liblja " jclj »a prsssikev. jMU,d (lailj »ud Holidajra. glasilo slovenske: narodne: podporne jednote Urašsilki U upimrmitkl pro ■tOril M57 8. Lawudalt »», Offlo« of pobile allon: JfMT Ho. UwbiW« S?e. Tutapkoa«< Lasradal« 4635. LETO-VEARXIII. £«5? ^^-SS^T^T^ Chicafo, m, četrtek. 2. septembra (Sept. 2nd) 1920. $TEV.—NUMBER 206. p.bliakMl 4i»tribut«d u»d.r pmiit (N«. 14«) ..tkortMd hy th. Act of OctoW t. ltlT, «• flU a« tkm P«at OH Um mi IIIMa. •I tU A. t. B«tUm», PMtamtor Accaptuc« for •t ipmIbI nU «f pMUf* pmiM f«v In 1101. Act «1 O.I. S. 1IIT, J»— 14. ItlZ. antracitnega poua |$e ni določeno. čele konvencija določi bodočo taktiko za rešitev mezdnega vprašanja Stavke rudarjev na polju mehkemu premoga ae sopet množe. Washington, d. 0. — Neofici-jvluo kroži govorica, da "Amerika delavska 'federacija" ne bo podpirala stavke rudarjev na polju trdega premoga, ker l>o smatrala stavko za nelegalno, če rudarji zavržejo odlok komisijske večine in zastavkajo. II. L. Kcrvvin, ki je aagtavljen pri delavskem departmeutu kot pogajalec, zopet izjavlja, da nevarnost za stavko vedno bolj izginja. "Prvo potezo morajo zdaj napraviti rudarji/* je rekel Ked-hin. "Moje mnenje je, da bo odlok sprejet." Scranton, Pa. — Na podlugi izjave. ki jo je podal Enoch Wil-liams, predsednik koinitelja, ki jc poslal predsedniku brzojavko, delajo časnikarski poročevalci svoje zaključke, o kateril^ se ne more reči zanesljivo, da so pravilni. Enoch Williams je rekel to-I..; "Žuganje z Leverjevo postavo me ne odpravi s pota, ki ga je določilo mojih dvajset tisoč somišljenikov v okrajih Lackauan-na in Wyoming, da hudi po njem konvencija." 1 z teh besed sklepajo nekateri; d* pride db stavke, drugi pa pravijo, da ne pride do stavke. Te Ims,'ogat čikaški trgovec Howard B. Khodes, ko se je peljal v družbi neke žene, ki ni bila njegova žena iz neke krčme pri Nilesu. Žena jc izpovedala, da je bil izvršen banditski napad na Khodesa. Mr- • ' f ---- ----- » " zat i privatnopodjetnilki hlapČo ni, ampak izveden je bil v interesu privatnih premogovniških interesov. Rudarji odločno odklanjajo odgovornost za ta napad iz zasede na zvezne čete in ga odkladajo pred vrata tistih, v katerih interesu je«»bil izvršen. Vsa poročila o tem napadu ge uniiuii""' "»i'"'..... . i \ na purm-im » ic»u ii»i'u»« p»»- Jiški oglednik, ki je neverni I vore jHHiX0 kot beli dan, da je bil maž. pa ne verjame, da je P° liapatj „rjrejen na način, ki mora , ....................lil !•<**- I .. , 1 ___ DEČEK je nafiel lonec zlata. vest o banditskeni napadu rea nična, in meni, da se skriva motiv, ki j«- vodil do umora. Ves dogodek je zavit še v inisterij in menda tudi ostane, tako da Avet ne bo nikdar izvedel resnice. Drugi umor se jc odigral v krčmi, poznani pod imenom " Nilee liungalow." V krčmi je bila zbrana vesela družba. Bili so ljudje, napad prirejen imeti edino namen obrekovati ru darje, ki se bojujejo za priznanje svoje organizacije. Napadalci so po oddanih estrelih zbežali. Nihče ni bil zadet In aretiran. Tako go-vore poročila o prirejenem napadu. To pa dokazuje, da je bil na-pad na zvezno vojaštvo prirejen z namenom, da lahko hlapčoni privatnih in ter« *so v poročajo smeri- na ki (pohajajo v taka zabavišča, od- Lki jMViiosli. ds so rudarji kar je bila uvedena prohibicije»Ipa<|jj ZVezno vojaštvo h strelnim Nekateri so že preje pohajali v I orožjeifi. ni bilo v takih krčmah, kajti Chicago, 111. — 14-letni Kay-inond llortMiberger je našel pod lilevom Adolph S<;hult*a lonec /lata. V loncu je bilo za *l,H00 /.latov. Sehultz je kupil farmo i"in ..a Kduard Mcyerja. Kopali *•. da postavijo novo poslopje, j " s<« naleteli na lonec zlata. Ko-m.i.i j. izvedel Mejrer. kaj ko na-; -I 11 a njegovi nekdanji farmi, ta-' •M i.- izjavil, da je denar za ko-j i —• I njegov brat John. ki ni ni-•lar /an|ial bankam. Johu je lin star oedemdeset l«*t in sr ua-'.i ia v nekem ssnstoriju v Neb-t.iski. . Ta\al je križem Združenih dr-/.i \ /a ujkiin dekletom, ki ni ms-■-ilu zanj. cestne krčme, kjer je navadno pi-jaea tekla od mize iu ho w napol pijani pari ob zvokih slabe navadno hreščeče g«Klbe sukali v plesu. Delavcev navadno med gosti (•(•ne so bile vedno vmoke. \ lake krčme so navadno zahajali ljudje, katerim ni bilo treba opravljati trdega duševnega ali ps ročnega dela. da P^j™- |„ taki gostje so »m- nahajali v kremi v ko je bil ustreljen Paul Willismson. RUSI ODBILI P0U8KZ TINAPADE. PRO- sovjetska konjenica OBKROŽILA lvov, I it ''r'' . Budenljeve deta dospele pred Pru myal v Galieiji; poraa Vran-glove aodrga. POLJAKI POROČAJO 0 NOVIH ZHAOAH. London, 1. sept. Poljski ge uerslni štab prisnava, ds je rdeča konjenica v vzhodni Ualiciji pro drls dsleč južno in severno cmi Lvovs proti sapadu in nekateri oddelki Budenljeve sovjetii&o ka-vslerije ao ae hsglo pojavili v okolišu glaaovite trdnjave Prše-myal. Poljaki ao odbili nekaj na psdov severuo od Dnjeprs. Dalje javljajo ia Varlave, da » poljske čete raokupirala Avgust o vo in Suvalke severnoaapadno od Orodna nedaleč od nemlke meje, V okolišu B!alystoka ae vrfte vroči __________________ boji in mesto je v zadnjih štirih Anglija, Francija in Italija ime- duoh trikrAt menjalo gospodarja -1*- —"»--i© komisijo, ki '»»J London, 1. sept. — Iz Mo«kve svljsjo uradno, ds so Poljski včeraj poskušali z mnogimi prn-tinspsdi, toda bili so odbiti. Poljake čete, ki so lismeravale preko-račitl reko Bug, so bile vrtene na-/j«j Bojevanje ae uadaljuje. Pariz. 1. sept — Francoski kc-nersl Weygand, ki je izdelal načrt /a |Miijeko protiofensivo, m* se poviša mezda dva Šilinga na dan, in drugič, da se zniža cena premogu štirinajst šilingov pri toni. Ultimatični cilj teh dveh zahtev je naeionaliziranje rudnikov, Taktika rudarske organisscije je, da se neprestano sviiuje mezda in znižuje oena premogu, tako da pride ves profit premogarske industrije v roke rudarjev in poteui bo vlada prisiljene nacionalizirati rove. "Ves dobiček rudarjem," je zdaj geslo rudarske organizacije in s tem programom pojdejo v boj. Kolikor je do zdaj znano, je vlada izjavila, da ne sprejme omenjenih dveh zahtev rudarske organizacije. Delavska trozveza, mogočna proletarska sila na Angleškem, v kateri so združeni ruflsrjl železni-čarji in transportni dclsvel, je že odobrila zshteve Rudarske zveze kot prsvične. Danes s« vrSi konferenca odborov trozvese, ki odločijo, če bodo Železničar ji in transportni delsvci v podprli rudsrje s simpstiŠko stsvko. meji. Enaka nota je bile poslana zaveanlikim vladam. Stvar je na videz malenkoitna, ali v zakritem ozadju so tajne sile, ki ru-Jejo proti pravični rešitvi jadranskega vprašanja in Albanci so le orodje teh imperialističnih sil. CEgTNOŽELEZNlSKA DRU2 HA POSKUSA VZDRŽATI OB RAT S STAVKOKAZI Med gost i je bil tudi (ieraid A V|.f||| v nedeljo iz Veršsve v staek. bogat žitni trg<»vee in ;>U J |>Mrix. Weygepd je dejal, da je ni ' kraljiček' iz Landersa. Wyo.• ||iri|H,MM»i| Poljakom, da naj kma-Prišel je v Chicago po poslih in L,, wkl«*nrjo mir pred prihodnjo xz,.| je s walH» svojo družino. spomladjo, ker takrat bo rdeča govoril ne je z drugimi m«-šetarji Kuaija lahko imela ogromno no- DELAVSKI POHOD NA DE-LAVSKI PRAZNIK PREPO-VEDAN. Denver, Oolo — Polkovnik C. C. lialloii, sapovednik zveznih čet, je prepovedal delavski pohod na Delavski praznik. Zsbsve ns prostem SO dovoljene, t oda brez jsvuih govorov. Zvezne čete Še zdaj niso odpo-klicane, če p rs v Je v mestu že z1 " . ------ veda pil i' Pričeli so plenati ob »leni a" »Mdeli veaelja ki večinoma ^iini niešetarji. špe-kulantjc. veriŽniki. katerim m- »u treba inidlti /a denar > drullM Staeka Ma se nahajali tudi neki (iarnean In.rfni mei^iar. ojego m »proge, neka goa|KHl.^ns \|«rv Kan« m drugi. Oarneeu M gdč Kane ata ple^a In ko ato •e obračala mimo ioše. v ksteri Je sedel Psul Willismeon v drui NEPOŠTENI KONSTABLERJI liat tri eente. I*«tnik navsjs vzrok jMKiražitev izredno viaoke ren" tiskovnih r»"trel»4čin Ind — II D Fleming. vrhovni lovaki čuvaj, je do segel .ds je M!s odvzeta zvezds dvanajst konslsblerjem, ki *> ši ksmrsli ribiče, katerih dom ni bil v Indiani Obtožnica očits konslsblerjem. da mi vlačili ribiče pred mirovne »odnike v Oary. kjer morali položiti por»»štvo. Veliko aretiranih ribičev p« ni nikdsr več videlo por«»4tvs KONVENCIJA S. S. P. Z, t i . i Obioago, 111. — Ob devetih dopoldne je 1 predsednik Avgust KuŽuik otvoril konvencijo "Klo. venske svobodomiselne podporne aveze" s primernim nagovorom, ns kar je šla konvencija takoj na svoje delo. Hprejet je bil duevnl n»d in izvoljeni so bili potrebni odborniki za časa konvencije iu potrebni konvenčnl odseki, ds gre zbory-vsuje hitreje od. rok,^ Kouvenčnlin pradsednikom je bil Izvoljen /John Kslsn, zdajšnji gl. blagajnik, podpredsednikom ps br. Trbee. Zspisniksrjems ats bila izvoljene br. Polsk In Vrbič, rediteljem ps br. Wlllism Krslj. Vseh aborovaleev je Štiri in petdcaet z glavnim odborom vred. Keje ae l»<»do vršile od osmih zju t rs j do dvsusjstih iu popoldne od pol dveh do pol šestih zvečer Poverllnl odbor je (sidsl avoje poročilo in je nsšel poverila v redu. (''ssuiksrskiiu poročevalcem j« dovolila konvencija vstop. Pri popoldanski seji mi bili izvoljeni v odsek za reaolueije br. dr. Keru. Zupenčič in Tomszin, Konvencija je |»olrdlls. ds oats Iie kot iMisek za prsvils odbor, ki as je določil gl. odbor Pove-rilnemii odseku je bilo nsročein<. da pregleds predložene račune zs vožnje t roške dslegetov Hr Ho m rs k je vprsšal. če mi val I delegat je prsvilno izvoljeni Na |stala je stegnaeijs in br Hosirsk j< predlagal, ds se ainslrsjo prs Ivllno izvoljenim vai delegstje, ki Lo bili Izvoljeni v meseeih juni in jetl ae pu»l<« Brest-Litovska se nsdsljuje. Ii Berlina poročajo o veliki sinešnjavl' ob prusko-potjakl meji na petdeset ndlj dolgf črti od Kolna do Avgustova. Tam so ruske in poljska Aete ponu4av ne, toda vae ao odreaane od njihovih glavnih vojsk. Kna va* je v rokah boljše vik o v, sosedne ps v roksh Poljakov ,vssk čas ps pre« korsči nemško meje skupine Polja*kov iu zopet grups Rusov, Is Psriss jsvljsjo, ds je ukrs jlnskl ronegnl Himon Petlura pri-lei rogovllltl na skrajnem Južnem koneu gališke fronte proti sovje-tom. Carigrad, 31. svg. — Vrsnglove čete, ki so jih prepeljale frsnoisike mjiie Isdje s Kri ms ns zs|isduo obrežja Ksvksslje v Kubsnu, so že obkoljiui" In odrešene od glav uo Vrsnglove armade us suhem. Dve sovjetski kavalerijskl diviziji sta okupirali Novoaleksijevsk, ki se nshaja šeit milj od ozkegs pre. la za ns Krim. Vrsnglove čet«. u*% sV\erncm Krim i se polsgoms w miksjo , pred silovitimi napadi rdeče vojske. Hovjetsks srmsds, ki je pred enim tednom prekors-člla Dnjeper. je prodrls do črte od Alnševs čer tfernajn iu Togs jovsko do Kslge. Boljie viški cent rum im« pomiče proti Jugu s namenom, lis rszeepl Vrsnglovn armado in zsjsme njegovo desno krilo. Pri tem manevre Je zsposle nih okrog 40.000 mol Mivjetsl«' vojske Vsr/isvs, 1. sept. — Prcmlrovus pogajanja v Minsku so prelrgsiiS in poljsks d.legsHJs se Je vrnils v Varšavo, I ri.dnikl psohni vlek Atiri oael* m aadoMle teške pafkadbe. jnli in kssnsjs ReMilueija br Ko mrsks ac sprejme z zaključkom, |da ae prevede v sngteščino in po 41 je takoj državnemu zavaroval nema komlssrjti v ftpriegfleld. US Konveneijs sklene, ds sop*^ nik v Miki ds« sproti aen*** v ti laksrmi In tisks in ds se vsakemu delegat u izroči po en irtis V« vrsto pridejo p*»r»čiie gl, odbornikov. dni ni več akorsj iM^N-negs gilni-njs čet v VarŠsvi Medtem je p«# litičns krizs prlklpels do višks Voditelji socialiatov In dragih bolj nspretlnih strsuk zshUvejo, ds »e tekoj siilde nsrobijajo drug drugega zaradi vere, bodo uničene kmalu tudi delavske organizacije. Delavci morajo biti vedno na straži proti hujskačem ki p<»džigajo k verskim, plemenskim ali narodnostnim bojem, ker taki boji niso le skrajno sirovi, ampak ker di rektno tudi škodijo delavskim interesom. Podjetniki niso prav nič izbirčni v sredstvih, kadar je treba razbiti delavske organizacije. Njim je vsako sredstvo dobro, ne!«» kroni a J proti 4 in dal ta-glede na to, če je skrajno sirovo, ako le služi njih ciljem in namenom. Vurski boji, ki so bili zdaj zaneteni na Irskem, naj služijo delavcem za zgled, ds kujejo le sebi verige, če se udeležujejo takih bojev, ker razbijajo edin-stvo delavstva in drobe njegovo moč. Delavci so močni, dokler so organizirani ne glede iui vero, narodnost, pleme in apol in kot taki tudi zahtevajo svoje pravice in zboljšanje svojega položaja! ilavjfe. ia Proavoto napiaal dr. Ivan Cerne, LjuMjasa, 11. V tvojem zadnjem članku sem par potezah naslikal današnje raznim- v prometu, prehrani, industriji, uredništvu iu delavstvu, kmetijstvu ter trfqvityj, tako, da ao preoatale za razgovor še važne zadeve valute in bank, ter državnega finančnega gospodarstva. Z vprašanjem valute je s finančnega stališčs podan odgovor tudi fca državno finančno gospodar-atvo, ker razen absolutističnih odredb za kurz . krotke nasproti dinarju, ni bilo ničesar drugega odrejeno, kar bi ae res p finanč-nega#stališčs moglo impuovati državno finančno gospodarstvo. Pričuem torej z v^H^o. K? *e je npvcinbra in,4*cemt>rg 1918 u-jedinjenje slovenskih in hrvatskih delpv duiuianje dr&ve s&r-.b jo izvršilo, ter ne (joločitev bodoče državne obliko (v^dinpe) ). odločitev, ali bodi delava kraljevina, ali naj ip»a kako druga uatavno obliko prepustilo u-Htuvodajui skupščini — ki ima od ta avoje pravice tudi saojč j-«nc — je prvi miniator Niitfič določil vrednost dinarja do 'krono a približnim takratnim razmerjem na trgu, tako, da je valjal 1 dinar K 1.50, ter je nakaj čaaa obveljalo to razmarje. Ko ae je razkroj stare Avat rp^gn^cc #iwpur bije pričel čutiti ipt demonom f gu, in ae je r^znjerje VpU* jdo S' potrebno več kakor 4»bro leto Uy za ta fe ni uikakih priprav. Take je toeej prišla Jugoalavi ja do Hvojega deuarja, krousko-uinartkih novčanic, kakor ae so-i t jo uradno. Dana* ae v 1'i^ku, to j« v slovenskih in hrvatskih krajih bivše monarhije, še va* /tujjuje iu plfč^e v kronah, ter* i( v iati višini jztm^fiti v dip jih. Cene, ki ao bjle valed sol urjeih razmer v Sloveniji že med1 vojno in (utU po prevratu nižje,' kot na Hrvatskem in posebej še; Krbiji, so ae sldaj že izenačile, tako, da imamo tutfi vsledtega taji) .velikansko draginjo v vseh predmetih. Kakor so ae cene tu iteupč}le pkoro z onimi v Srbiji a! so vendar Se nižje v Srbiji sedaj tpmelji ~vse računanje ua dinar j h tuko se bo4o tudi v ostalih ( elih (fržave akušale cene izena i iti-s onimi v Srbiji, ako bo po> sod vpeljan dinar. To bi dane** poslabševala je tu^i fi^apčoi jni Jiinter to grabil in,določal "ti ča-kn do časa kurz ^jnarja, le je vzel za podlago kurz (lj^rja j Hi"prf*tedUi" .njt Bongradski borzi. %dijp pnr tisoč kron, boi torej izpromembe knrzov krone od 1.50, pa 1.30, 2.50, 3.^ 3.p0 in konečno 4. -f za ep dinqr, pjji čemur je sedaj ostalo. Bo ptič nujbržc tudi fe nadalje ostalo' pri tem kurzu, da si zanj nf njki ga opravičila in nik^ke podlag^, rasun moči, ki jo more izv^ati tretji del prebivalatva na' 4rugi dve tretjini. Kako je moglo j)iit,i dp \f ^p- jo zgnitpiv pojav, J*i bi #a $lo mogoče razloiiti v,daljšem živeli predavanju, v kratkem porp^u, kukoršen zpačaj ima ^ Žl^noU, to ui mogoče. Hpeepi r^jc opuzf). riti ua pos|eai(?o .iifi iift^n, Hak)> je prišlo do tega razn^ria, W ^ danes ae ne kjMUijp tako j^atMt,ro- pHpfi. falno, dasi jih že precej roo. Kakor aem 2e oipauii se ie fi- nunčni minister pri določitvi svojih kurzov za dii^r proti J^oMi oziral na k«rz ki-pue na beograjski borzi. Tu)taj se jp kurz krqpe poljubno do|p§oyil, ne j^p v^p^i-auuju mi ponudb tuar stuvuo po vlckV<;tu drugega finančulka, a pa novjirnoKt, da bi se" kprz Jctp-r.o valed nakupov Srbov v p^i-eunskih oi^fajlh—Prečani se zove jo val probivulei preko Drine, torej jugoal. ozemlje razpadle dr-žavo — poboljšal, ao je moglo to popraviti prav hitro. iMljo je tia borao veliko število kroni ki so kurz krone takoj poslabšale, ra /en tega jc pa finančno ^jjnister. »tvo tudi iva zunanjih trgln prodajalo krone sa tujo valuto in dinar. Id jc aaveda s tem prido-l il. Fatalno je nevede t9, 4a bile te krone, ki .so služile za zvišanje kursa dinarja in sa ubijanje jugualpvtuiake krone, naša I'tat, od Poečauov, to ao jiravi v tem slučaju iz Slovenije plačam davki, ki r imamo pri as« najbolje urejeni Uav^ui aparat, ju ae davki povečini tudi aapo prj nas plačujejo in tatirjavajo- Ur vatami davčni aparat je popolpoma ue-zadosten sa novi čaa, Srbija pa aploh nima nikakega davčnega aiatema. izpremambe v valuti U nT. Xferby, AntfUJp, katere se* je ude opaziti.' Ta bo prišla takrat, ko< 4eiilo 1210 dalegatinj. Ta zveza bo odpravljena krona, in bi se i mol o vse r«čuniti v dinarjihk-jto bodo davki v sedanji višini krop, iykor se ^ sstlaj zi|trjuje, di drugi sloji prišli z zahtevo, ki jp bp stavila delava, da ae niiho-, vi sedanji prejemki ])lačujcjo v višini kron z dinarji/ V tem tiči vsa katastrofalna nevarnost te lutne reforme, ker ae bodo eene, ae danea glaae v kronah akuša val « l^eUikU je obdržava ta 'Ženaka zadružna zveza' v Angliji svojo redno konvencijo v 7 je ena izmed uajboljaktivnih žepskih di^#»v v AngUji za za-tožftijitvp ,U» je velUto pomagala, da se je družno gibanje tako zelo razfcirflo v Angliji. j jutnjki, iat katere ni rešitve. Da ijes S4^ sicer to še ne pozna, kej Mi še računa v kr9nah, kakor hit-'1 ro bo pa račn|ianje v dinarjih obvezno, je katastrofa neizogibno tukaj. Vsi prihranki, vse vre 1 tluote, ki ae izrekajo sedaj v kro i.ah, bodo izgubile tri četrtim svoje vrednosti, ubogi hranilci.il jenski 8pol| »ko se hoče »boljšati celo življenje bodo dobili sedai amo jedno četrtino tega v dru Itih jednotah. ki pa zanje ne po menijo ničesar več, ker ne dobi jo skovo i^Česar več za to nove svoto, Jtot so dobili preje za enaJ ko svoto v kronah. 8 tem priče nja razlastitev prečanskega deli prebivalstva, ki bo imela za pc posledico njegovo obubožan je in zadolžitev. , Kljub vfcm protestom sc za iz premem ho tega valutnega vpra ►anja ni napravilo ničesar, kei pimajq PreČani nikakega vpliva.. Masi gre za njihovo kožo. Jedinr i>reostaja upanje, da bo ustavo dajna skupWiha, torej definitiv nI parlament nekaj v tom ozirr napraVil, ker se bOdo takrat že prijele kazati Žalostno posledic« valutne reforme. • fcedaj so izgledi za naš denai postali brez našega sodelovanja nekoliko boljki. Žetev, ki ae s^laj Ko je bil torej kura jugoslovanske krqne, ki «e je n**) ,tm prav otročje žigosala iu p^tem a inarkieami jednako nezgdoat-no raananiovala, umevno ponižan, j«* finančni minister napravil komuni le prej navedeni korak in uradno določil kurs dinarja pro- Hh jr oanpčena eena v dinarjih. r drugim tlakom, v kronah pa štt-iikrgtna svqU .din^ jr/. 11 bpp-kovei «n začasni. bo«lo pa naj-brž«- ustali dalje časa V prometu, ker livde #a fttevilp iv>vi|» i^n kovrtv, a katerimi hi Umei^ali tudi slari arbAi bančni dinarji' — pribllino 5 miljarde dinarjev,1 toga dinar ua zunanjem trgu ra ste in ž njfm v četrtini tudi krona, a le za četrtino, tločim bi sc •lahko sedaj popravila krona dn bi dosegla tujO predvojno valuti Dpklor je vkbvana krona v tc razmerje ji ue bo mogočo iu zate jo usoda krone v tem Mufoju od jo^eua. Km/iiii |H>nearečene valutne reforme, nimam v državno finanč tom poglcJu ničesar bistvenega /aimamovati, raann, da omeuirn, slab uspeh prvaga državnega po •ojilu 4(K) milijonov kroti. Vzrok > pač ta, da fitvaočui minister n M dosedaj smatral za v redu o, da brvče kako dobro beaedo za pred vojua iu vojna posojila atgrc mo i.arhije in aevuda ljudje ne vedo* kaj bo s tem uitkovim pramožo iijem. Za enkrat je .vse samo pa-. t»ir in za nov papir zopet dajati donar. to osi nikomur pe gro v glavo, kor vendar postaja de mi nekaj vredeu. F1.0U Ameriki smo pridobili v par maaaoib preko *tc procentov, tako, Am je krona pri pobila na vradnoatl in ni trobg veš dajati za dolar J50 marveč, samo SO krqn • Omoniti Ui bilo šr prvi jirora. lin ministra. IU odpira malo svetlejši pogled v bodočnosti (Ta proračun iakaauje aieer nekaj f»9Pf>enjeal|» poaUvk. v c^ati t« je dosti sadova^ in pokazu je primanjkljaja samo 100 milio* npv dinarjev. JDočim mkazuje Če-Itoalovaaka milijardi: deficita, fVaneija. Nemčija in druge dr-Uve pa |e ogromno večje avote, af varkakor *adQvoljstvo. da nafi finančni proračun ukazuje na-ino 100 miijonov, ps naj si ho Ako sc ozremo nazaj v pretek-.pst in primerjamo sedanji polo j(aj z preteklostjo, vidimo ,da mo napravile velik korak v splošnem našem napredku. Pred nc taj leti je bilo obče mnenje, da ji prostora za ženski spol v jav lem delovanju, toda sedaj je do. ,da mora delovati tudi |plošni svetovni položaj. > Pred nami je velika nalogp, laloga odpraviti zlo v katerem le nahaja ceji svet in raditega iuoramo storiti vse, kar je le 1 aŠi .{poči da izboljšamo sedanji .joloža^j, v katerem sc nahajajo 'taroki, dobro nam je znano, da ;;flada velika beda v nekaterih po-;rajinah in naloga našega giba-jija je, da' odpravimo neznosni jboložajv ^katerem se nahaja ljud j,tvo. Pripraviti ' moramo ljud ^tvo, ^a .prične samo misliti, kar ie največkrat' zelo' težko *,to(la tko smo odločne, se nam bo po-rečilo. .; Največja krivda, da je to toli <0 revščine na avetu ,da toliko judi umira lakote, pa leži v šolanjem sistemu samemu. Kajti lapitglietlčnem sistemu živi me-peščica ljudi v vsemu izobilju, 'elika večina ljudstva ima pa ko- ------- , mnu H toliko, da eksistira. Na eui npravlja, jc naravnost ogromna. itmi najnujnejše bogaatvo, tukb, cla je še ni bilo take, valed ^ drugi največja revščina. In to c lahko apremeni/ Ženski spol j< »ričel misliti in vprihaja vedno »olj v javnost, gtari sistem, v ku erem jo ženski spol moral Živeti e pričel razpadati in bo kmalo popolnoma razpadel* in nadome til se bo z novim, boljšim. Prido tile »mo si izkušnje v našem živ jenju, postale smo praktično in edi tega bomo tudi vapešue, ako rnipo delovale po začrtani poti Za družništvo, katero je naš ilj, je civilizacija. Naravna zo ueljaks, bogastva, katera je Bog ustvaril za yse ljudstvo, bodo malo prešla v last vseh lju
  • e-1 fmm je naša največja dollaoai, nih večkrat. ilMsva kaže napet«, da atortmo vae, kar je le v naši Kamo sa to i>a |rre modi da pridobimo ljudstvo ra \ pnhmltijem Člankn hočem našo stvar, da ae vadigne proii Hpvorili « denamlli m vodih ia' temu slu. Ae dobro nam je r ipo-d.-ughiMi «.vodih in saVarovalbt. minn atiahota aadaje vojne ia eak jagosl* ve nekih. 1 radi tega smo odločno proti vsa- kemu militarizmu. Za rešitev mednarodnih afer je potreba s*-mo nekoliko zdravega razuma ia razsodnosti in izogniti se vsalu-mu slavohlepju iu častiželjuo-ti, kar največkrat povzroči vojne!' Me sipo začetnice tega velike-ga dela, katerega smo si naložile in ako bomo delovale po strogo začrtanem programu, borno kmalu videle naš vapeh po celi debeli. Naša naloga ni aamo izvrViti to, k|tr dobimo od naših zvez, kot n. pr. da se reši pravilno statm-vanako vprašanje, ki jc tudi zelo važpo, antpak rešiti moramo še važnejša vprašanja, katera so pred nami. Da ^toremo to »gori ti4 »moramo delovali na te, da pride več žensk v javne urade in /&■ stope kakor tudi V parlament in razumno tudi v zadružniške odbore, kaj- je iftlo velike važm.Hi za splošno zadružništvo. •Naša edina želja jc, da sc to gibanje razširi po celem avetu iu (la bodo v tem gibanju vsi narodi, in ds se to dosege, me moramo sto-riti naš del, moramo nadaljevali z ga početim delom, * izobraževati in agitirati med ljudatvom in v tem delti se ue smemo utruditi. Treba je .več denarja, treba je obdelati več zemlje, —- in vse to imamo mi v rpkah. Delavstvo še ni pokazalo syoje moči. Nc sm«. mo ostati samo pri idejah o zadružništvu, ampak moramo jih tudi udejstviti .kolikor nam jih je le mogoče iu dosegli bprno veliko. In sedaj sc nam nudi najj lepša prilika in radi tega poziv-ljem slehernega, da gre ua delo in dela z ramo ob rami, (fcla, ko likor mu le pripuščajo moči Razveselilo nas je, ko je bilo poročano, da se bo odprla trgovina z Rusijo. To je šele pričetek, kajti naša zahteva jet da trguje mo z vrfemi narodi in da vsi narodi trgujejo z nami; nihče nemo re živeti satp zase. Za časa voj" • to se ustanoviU mogočni truNti, in velikanska podjetja, ki postajajo večja in močnejša z vsakim dnevom- In tn jc vzrok, ^akaj te morajo vsi delavci združiti, vsi delavci postati člani zadrug(, člani strokovne in politične delavske organizacije, sploh delavci bi morali biti združeni v eni jjgmij¬i,--; * ^ Naše zveze rastejo in se množijo na Članetvu. Naša zveza ^te-je sedaj nad 44,000 članic. To jc apet dokaz, da raatemo in da delujemo po za^rtjtnea programu. Toda nismo še dosegle cilja in pred nami je -ie veliko dela, izobraževalnega in agitatoričucgu. Za vse to potrebujemo delavcev in denarja. Prepričana sem p*, da bomo združene premagale vse te ovire in de- bomo napredovale bolj kot smo dosedaj. Pred nami imamo cilj in z našim geslom, ki nas druži in vspodbnja za delo. "Kden za vse iu vsi za enega" bomo dosegli t^t cilj." Polog važnih zadev, katere so bile na dnevnem redn te konven cijc je bilo tudi vprašanje o združenju hach delavskih organizacij v Angliji in predlog v tem o-ziru je bil sprejet z ogromno veČino glasov. Sprejeta jo bila na slednja resolucija: "Kor so dele gatiuje \c konvencije prepričam da je potrebno za zadružno gibu njo ustanovitev lastno politiem-delavske organizacijo, ta kongres uajprisrčnejc pozdravlja iu podpira zvezo z delavsko stranko In v te namen pozivljc slebrim podružnico, da delujejo na svojo organizacijo ,da pripozua delavski praznik, prvi maj, kot dela* ski praznik z namenom, da f" njihovo gibanje obrne v aašo smer m zahteva da pripozua. da je zadružništvo del cel«uega delavskega gibanja . Nadalje je bila sprejeta tudi resolucija sa ustanovitev velike mednarodne zadružne organtza eije in ustanovitev mednarodni* zadrulne trgovine. Tega kongresa se je udeležila tudi ga. Lanabury, ki je poja*nj' vala razmere v sovjetski Rus*j'. kakor jih je videta ona. Nato je bila sprejeta naslednja resolucija: "Zbor britakih zadružni'*«" pošilja bratske poadrave in si.n-pstije tovarišem v Rusiji, kjer so nadomestili kapitalizem z zadružništvom Ta zbor pozivlje tudi en gleške in škotske zadružne veletrgovine, da stopijo v trgovska pogajanja a delegati ruski!-/ • i' iu ki se sedaj mudijo v At* gliji in da na ta našia ustaoovi jo podlafro za svetovno sadruŽm» trgovino. Ta zbor tudi apelira na vlado- .da ukine blokado sov jet ake Rusije, ustavi vojao Poljsko ta Rusij" ia da po^' čud hitrejši mir in trgovino." PROSVETA Nadzorni odbor. Tiskovni odbor. ••^»IP i® ♦ Združitveni odbo*. PI.EN RANDITJS 80 OROPALI ŽE ^ POSTAJO. Hobart, Ind. — Neznani ban-jitjt. ao obiskali postajo peun-vlvanske železnice in oropali po-stajiMir« uradnika za $360 v go-U(Vini, voznih listkih in drugih vrednostih. Baudit* sta zamorca in zdaj ju oborožene pa- trulje. bdjbvita tatoa. Chicago, lil. — 46-letni Harry K Danici »c je pripeljal s svojo nevesto V (Jlrieago, ki Šteje komaj devetnajst let, da jo poroči. Ko je nevestina mati izvedela, kaj se godi, »e je pripeljala hitro mt postajo. Mati in hči sta se pozdravili prav afekcijonirano. Po izmenjanih poljubih jc pa mati potegnila iz rokava pasji bič in pričela z njim udrihati po sivolasem ženinu. Detektivski aaržent Terrenee Kelly je posegel vmes in je hotel spametovati bojevito taščo, a tašča je tudi njega oplazila parkrat po obraSu, preden jo jc ukrotil in odvlekel na policijo. £T- dovršena tihotapska zveza. 0. — Neznan na tla majorja Waahington, D tolovaj je pobil H. S. Greena v njegovi sobi. na kar je odnesel dvanajat tisoč dolarjev. Pozabil je s sabo odnesti nekaj srebrnega denarja in za tri tjgpČ čekov. Major se nahaja v bolnišnici. nemogoče kovati profit is ljudske krvi.'' KROJA&U DtLAVOE Tili AMERIŠKI SOCIALISTI PROTI PODPIKUTJU POLJAKOV. Waukegan, 111. — Farmarji v okraju Laku pripovedujejo, da w zdaj pojavlja izredno veliko število letalcev. Kadar sede kje letalec na tla, takoj se prikaže tovorni avtomobil, li sta bili ubiti in Šestnajst pa runjenih. Ognjegasci so neumorno dclaliTiad eno uro, da so potegnili mrtveca iz globočine. VIHAR V OONNOTCOUTU. New Haven, Oonn. — Vihar, i jc divjat prek tc države, jc napravil več kot za dva jn'Uona lolarjev škode. Ubiti sta bili tuli dve osebi in več oseb je bilo ranjenih. Toča je napravila veliko Škode na polju. Podrtih jc bi-lo veliko-fgrmarskih poslopij. Velik proteatni shod v Jfew Yoriro. Ncw York, N. Y. _ Na velikem shodu socialistične stranke, ki se jc vršil pred par dnevi v tukajšnjem Centralnem opernem gledališču, je bila aprejeta resolucija, ki obsoja stališče ameriške vlade kot je bilo izrečeno v znani Wilaonovi spomenici gicdo ruako-poljake situacije. Rezolucija se glasi, da je javna tajnost, da ne bi bila Poljaka nikdar invadirala Litve, Ukrajine in Husije, če bi ne bila nahujska-na od Francije, kateri pomagata včasi odprto in včasi na ekrivaj Anglija in Amerika. Dalje pravi resolucija, da Poljska zdaj plačuje kazen, kor je odbila ponovno in povno pouudeu mir sovjetske Rusije in ker je šla po kostauj v žerjavico za sovražnike Rusije. Interesi poljskega ljudstva kakor tudi ljudstva Rusije in drugih obmejnih držav zahtevajo, da poljska vlada zavrže svojo imperialistično politiko in se odloči za mir. t 'Rezolucija zaključuje: "Interesi ljudstva v Združeuih državah in po vsein ostalem avetu leže v tem, da Rusija sama reši svoje laatne probleme brez vaškega diktiranja od zunaj, da prenehajo vse vojne proti Rusiji in da se odpro vsa trgovska in transpor-tacijska pota v svrho, da ljudstva posvete svoje eneržije ponovni zgradbi aveta, katerega so podrle kapitalistične vojne v zadnjih šestih letih. Iz tega razloga protestiramo proti vladi Združenih držav, ki poskuša ojačiti poljske imperialiate in jim dati priložnost, da pouove uapade na sovjetsko Ruaijo. Obsojamo ne-pretrgan^ pošiljanje streliva in orožja iz ameriških pristanišč na Poljsko in Vranglu v južno Rusijo ne glede pa to, če gredo te pošiljat ve na račun ameriških kapitalistov ali po naročilih angleške in francoske vlade. Pozdravljamo korak angleškega, italijanskega in belgijskega delavstva, ki noče prevažati orodja za masne umore njih. bratov delavcev v drugih dežavah. Izjavljamo, da bomo nadaljevali delo politične in gozdarske proavete med dela v-skimi masami v naši republiki toliko časa, dokler bo kapitalistom in njegovim političnim hlgpecm BalUmore, Md. — Besedičenje v velebuuiškem časopisju, da padejo cene iu pe^ptovoat, za koliko H4* povišajo cene paradi povi sanja železniške voznim-, Mu |h> vzročilg, da trgovci uc naročajo /jmakih oblek. Zaradi tega je tukaj enajst t i$oK' delavc-ev skozi n dtyi v tedpu brez dela. Velebizniško časopisje sicer zvraša krivdo na vi^ko mezde in pravi, dp zgradi visokih mezd no-e« ljudstvo kupovati zimske obleke. Neumnost! Zdaj sploh še ni sezona za nakupovanje zimske oblcltp, in če bi delavci rea prejemali visoke mezde, tedaj bi prav lahko kupovali obleke. ,Vpr«\v zaradi tega, ker mezde ne aoglaša-jp z izredno visokimi profitarski-mi ucnaiui, ki ao jih postavili tovarnarji iu trgovci, ne kupujejo delavci oblek. ZVEZNI ČETE V RUDARSKEM DIBTRIKTU. I ■ "1"' Williainaon, W. Va. — Sem je (hispelo zvezno vojaštvo iz Camp tihcrmaua, O., da opravlja službo v stavkovnem okrajni. Državni kionatabjerji bodo odpoklicani, ki so bili tukaj, odkar so rudarji za-sUvkali, da izvojujejo priznanje organizacije. V DOtBI "BV1TE" PROHI-BIOUE. (Nadaljevanje a 1. strani.) 14 nekega borznega mešetarja, j* Williamson napravil o gdč. Ivanovi "šaljivo" opazko. Vložena je bila pritožba pri vrhovnem natakarju kot najvišji instanci v krčmi. Naatal je mir, ki jI trajal tri ure. Bilo je okoli dveh, ko so se veseljaki odločili, dn gredo domov. V tem Času je steklo precej žganja po suhih grlih, tako da w> bili „ ponočnjaki pripravljeni za argumentiranje. Naatali so argumenti zaradi izrečene "žaljivke." Argumentirati j domovino a jamstvom, hitro ln najcenejše. Ne Izb ro se vedno preetori na BSSS&SSH rantovano de njegove^ mes|a. ov s garancijo^ tovaaju. BANČNI Prodaja denarnih nlh cenah, zavpde v Isplaševenie Je sa predlofto dotiJoim denarja, «r katerikoli NAKAZNICE. » aferi p*tU*. HdM po VL02NE HRANU NE KNJIŽICE. mvStSai ped jaaMtveet. V tem odSSe Se i nlkl. kateri ievršajeje i p«,Metsv, poslednje volj« movinake viseti. Peeetmi hotel ^trebujsU' I eoborni, Čitalnice ln petaikoai; ta SS nsila-iTSe preadšljaju. vetov, obrnite se ZJauLj VOMC OTY. Ustava d Annunaijeve "država". Reka, 31 .avg. — (Aaaoc. I*reas.) — Gabrijel d'Anjlunsio, ki vlada na Reki še euo leto, je danes objavil ustavo nove države, "italijanske regeuture v Kvarnem", ki se ursduo proklamina dne 11. septembra, ob obletnici d*Auuun-jijeve okupacije. Država bo obsegala mesto Reko, uekaj zaledja ln Več otokov v Jandranakem morju. Uatava je dolp dokument, ki j< apisan v poetičnem alogu. Spreme ni se lahko vaakih sedem let ulj pogostejše, sko tO zahteva pne tretjina državljanov. Reka, ki se imenuje v ustavi "čuvsj latinske civilizacije ns skrajnem vzhodu", tfostane odprto pristanišče za vse prijateljske narode. Ustava dolo splošno dolžnoatno vojaško užbo za moške od 17. do &5. leta Država bo imela dve zakonodajni z|iornioL in izvrševalno komisijo, kateri bo nsčeloval minister za vpisuje zadeve. V slučsju "ek-atremne nevarnosti" se izvoli diktator. Dslje določs uatava, da ae morajo vsi državljani registrirati loot delavci, ki ao razdeljeni v de-aet kategorij. Zajamčena je avo-boda tiska, govora in miall, zboro vknja in sdruševanja v verake ali kakršnekoli druge svrhe vsem brez ozira na spol, pleme ln narodnost. Ustava jamči tudi minimalno mezdno lestvieo ln državno podporo v slučaju bolezni in brez poselnosti ter starostno zavarova-aje. Zastopstvo v zbornicama tc melji na direktno proporčnem vo-lilnem sistemu in zajamčen je ro ferendum in odpoklic izvoljenih poslancev in uradnikov. i Tajfun na Filipinih. Manila, Filipini, 1. aept. — Zadnjo noč je tukaj razaajal močan tajfun, ki je povzročil stotisoče dolarjev škode. Vihar je uničil električno napravo in vrgel Manilo v temo. Neštete hiše ao razkrite in na tisoče dreves je izruvanih. Mnogo oseb je ranjenih ln brzojavna zveza s bližnjimi kraji je pretrgana. Nevarnost epldemičnih bolmi na Poljskem. Gdanako, 27. avg. — Ruska poplava poljskega ozemlja, ofenzive in protiofenzlve imajo eno gotovo posledico! epidemlčne bolezni. Vsa organizacija smeriške pomožne komisije je uničene. Rusi so vplenfli ogromne zsloge medicinskega matsrijsls v oknpirsnlh mestih in komisijs, ki se zdaj nahaja v Gdanakem, je brez pripo-mOčkov, da bi nadaljevala svoje delo. Legar, ki je lansko leto strshovito rszssjal ns Poljskem, se nedvomno zopet vrne. Vse delo, ki jo šiilo izvršeno v obrambo te bolezni, je bilo zastonj. To je vojns prinesls Poljakom. Pranoosld socialisti obtoiujsjo ameriškega komunista, dn je špion. Pariš. — "La Vie Ouvricro" glasilo francoskih delavcev, piše, ds je Louis C. Fraina, ki je organiziral komunistično stranko v Združenih državah, mednarodni vohun v alužbi ameriške in zavezniških vlad. List priivi, da jr Frains izročil francoski vlad dokumente, na podlagi katerih je I potem bil aretiran Ix>riot, voditelj socialistične levice v Franciji. Isti dokumenti tudi služijo freiieonki vladi v procesu proti Hplošui de lsvaki zveri, katero hoče vlada | razpustiti. Frains je dalje obtožen, ds jc I uničil komunistični biro v Amsler-dam ii kamor je prišel na tajno sejo kot tajnik ameriške komuni Učne atranke. H aeboj je pripeljal nekega Kosowitzkega i/ Aaerifce ki je pa zbudil sum iu< <1 kotnimi Isti v Amsterdamu. Kuuuija je bile opravičena, kajti nekej čash ]>■> zneje je bilo dognano, ds je Raso vritzkl odpotoval iz Amsterdama narsvnoet v Wsshlngtoo. kjer j< predložil justičnemu depsrtmeiitu zapisnik zborovanja komuni«! lenega blrojs. Piems. M jih itn#d nest i gotovim komuni*tom v Anic Hki, j f tudi oddal jiiaOlčnemit [tajniku Palmerjo. ^Haenjeni list op<»zsrjs d«-jlavske org«nizali>♦ v Kvropi ,de ae tisj čuvajo tega človeka. nmilm liondon. 1. sept — Župan Mac |H«r»ttey iz Kor k a ns Vntkem. k fivi le dvsjeeti dan <*** jedi. M* AVIU C^K^P, IMJNOIS InrršaTnloi odbor. UTMVNI eoaoTNi QWU. Jaka I f.A., ■-.J M^m "— u k^^kU Mi ik^k OkM VZHODNO OUOLli 7ATADNO vaHOVNI SMUVNUC Mmf US^rM. IS44 S* RmIm Av^ oSesai A muc« Rr. p. J. Karrn, asss Si GUr An, Cln il—< t — VSA PISMA, M a. N. r. 4« a. n. p. a. DBN ASNS POŠIUATVB IN STVAM. M M e m eeelftve« TD>Slw S. N. P. A, SSSr-SS le. *** SL vsa zAoavs v svsu •St*o S« M. P« J«, VEtl S SLAOAJNliKlMI POSU m >nbw»)i v cl. ■Mbt h HMl. Val prtaM M *(. jisliki m m njlM tmo 'TiMista**, SSST4S ga Usskk > ase AKO ŽELITE DOBITI 8VOJOB, sorodnike ia prijatelje is domovine v Ameriko po niaki eenij POSLATI DENAR HITRO ln po naiaUUl esnh POTOVATI V STARI KRAJ po najkrapšl črti, tedaj se obrnite ns EMIL KISS BANKIR Ncw Yorkv N. V. vss kiaje v bne spise sa petne liste Prodajam parobrodne listke is domovino v vss rlko. Izdelujem vse notareke Ameriko dobavo svojcev. Potnikom v stari in računam le konsalarne pristojbine. ■ domovine v t poile In potreb kruj p r m k rli un AH V JUGOSLAVIJO pošiljamo hitro, to£no in do nlskl ceni. Lastnoročno podpisana potrdila od prejemšlkov prvjemumu v najkrajšem čaau. Prodajamo r ' PAROBRODNE LISTKE sa vse črte ss v in Is Evrope po originalni eeni. Preskrbimo našim potnikom POTNE LISTE, kakor tudi vse druge potrebne potne priprave, ter isvrše* jemo vse NOTARSKE POSLE vseh vrst, točno in po niskl ceni. Vrejujemo isprave, ki ■o potrebne za dobavo svojcev is domovine v Ameriko. Prejemamo denar na HRANILNE ULOGE ter plačamo po 4% obresti. Odprite vašo vlogo pri nas le danes. IsniHlur vsaeege vlsgstoija takoj. Jamo v neko le tako veliko vlogo ns leljo REMETN STATE MIK umM7VW voritl ne more več. Jetniški zdravnik je dejsl njegovi ženi, ki aedt noč in dsn pri njegovi (Mietelji, da bi trausfuzijs krvi še rešila nje. govo življenje, toda MacKiriney je odklouil tudi to pomoč. Hm rt se pričakuje vsako ur«. Belfaat, Irska ,1. lept, — Vojaške čete so sinoči dobile mesto pod svojo kontrolo ,tods boji še niso prenehali. Posamezne gruče sinfsjaovcev in unionistov se spo padejo vsek če« in streli iz revolverjev so odmevsli vso zaduj« noč, Pred neko tovarno mi *<• v divji furiji a prijele katoliške In proteetantovske delavke In druga drugi pulile lase s glsv in se prs skala kakor mačke. V Tamaullpssu js skočil vojaški vlak s tira in so prevrnil. 50 os« je bilo ubitih in več kot sto rs-njenih. Mudžarski mlniotrrki i ssatrunlien prsdsenik Iludapešta, 30. SV«. — Ogrski iiilnistrski predsednik, grof Tele-ki, je v bolnišnici vsled ran trup Ijeujs krvi iu njegovo mgito je prevzel trgovski minister Kubi nek. Humi se, tig > bil Teleki pl čen s strupeno iglo. Nemški blokirali polagoma pogreza v emrt \-ifdijo propagando v okrolju glev ud;c so ma še odpovedali ia go Novice Is Mehike Mesleo Cltjr, Mehika. 31. avg.-Bandit Petro Zsmora, ki jc 20. svguets ujel več ameriških in angleških državljanov, je polu-g nil s svojo četo in ujetniki proti zspadu. Vladne črte so mu rn petami. Vlila je demobiliziral >1 mož svoje armade kakor ae glsai l"> godbs s vlado. Vlila je onil« vlad« /a/a«iis vlad* > Izdala t trpi nI* eo proti trem boljševikom ki m> Merilu, 1. aept. — KomunUtič i is slrsnks v Nemčiji js izdalf msnifsst. v katerem nsznanjs, ds je nemlki proletarijat uvedel blokado proti Poljski. Hpsrts-kovei pozivsjo delavec ns mobl l«zs«'ijo proti imjperlslisfost, ki Zopet ugroŽajo aovjetsko llusiju. Angleški in svetovale! fleorgije. London. — , Vlada republike ^eorgiie us Kevkazu ae > obrni* I« ns lUmesvs Mael>«u«lds. zna-nega ap«isll»tičnega voditelje ■ J ufoslarija. (Konec). V Sloveniji je aelo malo oseb, ki bi ne znali čitati in piaati. ker ftu imeii še prilično veliko fttevilo šol; na Hrvaškem je v primeru a Srbijo tudi malo analfabetov. Na dr turi »t rani je pa v Srbiji zelo veliko oseb, ki no znajo čitati in pisati Po statistiki iz leta 1910 je manj kot 17 oatalo aoparno. Tudi um dvorišču je ^BUMrajal hrup in se čulo celo žven krta nje železa. Vinjeni služabniki ao ae jeli kleNtiti n rubljn- rtoi Nekoliko plemičev je odšlo ir. sobe, da jih JmuiIi! • Naenkrat pa *e odzove nepričakovan krič lalto platen, da vai v aobi umolkni jo, "Kaj pomeni toT" vprašaj«, nekateri pol kotniki "Takšnega trušča ne delajo koujaiji.' "loiz vedo vanje, na penastem konju prod hetmana. " Kffendi!' je »akričal, "četa koujice ae bli->a od Babic k meniti z vozovi, naloženimi z živežem. katere uainerava spraviti v mesto.' • Sedaj je Sapieha nposnal. radi Čeaa so napravili ftvedje ispad ua strani Mokotova. ' Odrini k Volodijevakrmu!' zakriči Akbah I lanu "ter mu reei, naj vsame a aeboj Kmitiea in Vankoviča tor jib /dirja naproti. Jaz jim takoj pošljem pomoč." Akbah Dan oddirja. da (spolni povelje Za njim odrineta Še dva ratnašavalra povelj. V kratkem nalefe na Volodijevnkega ter mu ponove betmanovo povelje. Volodijevski je takoj ohr-nil svoj polk. Kmitie k* je dohitel s svojimi Ta i ar ji In za njima je »ledll Vankovič. bodo Volitve. Že razprava o zakonskem predlogu volilnega reda bo najbrže trajala ae do U tednov, poleg tega bi pa pot«m bilo treba ša nekako štiri meaece, da ae izvrše predpriprave za volitve: sestavljeuje volilnih liat, rc-iclamacijsko postopanje, sestavljanje kandidatnih list itd. V vladi se opaža očitno stremljenje, ki gre za tem, da se volitve od-godi ua kar najpoznejši čas. V razpravi o volilnem redu je bila sprejeta atilizacija besedila v tem smislu, da se morajo volitve izvršiti šest mesecev potem, kp je bil sprejet volilni zakon. 2e tu torej je možnoat, da se volitve odgode za 8 mesecev. Razen tega tudi parlament hoče "radi vročine' počitnice do septembra, kar aopet pomeni odloga za dva meječa ; tako da bi, če bo šlo po ireči — volitve mogle biti najprej po novem letu, t. j. meaeca januarja ali pa februarja. Pa šo to ne! Kajti reakcijonarci —kon-*ervativci uporabljajo vsa mogot ča sredstva v to, da bi se volitve odložilo do prihodnje jeseni. Meščanske stranke se pač boje volitev,. ker se zavedajo, kaj so zagrešile nad delovnim ljud rtvom. Volitev nočejo sedaj, ker mislijo, da bo ljudstvo r\jih gre he (v agraruem vprašanju, izvoz trgovini, v upravi in finacijaki politiki) pozabilo, ter na drugi strani, da se bodo dotlej razmere malce ustalile, vojne posledice zabrisale in ljudstvo zoper reak* cijonarce ne bo tako ostro na. stopalo v volitvah. Tako in s tem računa jugoslovanska buržoazi-ja. . . 1 Elektrifikacija Slovenije. Dne 29. julija se je vršila v Celju kon ferenca Falake družbe ter občin ikih in industrijskih interesov. Falska družba pravi, da ptoduci ra sedaj s tremi turbinami okolo 30.000 P. S. elektrike. Če napravi še dve turbini, se dvigne to število na 45.000 S. P. Načelno se je sklenilo, da pristopijo okoliši, ki bi porabljali elektriko Falske družbe delniške odseke. Ze celjsko kotlino bi rabili glavnico 22 milijonov kron. Elektrarna bi mo gla preskrbovati Maribor, Celje Ljubljano in Zagreb z okolicami. Problem za Celjsko oktožje se na merava izvesti do konca leta 1921. Umrlo jo v Ljubljani v zad njem tednu od 25. do 31. julija t. 1. 47 oseb, rodilo pa se jih je 22 (od teh trije mrtvorojene!.) Protič igra v vladni krizi še vedno prvo vijolino. Lahko reče mo, da je pi^vzaprav Protič i Koroščem pravi vzrok, da se vta dna kriza ne reši. Najnovejša za hleva, katero siplje Protič, kakor iz koša in ga pri tem podpirajo druge nazadnjaške stranke, je dA morajo bosenski prebivalci odstopiti zemljo begom, ki so ai jo prilastili, tu plačevati običaj no uajeinščiuo. To vprašanje bo rešila, kakor celotno agrarno vprašanje končuo konstituanta, vendar Protič in Korošee atavi ta to zahtevo sedaj, deloma, da preprečita koncentracijsko vlado pod uekoliko zmernejšim radi kalecm Vesuičem, deloma pa za to, da se oškoduje boaanako ljud stvo iu varujejo bege oziroma veloposestuike, in se ne nepravi v agrarnem vprašanju prejudic, ua podlagi katerega bi se pozneje izvedla agrarna reforma temeljiteje. BUfoalov božji in boljo dooa danje kraljujeta nad našo milo domoviuo. Vae nam gre gp sreči, vsega imamo v izobilju. Pšenica nam je obrodila kakor še nikoli, svinje ae nam plode, da bomo la h ko celo Kvropo preplavili ž nji mi in vina bo toliko, da bomo la h ko vse abatinenčne organizacije kot ne več potrebne takoj razpu stili. Imamo že deset vlad. deae-t i po pravih miniatrov, a kar pat desetin ministrov na razpoloženju. Prav lahko bi jih nekoliko poHodili revnejšim deželam. In kaj vsega dnizega še imamo! Naša valuta, naši vrli earinarji, naši čili orli, naši pametni na tunini poslaniki, naša domoljubna duhovščina in tako dalje. Kdo hi vae to pregledal in prešteli Kes. lahko niso ponoani na ta naša bogastva, in hvaležni za božji blagoslov! Uaaljovanjs v Ameriko se j« zopet oaMot Iz Ljubljane se j« tekom včerajšnjega dneva odpeljalo na Trst v Ameriko preko 200 izaeljencev. Večino tvorijc ženske, katere dobivajo vosne lutke od avoieev v Ameriki. Iz seljeniške s ven t ure ao zopet za Čele marliivo .noulovati. — Pa pravijo, da jo Juroalavim dežela kjer se cedi med in mleko. Tatica iz priloinostL 6. avg. jc bila aretirana Katarina K., mlado dekle iz dobro dtuirane družine, ker ja prodajalki čevliev ua Vodnikovem trau Mariii Kogol skrivaj vzela več parov čevljev v skupui vrednosti 2900 K Aretirana je tatvino odkrito priznala iu pripomnila, da je bila vsled pri ošnosti zapeljana k tatvini. Hodila je k proda ialki oooldne v vaa. Dfcčim je prodajalka nekoli-co zadremala, je dekle porabilo priliko, da je jemalo čevlje. gosiovanake propagande".. Y«f. raj se je zaključilo dokazno p«,, stopanje. Vojaški zaatopuik pn. dlaga proti 23 obtožencem oprostitev ,za ostale pa predlajca jt.. Čo, skupno 263 let in 5 mesen v Prihodnje dni se sodba razglasi V svojem govoru je ts zastopnik obžaloval, da ni Trst in ostalo o-zemlje še popolnoma rešeno iu au pričakuje aneksijo teh zemlja. IZ OORI*KXOA. Vrtojba. Ena najsigurnejših postojank socijaliatbv je bila vedno Vrtojba. Nekaj zancaljivih sodrugov tvori jedro, po njih yplivu prodira - socijalistično spoznanje tudi med kmetčkim prebivalstvom tako, da se lahko trdi, da je Vrtojba ena izmed najbolj naprednih občin v okoli ci goriški. Seveda tudi tukaj hodijo nekateri posestniki še vedno za starimi strankami, ker vidijo avoj interea kot aamostojni kmet-čki posestniki in se boje komuni ptov radi ckspropriacijc. Nekaj mladine pa je še pod vplivom na rodnjaškega gibanja, kar je zadnje Čase lahko umljivo vsled nerazsodnega postopanja okupacij tokih oblasti. Za nedeljo dne 25 jjulija je politična organizacija sklicala shod ob 10. predp. na katerem jc poročal sodr. Turna. Obilo zbranega občinstva je sledilo z zanimanjem izvajanju. Koncem oglasil se jo za besedo sodr. Arčon, ki je pojasnil na kratko neugodne razmere pri Žu panstvu in aprovizaciji, na kar se je enoglasno sklenila sledeča resolucija: Občanje Vrtojbe, zbrani ua javnem shodu dne £5. julija ; uprava pod ae 1920, konltatirajo, da občin ska uprava pod sedanjim županom daje obilo in utemelje-. nega povoda govoricam o slabem gospodarstvu in aprovizaciji na škodo ljudstva, zahte-vajo zaradi tega od "deželne o blasti, da preišče nemudoma občinsko gospodarstvo ter ugo tovi račune, polttično oblast pa se pozi vi je, da sedanjega župana odstavi in imenuje na njegovo mesto gereuta, v kate roga bi imeli občani zaupanje Resolucijo izroči posebna de putacija okrajnemu in dežel nemu komisarju. Prooos prod italijanskim sooia listom v Trstu. —Pred desetimi dnevi je pričel pred tržaškim vo jaškim sodi&čem senzacionalni proces proti 47 kmetom in delav| ceni iz Vodujana pri Pulju. V tej vasi je socialistična stranka zelo močna in ima svoj Delavski dom. Dne 16. januarja so karabinjer-ji provocirali na javnem shodu v lomu zbrano delavstvo in prieli so se veliki izgredi'. Metale so se bombe in streljali so vsevprek. Zaradi teh izgredov je vojaSki pravdnik dvignil proti 47 kme-to m in delavcem obtožbo zaradi upora proti oblasti in zaradi 'ju- MALI OGLASI CillllfM MvillilllMtt POTREBUJEMO mladeniče za delo v uradu, ugodna prilika za napredek. Oglaaite se pri: Thos. Janldna, 3942 rorbes Pittsburgh, Pa. v zelo 8t. pomočnico tUvni kuharici: plafe m. •y*iu>, kmo. h. .t»»oT«ni«. oZm*" £ l MeK«.p«it HotpiUI. ** * NAZNANILO IN ZAHVALA. Moja najlepša kahvala društvu. št. 91, S. N. P. J. društvu 'Eagle', št. 2004, Članom podružnice štev. 3192 U. M. W of A. nadalje go-spej Rozi Pajer iz Mascouth, 111. družini Fr. Steh in^lovenski godbi, ki je igrala žalostinke pri pogrebu pokojnega JOHN 8PJSI8EEJA ua pokopališče. Zahvalujem se sploh vsem, ki so mi bili v pomoč iu tolažbo v mojih Žalostnih urah. Pokojnik je bil rojen dne 16. ma-fja, 1871 na Reki pri av. Pavlu na Spodnjem Štajerakem. V Združe ne države jo prišel leta 1904 in si-cer v državo Kansaa, leta 1907 pa v drŽavo Illinois v Johnson City, kjer je tudi dokončal svoje življenje. Tukaj zapušča mene, Žalujočo soprogo a Šeatimi še malimi otroci. Živela ava skozi 20 let v najlepšem miru in zadovoljstvu, sli kruta smrt mi ga je ugrabila. V drŽavi Kanaaa ima tri bratrance in atrica Marko Speiaerja, v starem kraju pa 4 brata in euo sestro. Torej še enkrat izrekam lepa hvala vsem prijateljem in znancem. Tebi ljubljeni soprog in oče nti *m,kri*k» zemlja. Žalujoči oatali: Mary Speiser in otroei. P. 8. Ako bi kdo ielel kaj ve* pojaanila naj ae obrne piameno do" Mary Speiaer, 1205 Davia Street, lohnsten C»ty, 111. m iplotna hUn* d.fiT3oSrm pUte. hr.n. |« stanovanje. OcImIU m v •'McKee..Jr. Hoapital , McK.-port, p». ■■•"•»Ml 1 ■ " P«tnWJ«M finrft, M «U«onj. in "ribanje". Sokra pUi. na In itanovani« fa perilo. 0*la«iu "McKee.part Ho.pital". MeKeeeport hra-»• r Pa. JAVNA ZAHVALA. Slavonic Immigrant Bank, 436 Weat 23rd St., New York, N. V. Spoštovani goapodje: Pred šeatimi tedni sem po Vaši banki poslal Prometni Banki v Belgrad Dinara 1786;~ a že dane« sem piojel prejemno potrdilo, da je denar pa določenem mestu prejet. Vaša točnost v poslovanju iu hitrost v pošiljanju denarja v staro domovino je splošne hvalo vredno, zato ae Vam zahvaljuje:« tem potom in Vas vaem svoj'i.i prijateljem in rojakom najtopVi-šc priporočam. S spoštovanjem George Jankovich, 1567 E. 36th St., Cleveland, O. dlTKARTA IZ TB8TA V NZW Y0RK STANI SAMO $56.00. Najmanjša avota, kar rgčunajo agentjo za karto ia Trata do New Vorka je $86.00. Če hočete doba-viti avojo rodbino ali prijatelje is starega kraja v Ameriko, obrnit« se za pojasnilo in potrebna liatine na' MATU A 8KSNDBB javni notar aa Amoriko la stari kraj. 5237 Butler St, Ptttabnrgli. Pa. Prihranil vam bo denar. — On je za narod, narod jo za njega.— $100,00 DO TRSTA Parnih . "Belvedere" Strukel & Horak 88—9th A ve., New York, N./V. SLAVONIC IMMIGRANT BANK rž«raj j« ptmdrnrmlm in la v stari btj jnalmik* kro»a U diaara p« ti la caaii 1000 krma aa $ UJ0 8000 kron aa 88JO 10000 110.00 80000 krom aa 878.00 100000 1130.00 1000 diaarj^ aa $41^0. Pri »•ijifc st.tali dimmrjmr Je mm Pri teh —> aak m vilsd val ik trafik — oaMJi •e |da. jatalj la M pM- « in dinarjem se j*m»ik. Cene kronam M dinarjem m vsaki dan msnjajo. rastejo ali padajo. Slavonfc Immterant Banka, vam bode raČanala pe ceni onega dne ko vaa denar. tUVMie IMMIIRMT IAII 4M West art Stnst skw rokk, n. v. L