik. ki je imel dosti oralov zemlje, in nekega dne jo je prosil za roko. Toda Ingrid ga je odklonila. Dve leti nato jo je zasnubil Erik SOdrham. Rad jo je imel že takrat, ko so se še igrali roparje in vojake. Nikoli prej se ni upal odkriti svoje skrivnosti, saj je vedel, da je dala srce drugemu. Zdaj pa jo rekel: »Hendrika ni, Ingrid. Mesta tam daleč so ga pogoltnila. Tam živi toliko lepih, duhovitih žena, v zapeljivih oblekah — tudi jaz sem bil nekoč v Parizu. . .« »Saj ne moreš biti večno brez moža.« so tožili starši. »Aii misliš ostati stara devica, da se bodo vaški pobailini iz tebe norčevali. Poglej Petra Oelanda. Inž<-njer je in v Kristianiji živL Pameten je, dobrega srca in ljubi te.« Zato se je Ingrid dostikrat pogovarjala s Petrom Oelandotm in videla je. da ima res O"orke in zveste oči in glas. ki je topel. Potem pa je zagledala Hendrikov obraz z visokim vedrim čelom, zasanjanimi rjavimi očmi. . . Ingrid je bila inženjerju hvaležna, toda njegova žena nj mogla postati. * Naposled je preteklo deset let. in nekega jutra, ko je stopila Ingrid na vrt, je stal Hendrik Tome v senci hrasta kakor nekoč. Ingridi je izginila vsa kri z obraza. Počasi mu je stopila nasproti, on pa je stopil v solnce in prijel njene roke. Tfida tedaj se je Ingridi zazdelo, da ni še nikoli čutila teh rok ker no bili prsti trdi in jo je njihov dotik skoraj bolel. Nemo mu je pogledala v obraz in čeprav se ji je zdeJo. da gleda črte. ki jih že pozna, ji je bil vendar tujec. Straih in groza sta stisnila Ingridino srce. »Vrnil sem se, Ingrid«, je dejal Hendrik, »Kakpr .sem obljubil. Ali si me počakala?« »Sem. . .« je prikimala. »Dosti dalje je bilo treba, kakor sem slutil. Ln vse je postalo drugače. Tako drugače. da sem skoraj pozabil, kaj soti hotel, ko sem odhajal iz SuetjeJme. šele ko sem davi hodil po gozdu in prišel do gričkov pred Borgooi. — kakor pred desetimi leti, je spet vse oživelo. . .« Šla sta kakor nekoč po poJjih in Ingridini prsti so mečkali rdeče makovo cvetje. Ko ji je govoril, ga je osuplo gledala. Hendrik je bil močan, živa živi jonska moč. Toda ta, ki je zdaj stopal zraven nje. je bil slaboten. In njegov obraz — ogenj v očeh je ugasnil. Nos je imel debel. Usta so izdajala zagrenjenost in razočaranje. Počasi je padal rdeči mak na tla. Kakor kaplje krvi. si je mislila Ingrid. »Da, je pravil Hendrik. spomnil sr-m se, da sem hotel postati pesnik in mislil sem, da sem imel v srcu tisto iskro. Nočem ti praviti, kako je prišlo drugače. Ko ni bilo uspeha, se m,i je zdelo, da je iskra v meni ugasnila. In denarja sem potreboval. Vse sem poizkusil. Potem nisem bil spet nič. Stradati sem moral. Zato sem delal v nekem drugem mestu vse. kar mi je prišlo pod roke. Ko sem naposled d ubil nekaj denarja, sem postal solastnik tovarne. Toda čez leto dni je vse propadlo, kar sem imel... Zdaj imam trgovino v Londonu in dovolj denarja. In zmeraj nosim tebe v sebi. Ingrid. Kjerkoli eem bil, je sijal tvoj obraz »JUTRO« ponedeljska izda^ -s fturt^ T. Tm Jugoslavija pokalni zmagovalec Ljjubljana brez nogometa — Druga zmaga Haška nad Rumunl — Težak poraz Gradjanskega Kolega od nedeljskega »Jutra« ima prav Smučarska sezona se bliža, o tem ni nobenega dvoma Miklavž nam je prinesel prvi sneg, ki je bil v nižinah sicer moker, vendar pa je vzbudit prve nade naših smučarjev Nade naših nogometašev pa so padle v vodo, odnosno v sneg Hermesov nogonietni turnir, ki bi se moral pričeti včeraj z dvema tekmama, se je moral odgoditi na kasneje. Na igrišču Hermesa so sicer premišljevali, ali naj bi vendarle nastopili naši nogometaši, pa so se končno premislili, tako da sta odpadli najavljeni tekmi med tJermesom in Slovanom in med Ljubljano m Reko Tako so naši športniki včeraj pričakovali samo dva rezultata: iz Zagreba o tekmi med Haškom in temešvarsko Ripenzio, iz Beograda pa o finalni tekmi za jugoslovenski pokal med Jugoslavijo in Gradjanskim Tudi v Zagre bu je slabo vreme precej pokvarilo tekmo kateri je prisostvovalo samo 500 gledalcev V Beogradu pa je 3 500 ljudi bilo priča velikega poraza zagrebških »purgeriev« Že v prvi tekmi med rdečimi Beogra jčani in plavimi Zagreb- čani je zmagala Jugoslavija z 2:1 Gradjanski je sicer upal, da bo prehitel naskok Jugoslavije doživel pa je dokaj neugoden poraz V tekmovanju za jugoslovenski pokal, ki pa sicer ni vzbudilo posebnega zanimanja, je torej zmagala Jugoslavija. V naslednjem naši poročili: Hašk : Ripensia 3:1 (2:1) Zagreb, 6 decembra. Tudi svojo drugo tekmo s temešvar-skim moštvom, ki je v prvenstvu Ru-munije na drugem mestu, je Hašk odločil s 3:1 (2:1) v svojo korist V vod stvo so prišli Rurrmn? v 10 min po svojem levem krilu NTi minula minuta, ko je Hitrec izenačil V7 19 min sledi lena kombinacija Hitrec — Lešnik — Hrubec in slednji z efektnom strelom poviša na 2:1 za Hašk V 19 min drugega polčasa Hitrec lepo odda žot?o Finku, ki postavi končni rezultat 3:1. Jugoslavija: Gradjanski 4:0 (2:0) Beograd, 6 decembra Na današnji drugi finalni tekmi za jugoslovenski pokal je Gradjanski doživel težak poraz, ki se ni pričakoval Gradjanski se opravičuje s tem da njegovo moštvo ni nastopilo kompletno in da mu je manjkal zlasti branilec Prvi gol je padel že v 1. min po prodoru Perliča Gradjanski je bil hudo iznenaden zaradi tega tako hitrega uspeha Jugoslavije Že v 7 min izrabi Zečevič lepo situacijo, odda žogo Petroviču, ki strelja visoko v mrežo. 2:0 za Jugoslavijo. V drugem polčasu Lojančič v 8. mm. sijajno doda Zečeviču. ki ostro strelja v gol 3:0 Gradjanski je nato popol noma popustil V 27 min postavi Petrovič iz gneče končni rezultat 4:0. Ostale nogometne tekme DUBLIN. Madžarska Irska 3:2 (2:1). PRAGA. Sparta Nachod 4 2 (2:1). RIM: Bologna Roma 1:0 Milano Genova 1:0. Fiorentina Nrvara 2:1. Lazio : Ambrosiana 2:2. Bari : Napoli 3:1, Ales-sandria : Torino 0:0 Triestina Luchese 4:1. Tekma Juventus : Sampierdarena je odpadla Planica v snegu I z Planice nam poročajo, da je snoči padlo okoli 25 cm snega, in sicer suhega pršiča, ki bo razveselil naše smučar Udruženje smučarjev Planica je ravno te dni končalo popravila na vseh treh skakalnicah Pričakovati je, da bo danes v Planici že 50 do 60 cm snega Zaradi tega bodo danes že potlačili sneg na srednji skakalnici in ako bo na to podlago zapadlo novega snega, bodo prihodnje dni pričeli s skakalno šolo, oziroma s treningi. je. Sneži še vedno dalje. Izgledi za smučanje za prihodnje dni so dobri. Gozdni tek SK Tržič Tržič, 6. decembra. SK Tržič je priredil danes prvi gozdni tek na približno 5 km dolgi, naporni in težki progi, ki se je vzpenjala po potih in pobočjih okoliških hribov. Tla so bila zmrznjena, na startu pa je še začelo snežiti, zaradi česar je tek zahteval od tekačev velik napor, zlasti od onih, ki niso imeli sprin-teric. Udeležba treh klubov je bila zelo častna. Ljubljansko Primorje je poslalo enega tekmovalca, Planina 6, Savica (Stražišče) 2, tržiški Sokol 1, tržišika Svoboda 3 in prireditelj SK Tržič 4 tekmovalce, skupno 17. Start je bil točno ob 10. na Polakovi »Pristavi«. kjer je bil tudi cilj. Najboljši čas je dosegel Ošabnik Maks (SK Tržič) 18:41 Sledili so mu Ude Vinko (Sokol, Tržič) 18:59, Tavčar Slavko (Primorje) 19:15, Biček Henrik (Savica) 19:39, Kočar Andrej 19:58. Organizacija, ki je bila zelo dobra, jc bila v rokah gg. Seljaka in Sarabona. Prvi trije tekači so dobili priznanice. v moje življenje. Zdaj sem se vrnil, da te vzamem. Ali hočeš iti z menoj? Inje po zemlji. »S tabo pojdem. Hendrika ne bo več. . .< je žalostno šepnila In^rid. Tn ko je tema noči požirala moža, ki je odhajal, je ostal tam vfeoko nad njim, na vrhu priča privid Hendrika. kakršen je hil pred desetimi leti. mlad, lep. poln nad. In gledal, iskal jo je z zavzetimi očmi. Toda ko jp In-jrrid še strmela v prikazen, ge je žar njegovih oči skalil iai trepalnice so se pobesile kakor v slovo. Vsa prestrašena je hotela obdržati sliko, ki je vsa ta dolsra leta živela v nj°j. da bi o celoti, ne samo na -inem toncu. am. pak da se vse e poslužimo ^mesa.iga ftle-T_a 1« pilnih list i ov, kakršne iziolujejo po- sebej za znamke. Ti litki so narejeni iz tankega a močnega papvrja, obrezani in imajo lepilo brez kisline, da se znamke ne uničujejo. Lepilne listke imamo dvojne- enostranske in dvostranske Tirte, ki si snostran--ko polepljeni, preganemo m pritisnemo zgornji del, ki ga najprej raht o/ ažimo, tik pod robom znamke, toda da ae Kralj Edvard bo odstopil Po zadnjih vesteh |e odločitev že padla in bo danes objavljen odstop kralja Edvarda London, & decembra, d. Fazno »noči so govorili v krogih Iz okolice ministrskega predsednika Baldwina .da se Je kralj Edvard izjavd v snočnjem razgovora z ministrskim predsednikom pripravljenega odpovedati ae prestola ter »poročiti ta svoj sklep v posebni poslanici parlamentom Anglije in dominijonov. Ta sklep naj bi bd prečitan v parlamentih Anglije in domini-jonov v torek Fo tej verziji je kralj tudi izrecno izjavil, da noče Izkoristiti Churchi-love akcije. Po vrnitvi predsednika vlad« Baldwina v London so zvedeli, da bo seja ministrskega sveta Ze danes ob IV .30. Zanimiva Churchilova izjava Winston Churchill j* objavil v današ-nih listih izjavo, v kateri pravi med drugim: Prosim za čas in potrpljenje. Narod mora šele spoznati značaj ustavne krize. Med kraljem in parlamentom ne obstoja noben spor. V ostalem parlament aploh še ni bil vprašan za mnenje. Vprašanje je, ah naj se kralj na nasvet sedanje vlade odreče prestolu. V zgodovini britanskega parlamentarizma ni bil Se nobenemu kralju izrečen tak nasvet, saj gre za prumer, ki je nastal v posebni meri zaradi težkoč med vladarjem in njegovimi ministri, ki bi se morale takoj končati z normalnim postopkom parlamenta ali z njegovo razpustitvijo V vsakem primeru imamo opravka z vladarjevo željo, naj bi izvršili dejanje, ki ie v prihodnjih petih mesecih v nobenih okoliščinah ne more izvršiti in ki morda iz različnih vzrokov sploh ne bo izvršeno Da bi ae mogla na taki hipotetični podlagi zahtevati najvišja žrtev, odstop vladarja, ni v britanski ustavi nobenega razloga. Nobena vlada nima avtoritete, da bi miDgla priporočati abdikacijo vladarja Le najbolj resni parlamentarni postopek more spraviti to vprašanje v odločilni obliki v razpravo. Vlada nima nobene pravice, da bi že v naprej odločala o tej zadeni, ne da bi prej vsaj ugotovila voljo parlamenta. TO se morda more zgoditi s kraljevimi poslanicami parlamentu in z adrerami obeh Zbornic po temeljiti proučitvi teh poslanic. Kraljeva odpoved prestolu bi pomenila brezmejno oškodovanje urtavnega stališča monarhije. Parlament bi opuetil svojo najvišjo dolžnost, če bi pristal na atodikadjo, na načrt mini trosr, ne da hi istočasno tevršil ukrepe, da ae isto ne bo ponovilo v najkrajšem času. Bras dvoma je potrebna ustavna debata. Prvo vprašanje je, kaj Je kralj prav za praiv starti? Ce je ma, da je ministrom predlagal legislativno iapremembo, potem bi odgovor manistrov n« smel biti nasvet aJbdikacAe, temveč odklonitev ugoditve kraljevi zahtenrl tako, da bd moral postati nanjo poaoren. Ce bi kralj odklonil pristanek na nasvet ovojih ministrov, imajo pravico podati ostavko, nimajo pa pravice izvrševati kekega pritiska na vladarja. Ne gre, da bi si *e v naprej preskrbeli pristanek voditelja opozicije, da ne bo prevzel sestav« nove vlade. Na ta način bi bil potavljen kralju ultimat. Churchill izjavlja nadalje, da se na vsak način metra ustavni položaj točno proučiti in pretehtati vsaka, metoda, ki more dovesti do freftne rešitve. Treba je tudi upoštevati kraljeva človeška čustva. Kar mu je potrebno. Je čas za premislek. Kralj nima nobene možnosti, da bi stopil direktno pred parlament a/ti pred svoj narod, k«r so vmes minl-trl, ki se mrrajo varovati pri tem, da M bili sodniki v lastni stvari, in ki morajo pokazati lojalno in krftčanko potrpežljivost. Ce bi se izsilila prenagljena abditacija, bi ta postopek vrgel svojo senco na mnoga poglavja britanske zgodovine. Izjava voditelja delavske opozicije šef delavske opozicije v parlamentu dr. Atlee je v razgovoru s poročevalcem agencije Havas glede deklaracije Churchilla iz- ne drži zobčkov. Nato pa ga pritisnemo s spodnjim koncem ▼ jrfbirko. Nekateri zbiralci potisnejo lepilne listke do roba zobčkov, da, časih celo čeas aobce. To pa ni pravilno. Pravijo sicer, da na ta način varujejo zobčke, kri. pogosto trpe, zlasti če moramo večkrat znamke obračati, kadar na primer določujemo vodni znak svojih znamk, toda zbirka bo dosti lepša, če ne gleda skozi zobce lepilni listek. Do ti bolj priljubljen in dosti lepši je način lepljenja z lepilnimi listki, ki so na obeh straneh lepljeni. Navadno vzamemo take, ki imajo lepilo na eni strani samo na gornjem, na drugi strani pa samo na spodnjem robu. Ta b tek prilepimo tako, da ga nič ne preganemo in se znamka lepo prim« albuma. Ker je prilepljena samo z majhnim delom, se da tudi lepo obračati in nekako pro to visi v albumu, ne da bi kvarila njegov« vnenjoeti. Znamka je. tudi s tem zelo stabilna in se ne drgne, '-ar je dandanes is zelo va±no, ker je toliko znamk, ki so tipkane z raznimi ob. čutljivtmd barvami. Nadaljnja prednost tega načina lepljenja je tudi to, da znamko lahko dvignemo in Jo na zadnji strani pogledamo, ne da bi se nam vihala in da skoči nazadnje sama nazaj v -=ivojo prvotno lego. Imajo pa tudi ti lepljivi listi še eno prednost Mnogi filatelisti zapisujejo številko kataloga ali ceno znamke in tu imajo dosti več prostora, kakor pa pri tistih znamkah, ki ao pritrjene z enostranskimi IMi. V vseb primerih j« priporočljivo, da pri- javil, da mora formalno demantirati vest, po kateri je ministrski predsednik Baldwin zahtvevai od njega naj bi sesu."il novo vlado, če bi sedanja vlada podala ostavko. Nočna posvetovanja Posvetovanja zaradi ustavm Krize so se nadaljevala tudi v pretekli ročl. Predsednik severne irske lord Gray Gevon je izjavil, da slej ko prej zaupa ministrrkemu predsedniku Baldwinu, da pa ne more ničesar reči o rezultatu posvetovanj Notranji minister John Simon je imel snoči daljšo konferenco z ministrskim predsednikom Splošno menijo, da bo kriza vsekakor rešena do torka. Giavni državni tožilec kneževine Oom-walliske, ki Je prispel z Belvedere v London, je posetil ministrskega predsednika Baldwina Njunemu razgovoru je prisostvoval tudi podpredsednik vlade Macdonald Bald win pri kraljici Mary Davi ob 11.15 je ministrski predsednik Baldwin zapustil ministrsko predsedništvo na Dowmngstreetu v spremstvu svojega tajnika in se odpeljal v Bucknghamsko palačo, kjer ga je sprejela v avdijenci kraljica Mary. 2e prej je imel daljšo konferenco z nekaterimi ministri. Poleg ostalih so bili na tej konferenci finančni minister Nevihe Cham-berlain, čuvar državnega pečata London-derry, prvi admiralski lord sir Samuel Hoa-re in prosvetni minister Stanley. Baldwin se je že popoldne vrnil z dvora, nakar se je konferenca nadaljevala. Poučeni krogi zatrjujejo, da so na tej konferenci razpravljali o predlogih za današnjo sejo vlade, ki je bila napovedana za 17.30. Splošno menijo, da bodo rezultati vlade objavljeni šele jutri Spričo raznih simptomov so politični krogi skušaii že v prvih popoldanskih urah presoditi pomen in vsebino nocojšnjih sklepov. Naglasiti je treba predvsem, da Churchillov pro med ljudstvom ni bil sprejet s posebnim navdušenjem. Člani vlade 80 pol ep tega imeii pomembne ra^ovore t glavnim državnim tožilcem kneževine CornwaJIiske. Oncko-tom. Znano je. da je kraljeva osebnost pravno v neposredni zvezi 8 to kneževino Končno je precej značilno dejstvo, da so nekatere ugledne osebnosti, ki so bile spočetka proti vladi, sedaj docela spremenile svoje stališče. Vse to kaže. na eni strani, da bo vendarle potrebna oscJmih od- ločitev kralja, aa drugi pa. da more Bald- wvn ne glede na to. kak iin o stališče bo zavzel. mirno računati na podporo vseh straidc vladne veČine. Na večje težave bi vlada v gotovih prmerih lahko naletela le pri »kupini posJanoev na skrajni desnici konservativne stranke. Skrivnosten obisk pri kralju London, 6- decembra. AA. Danes opoldne je bilo mnogo uglednih osebnosti ix Londona na kraljevem gradu Belvederu. Okrog 14,30 se je vrnil i^ Londona na Belvedere oeebni avto Ni. VeL kralja. Z njim sta pripeljali dve osebi, katerih imen pa oi bilo mogoče izvedeti. Na gradu eta . šel za njo v Cannes, če se bo orive&a! prestolu. Bastidov obisk v Beogradu Francoski trgovinski minister o pomenu novega trgovinskega sporazuma z Jugoslavijo Beograd, 6. decembra. A A. Francoski trgovinski in industrijski minister Paul Ra-stid bo prispel v Beograd v torek zjutraj V Beogradu bo podpisal novi trgovinski sporazum, ki je bil dosežen pri pogajanjih med našo in francosko delegacijo pod vodstvom ministra za trgovino in industrijo dr. Vrbaničem in poslanika Dampiera. Danes je odpotoval na Rakek tajnik ministra za trgovino ir, industrijo, ki bo na meji sprejel francoskega trgovinskega ministra. Pariz, 6. decembra. AA. »Petit Parisien« »Petit Journal« in drugi listi so objavili danes izjavo trgovinskega ministra Paula Ba-stida o njegovem potovanju v Beograd. V svoji izjavi pravi: Podrobni dogovor, ki bo podpisan v Beogradu, nam bo poslan v torek čim bo t>od-pisan. Kar želim reči že sedaj, je to. da dela Francija prijateljsko za tesnejše odnošaje med obema državama. Dosegli smo znatne rezultate. Jugoslavija bo mogla plasirati pri nas večje število svojih proizvodov, na drugi strani pa so določeni ukrepi za likvidacijo raznih dolgov med Jugoslavijo in Francijo. Določene so tudi olajšave in ugodnosti za jugoslovenske dijake in turiste, ki bodo prišle popolnoma do veljave o priliki svetovne razstave prihodnjega leta v Parizu. To potovanje pa ni samo gospodarskega značaja, nego ima tudi moralen pomen. Cesto sem bil v tej državi, kjer sem ohranil trajne zveze z mnogimi osebnosti, posebno z dr. Milanom Stojadinovičcm, predsednikom vlade, ki sem ga spoznal kot ekonomista, pa tudi kot parlamentarca. Gotovo je, da bo nad vsem mojim po£o«*»jeni bbel spomin na kralja-vojaka Aleksandra, ki ga'vedno spominjam s hvaležnostjo m »potovanjem. »Ere NotrrrfJe« pBc o posojanj« trgovw>-skega ministra Bas uda v Beogradu med dro-gim: Potovanje ministra Paula Bastida pomeni obnovo tradicije, ki jo je inaugirrira1. pokojni zunanji minister Barthou. To potovanje bi imelo v vsakem primeru odlične rezultate, tudi tedaj, če ne bi skižilo ničemur drugemu, nego oživljenju prijateljske m zavezniške zavesti, da je francosko prijateljstvo vedno aktivno. Minister Ba-stid s« je že večkrat mudil v Jugoslaviji, poslednjič kot predsednik parlamentarnega odbora za zunanjepolitične zadev«. Nihčo ne ve. boije od njega, kako močna je Jugoslavija po svojih izkušnjah, kako velik čini-telj je v srednji Evropi in na Balkanu, zaradi česar je treba z njim v primeru vsakršnega zapletljaja resno računati. Ni dvoma da bo obisk ministra Bastida pri naših jugo-slovenskih prijateljih služil ne le go>rx>dar-skim interesom obeh držav, nego tudi fran-cosko-jugoslovanskemu priiateljstvu kar » v službi miru nerazdružljivo. Belgijski kralj v Švici Braselj, 6. decembra. AA. Nj. VaL kra^ Leopold III. je odpotoval v JŠvico. kjer ostane nekaj dni. Norveška ladja v nevarnosti Marseille. 6. decembra. AA. Pristaniška radijska postaja ie prejela radiogram norve* ške ladje »Karnockc. ki ie sporočila, da se nahaja v veliki nevarnosti. trdite li tek prav rahlo, zlasti na tr tem koncu, ki pride v dotik z originalnim lepilom znamke. Na ta nač^n boste lahko pozneje odstranili lepilni li-tek ki ga zamenjali, če se vam bo zaradi večkratnega prenašanja znamke izrabil. Ostanki ne bodo ostali na znamki. Ce bo te delali pametno, se vam znamka nikoli ne bo zlepila, vendar pa bo pritrjena zelo rahlo. Za razpošiljanje in menjavo pa moramo seveda znamke prilepiti močneje. Kadar lepimo znamke v album brez predtiska, moramo vselej gledati na celo. ten vtisfc in se ne smemo držati p eveč ol*orele šablone. V=ak človek ima nekaj zmisla za lepoto in tu ga najlaže uporabi. Posamezne znamke ne smejo biti prilepljene druga poleg druge, ker učinkuje to nelepo in ni izključen"-, da fe nam utegnejo robovi pokvariti. Ne varču jmo s prostorom in pustimo tu in tam kaj praznega, zlasti pri znamkah, o katerih mislimo, da jih ne bomo nikoli d:-bili. pa se le utegne primeriti, da bomo imeli srečo in jih ktdaj lahko prilepdi v zbirko. Risanje polj za znamke zahteva precej spretnosti. Kdor je nima, naj polj rajši ne riše. Pismene opombe omejimo do skrajno ti. Dovolj je, če napišemo leto izida in številko kataloga. Označiti moramo tudi vselej vse ponarejene znamke. Ce delajo mreže za znamke, je priporočljivo, da uporabljajo vselej samo tuš, nikoli pa črnilo, pri katerem je časih rahel dotik z vlažiio roko dovolj, da se barva razmaže in pamažejo tudi aiam^e. Nekateri zbiralci hranijo svoje znamk« v kuvertah. Celotne serije kar lepo dene-jo v kuverte in zalepijo ter napišejo, kaj kuverta v ebuje. Ta način je morda praktičen, ker obvaruje anamke pred pokvar-jenjem, toda pravi filatelist, ki m« j« največja užitek, da vidi fvoje znamke lepo razporejene v zbirki, tega ne bo storil. Lepše Je zbiranje znamk v vložnih koji-ž'rah, ki imajo prozorne pasove iz perga« m i novega papirja. Pri teh knjigah lah o znamke poljubno prestavljamo in Jih tudi ni treba lepiti, ker jih samo zataknemo za pasove. Kakor smo že rekli, mora biti zbirka shranjena na .?uhem prostoru, ker se sicer utegne zgoditi, da se bodo znamke, ki imajo še lepilo, na vlažnem prostoru .'prijele in bomo imeli nepopravljivo škodo. Album na1 ima debele platnice, potem pa ga vtaknemo še v ščitni ovitek iz detoele. ga kartona. Zaprt tudi ne sme biti v kakšni zatohli skrinji al* omari. S tem bi bilo ne' ako izčrpano vse, kar spada v filatelijo in lcar mora poprečen zbiralec vedeti o znamkah in njihovem zbiranju. So še razne malenkosti, toda te pridejo v poštev samo pri raznih specialistih, ki pa jih je prav za prav malx Članki so bili namenjeni zlaeti mladim zbiralcem, da jih obvarujejo škode m jih nauče, kako je treba prav ravnati z znamkami, da imamo z njimi veselje, ne pa slabo voljo in razočaranje. Upam, da so ti članki svoj namen do. segli B. K. »JUTRO« jK»edelj5&s Maja 4 Teden dni filma štiri ženske In en mož Lil Dagover, Geraldina Katova Irena je mlada, lepa in priljubljena. Šte« je 15 let. Ima babico, kri jo obožuje, in ma-ter. ki jo enako obožuje. Lepa je mati in elegantna. Misliti bi bilo, da ne more sreče teh štirih žensk nič skaliti. Vendar Ireno nekaj boli. Prej tako vesela deklica je postala tiha. Iz šole prihaja domov resna m zaskrbljena »Kaj ti je?« jo babica dm-avno vprašuje, k ALi te je kdo razžalil? Mi v šoli ni kaj prav?« Ne, ne gre za šolo Nasprotno: Irena je glej ko prej med najboljšimi in najbolj pri; ljubljenimi učenkami. Tudi v šoli se čudijo njeni nenadni resnosti. >Ali si zaljubljena, Irena?« poizveduje njena sestrica Baba. >»Meni se lahko zaupaš. Ne bom te izdala- Kakšen pa je tvoj junak? Ali je velik? Vitek?« Tudi te šale ne razume sicer tako živahna Irena. Čedalje bolj ie zamišljena in žalostna. Edina, ki je ne izprašuie, je njena Sjubljena mati. Tej bi Irena odgovorila. Toda mati prvič po smrti moža nima časa za svoji hčerki, zakaj v njenem življenju se je pojavil drug mož. To je tisto, česar Irena ne more razumeti. Komai se spominja srvojega očeta, saj je bila še čisto majhna, ko ji je umrl, toda v njeni duša živi oče kot zgled plemenitega, lepe-ja in dobrega moža. Ali lahko kakšna fena |>ozabi takega soproga? Irena molči, ko vidi, s kakim veseljem eprejema ljubljena mati vsiljivega tujca. In pride dan. ko sklene Irena sama izmed štis rih žensk napovedati boi tujemu možu. To je snov, ki jo obravnava film »Irena«. Vloge ln Sabina Petere v filmu »Irena« štirih žensk podajajo Hedwig Bleibtreu (babica), Lil Dagover (mati), Sabine Petere Ln naša rojakinja Geraldina Kattova (hčerki). Prizor iz filma »Pri treh mladenkah«; Svetislav Petrovič in Else Elster žena v sodobnem svetu Kaj delajo ženske drugod Pomena mednarodnih ženskih kongrt sov ne gre nikdar zameta vati. dasi je ujitiova pomembnost lail.iko zeio različna, kar je od-Visno od spretnosti iu sposobnosti vodstva, toda težišče vreunosli žeusKega prizadevanja je nedvomno doma. Nopo šivom stik z Življenjem, spoznavanje dobe. v kateri živimo. razunn-viiiije piubh mov, ki »o v danih razmerah 11 4j * -j peiect prav za uarod. iz katerega izhajamo. o-inos uu neposredne iu daljne okolice, piavi-ino razumevanje tega odnosa in odtou pot v svet — to je osnova na kaleri nima temeljiti tud, dtio atiiskili organizacij. Društveno d< lo. k, je samo sebi uamen. b. s?e moiaio vt-duu izločiti. Kako vr* ženske to n.-h-go konkretno drugod, mi je biio možno neke mere posneti iz bn.h razgovorov iu iz pisanih poročil, ki seiu j iti 7,1« a la ob priliki ženskega kongresa v Dubiovuiku. Iz teh porodil ima človek vti.sk. da »u muiogokje narodne ženske zveze znatno bolj napredne kakor samo vodstvo Mednarodne ženske zveze. Na željo nekaterih bralk te rubrike navajam nekaj pidrol.-n st i. Najnaprednejše se mi z«h« ženske iz Danske. Njihovi ženski zvezi se je posrečilo najti osnovo, na kateri delajo združeno vse ženske organizacije iz vse države, tudi one. ki imajo izrazito strokovno osnovo. Opozarjajo na novo delovno meto !o. k: jim omogoča hitro in temeljito rešitev zastavljene si naloge: Za vsak nujni problem izberejo eksperta (strokovnjaka), ki zadevo temeljito in vsestransko prouči in izdela načrt za najhitrejšo dosego smotra. V okviru zveze same je svet delovnih (poklicnih) žensk, odbor za proučavanje položaja in v obče problemov, ki zadevajo delovno ženo. Ta o,!boi sestoji n. zastopnic vseh poklicev; tudi manuelne delavke imajo v njem svojo zastopnico. Odbor ima nalogo. vestno zapletlo vati zlasti vse one pojave, ki kakorkoli ogražajo ženske koristi. tpr pravočasno preprečiti zlo. Ko je na primer neki industrijec da! oglas, da sprejme v službo samo moško moč. so ženske takoj napovedale potrebo. da je trgo v * m* izpremenil oglas. Poseben odsek ima nalogo, da vztrajno skrbi za politično izobrazbo najširših plasti žensk in da deluje na to. da pr.bori v parlamentu in občin' čim več važnih mest da pridejo na skupnilh kandidatnih listah žensk"3 na taka mesta, kjer imajo možnost, da bodo tudi izvoljene. Vztrajno zahtevajo tudi. da pride čim več žensk kot zastopnic k Društvu narodov in k Mednarodni konferenci dela. Posebno važno delo pa so izvedle danske žene na področju zaščite materinstva. Tu je najpomembnejše dejstvo da je vsaka miti zavarovana v okviru splošnega ljudskega zavarovanja k? ohsesra 90 odstotkov vsega danskega prebivalstva. Posebno zrelost v javnem delu kažejo Švedke, ki so po zakonu iz leta. 1923 popolnoma izenačene z moškimi, izločata jih edino cerkev in vojska. Njihovo delo je bilo zadnja leta posvečeno zlasti borbi za pridobitev novih postojank v političnem življenju — a kljub po pil ni enakopravnosti je tamkaj tudi borba proti odpuščanju že n s k iz služb. Kakor povsod! Nizozemke zbujajo posebno pozornost s svojimi prizadevanjem, da oblaže življenje kaznjenk po zaporih in da jim omogočijo pošteno preživljanje po prestani kazni. Dosegle so znatne uspehe doma. pisale so pa o tem tudi v druge liste. Če so našle kaj dosti posnemal cev po svetu, ni razvidno iz drugilh poročil. Zanimati bi utegnil tudi način, kako nizozemska ženska zveza obravnava razne probleme na svojih zborovanjih. Vsaka snov se obravnava z dveh nasprotujočih si vidikov m z debato. Tako sto se obravnavali na ta način vprašanji ali ima poročena ženska prav.co na poklic in ali naj ženska izvršuje sodr.o službo. Prav tako evgenika. svobodna trgovina ali autarkija iu uiuga vprašanja. Ta način je gotovo zanimiv iju tudi poui en, toda stavlja mnogovrstne zahteve: podkovanost govornikov, zrelost debaterjev, iskrenost in resnost po-siušalcev, svobodo govora in mišljenja. Pri uas zgledu Nizozemk ne moremo slediti. V Avstral.ji se ženske organizacije bore predvsem za ustanavljanje novih bolnic, za izboljšanje zdravstvenih razmer na deželi m za v/.gojo dobrega bolniškega strežm-stva. Zanimivo je moida tudi dejstvo, da imajo avstralske ženske od leta 1902 voliino pravico, a se še nobeni ženski ni pi>sreeilo; da bi zastopala ženske v parlamentu. V Frane.ji je sicer ljudska fronta dvignila tri ženske na ministrska mesta, toda državljanske in politične enakopravnosti ženske napredne iu demokratične Francije še niso deležne. A največja anomalija je dejstvo, da je tam še vedno v veljavi zloglasni Code Napoleon. V Avstriji sedanji režiim sicer ni naklonjen emancipacije k im težnjam žensk, ven dar pa se nekako sramuje odpraviti pridobitve prejšnjih demokratičnih rež.mov. Omembe vredne pridobitve ženskega napora so: gospodinjska zbornica, ženska policija, tržno nadzorstvo, obvezno šolanje va-jenk in druge. Belgijske ženske so se borile za uredbo, da se obvezna šolska doba raztegne od 14 na 16 let, ter so zlasti pazile na to. da so se uveljavile za dekleta iste mere kakor za dečke. Ko je izdala vlada 4 odredbe na škodo žensk v poklicih, so ženske dvignile tak protest, da so vse štiri uredbe preklicali. Vztrajno delo belgijskih žensk dokazuje tudi dejstvo da rase število zastop nic v javnih korporaeijaih. Finske ženske se ponašajo s 16 poslan- kami v parlamenta, ki vse meto delajo zlasti za zaščito matere in otroka. Portugalske ženske so dosegle med drugim uzakonjen je ločljivosti zakona. Estonske ženske ao dosegle, da novo rodbinsko pravo njihove države temelji na popolni enakopravnosti ot>eh zakoncev. Posebne uspehe dosezajo njihovi higienski potovalni tečaji po deželi in mladinske posvetovalnica, ki nudi mladini ljudem po-moč v vseh mogočih potrebah, zlasti pa jim poma«ra v primerih brezposelnosti. Tudi Estonke so si priborile gospodinjsko zbornico . Rumunska ženska xveza največ deluje v socialno smer. Njena posebnost je socialna šola, ki V7.gaja vedno nove delavke pa tudi socialne institucije, ki nudijo pomoč siromašnim slojem Zveza skrbi tudi zato. da seznanja svoje Jonske s tujimi ženskimi literarnimi deli. ki se po njenem prizadevanju prevajajo v rumunski je-zik. Kakšno stališče imajo Čehinje v svoji državi, dokazuje najbolj obljuba minerskega predsednika, ki je izjavil, da ne bo padla nobena odločitev v zadevah, ki se tičejo žensk, ne da bi bila prej o tem obve3č;%* in konsultirana ženska zveza. Indijska ženska zveza se posebno trudi za izboljšanje položaja tvorniških delavk v nacionalnem in higienskem ožini. Naznačila som samo ono vrsto prizadevanja. ki je za posamezne države najznačilnejša. V ostalem je področje dela v posameznih nacionalnih ženskih zvez ih precej enako: povsod se bore za enakopravnost. za mir. delajo za zaščito matere in otroka, za izboljšanje higienskih razmer, za ureditev poklicne izobrazbe. Povsod pn se žrtvuje mnoiro časa individualni pomoči posameznim os^lxim. ki se obračajo zelo pogosto na ženske organizacije in to v najrazličnejših primerih. Nadežda Kramareva umrla V četrtek popoldne je umria v Pragi soproga predsednika prve češkoslovaške vla de dr. Karia Kramafa. ga. Nadežda Niko-lajevna Krantafeva. Jeseni leta 19:10. jo je zadela kap, vendar se je takrat spet opomogla. Pred desetimi dnevi jo je kap zadela drugič tako. da ji Je otrpnila leva stran telesa, hkratu pa je izgubila da.r govora. Od ponedeljka dalje je bila že v nezavesti in ni nikogar več spoznala. Več dni je ležala v agoniji, dokler ni naposled izdihnila svojo blago dušo. Pokojna je pripadala dobro polovico svojega življenja češkoslovaškemu narodu t dušo in srcem. Bila je it stare ruske rodbine Hludove, nečakinja Mihajla Hludova. V prvem zakonu je bila poročena Abrikopova. Z (k. Kramafem jo je vozala vroča ljube- zen. Na mladega češkega politika je imel v tem pogledu velik vpliv njegov rojak, tudi Kramaf. ki je bil v Rusiji upravitelj vele-posestva. Dr. Kramaf se je seznanil s svojo poznejšo soprogo v Moskvi v salonu rodbine Samarinove. Poročila sta &e I. 1900. Za pričo je bil pesnik J. S. Machar. Živela sta v najlepši slogi in pokojniea je prenašala s svojim možem vse trpljenje avstrijskega preganjanja. V osvobojeni domovini je zvesto stala ob strani svojega soproga in posvetila vse svoje sile zgraditvi močne Češkoslovaške. Vedno se je zanimala tudi za usodo Jugoslavije ter je bila v stikih zlasti tudi s slovenskimi možmi ki so se skupno z nienim možem borili pmti Av-stroogrski. Zato ji bo tudi pri nas ohranjen časten spomin! Iz akvaristove torbe O pestrem življenju v vodi Ni dvoma, da je zastopano živalstvo v vodah mnogo obilneje kakor na kopninah, kar j© povsem umljivo, ker eo bilti in so v vodi pogoji za razvoj življenja povoljnejši kakor na kopnem. Zato ee je omejilo prvotno življenje le na vode, ki zavzemajo 70 odstotkov površine nase oble. Neizčrpno je število bitij in ljubitelji vodožitja nalete v»dno na nekaj, doslej njim še neznanega. Če pogledamo na prvo skupino živali, na vretenčarje, živi obilo njih s;cer na kop« nem, vendar najdemo e^lo med sesalci zastopnike, ki so ostali iv-«fi vodam, ktkor na pr. tjulenj, mrož, kit, piiskavka, bober, razne miši. vidra, kjunač in drugi. Tudi mnogi ptiči se hranijo in že,e v vodah. Prav tako obilo plazilcev in dvoživk, potem pa okoli 11000 vrst rib in sLdniič Škrgo-ustnica. Zatem slede ekuj>in^ plaščariev, iglokožce^, mehkužcev, pamehkužcev, členo-nožcev. črvov, mehovcev, spužv in praživa-Iic, ki žive v pretežnem številu le v vodah. Snovi za študij akvaristu torej nikoli ne zmanjka in je akvaristovstvo trotovo eden izmed najzanimivejših športov. V severnoameriških vodah živi med ostalimi ribica, ki ne zrase čez 12 cm in ki se potika po mirno tekočih vodah z blatnim, gosto zaraslim dnom. zlasti v Mississipiju in Missouriju (4943, odnono 4652 km dolži- ne) in njunih pritokih. Po življenju in obliki trupa naiikuje ameriškemu peškavcu; ime ji je pa ovstriz gu^ar (Ajihredoderus sa-jaiiius G.). Na hrbtu ima samo eno dalj~o plavut. 1'f-ed rejK>iu sta pa dve temni jx>-ček.111, ožji progi, a med nama beikasta. Zanimivo na tej olivnasto zeleni ribi je, da se pomika i/.nietna odprtina za časa radi vedno bolj naprej. V mladosti jo una ril/a še za trebušnimi plavutmi, ki .-o pod prsnimi, pri od radi je pa že pred trebušnimi plavutmi v š.rini zadnjih robov skržnih pokrovov. V uvodu smo zapisali število zdai živečih rib, fosilnih rib pa naštevajo pa eonto-logi že okoli HkjO. Iz doslej najdenih »kamenin v raznih plasteh zemeljske skorje od kambrija do vštetega terciarja je_ razviden razvoj od primitivnih do današnjih, organsko zelo izpopolnjenih rib. Mnogo ta* kih rib so našli v rivici in južni Nemčiji, a tudi v naših krajih so izsledili njih ostanke. Po dr. Rakovcu so v tercjamih skladih Savinjske doime. okoii La-seja- Trbovelj, Zagorja in Kamnika zobje velikega morskega psa. ki je imel 15 cm visoke trikotne zobe. Zobje sklenoluskavk, kakor so današnji jese.-tri. so našli v oligoeenkih skla« dih doline Kamniške Bistrice, druge rodove pa pri B rde i h nedaleč od Mozirja. Iz maj* ših terciarnih skadov so nam ohranjeni ribji ostanki zla.-ti v laporju pri Trbovljah. Zagorju in Laškem. Kakor /nano de » terciar v eccea in oligocen, mioeen Ln p e>-cen. Ob koncu m očena se je začelo morje spet umikati iz naše pokrajine ki <-e je ze tudi za časa starega in srednjega zemeljske veka večkrat pogreznila in se dvignila spel nad morsko gladino. Dandanes, ko je paleontologija že prekoračila otroško dolu), se čudimo raznim zmotam prejšniih stoletij- V Celovcu na pr. stoji na Glavnem trgu kamenit zmaj. ki ima prav zanimiv historiat Ogromno okostje bilo najdeno na Gosposvetskem polju, ki so ga seve pripisovali zmaju. Glavo zmaja so prepeljali v celovški rotovž in 1. 1590. je bila kiparju model za sori omenjeni zmajski sjKJinenils 'lava pa seve ni pripadala zma« iu. kajti leteče zavre so bile manjše, temveč fosilnemu nosorogu. £ SENZACS3A 2Trt NOVU SEZO^U TEFAD4M 3Z Nova partija aparatov je dospela! TEFADIN 32 K je priljubljen in iskan v vsej Jugoslaviji. Aparat, v katerem sta idealno združeni prvovrstna kvaliteta in zelo ni^.ka cena. — Zahtevajte predvajanje od naših zastopnikov. Zastopstva v vseh večjih krajih. JUGOSLAVENSKO STANDARD ELECTRIC COMPANY A. D. BEOGRAD — Kralja Aleksandra ul. 17. Zastopstvo v Ljubljani: Radio Doberlet, Ljubljana, Kongresni trg 8 UČITELJSKI PEVSKI ZBOR JUC, SEKCIJE LJUBLJANE, »EMIL ADAMIČ« Javlja žalostno vest da je davi nenadoma preminil v državni bolnišnici v Ljubljani njegov predsednik, gospod PROFESOR GLASBE IN SKLADATELJ Pogreb bo v torek 8. decembra ob 15. uri iz Glasbene Matice, Vegova ulica. Velikega pokojnika ohranimo v trajnem spominu. Učiteljski pevski zbor „Emil Adamič" napodna Tiskarna I LJUBLJANA I KNAFUEVA S IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE /A NAJFINEJŠE . - • » J . - • ' '--i ■ t* v Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnika«. — Za Narodno tiskamo d. d. kot tfakaroarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak — Vsi v Ljubljani.