Štev. 191. V Ljubljani, petek, 26. avgusta 1921. PoltnlM platana v gotovini. Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: ta celo leto K I44-— pol leta K 72*— Leto I. Uredni5t»o In upravništvu • Ko pltarjevi ulici štev. 6 — Telet o i uredništva štev. 50 — Telefoi e=s upravništva štev. 328 = CENE PO POŠTI: za četrt leta K 36*—-za en mesec K 12*— V UPRAVI STANE MESEČNO K10"— DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 Poglasp s: proiidrtsu-nosii. Vso opozicijo, ki s sedanjo vlado ni in ae more biti zadovoljna, razglašajo glasila lade za protidržavne stranke. Največjo ®uost pa vživajo pri vladnih možeh social-j^okrati. To se zdi čudno, vendar je po . ovanju soc. dem. poslancev v Belgradu ® doma tudi to razumljivo. Kako se ta pu-!ca o »protidržavnih elementih gabi iudi e Srbom, o tem nam priča članek srbske-?.a "Sta »Selo«, ki ie glasilo srbskih zem-*l°radnikov. Glasi se: _ >Demokrati, radikalci in turški begi s »'Tj*. Podrepniki samostojneži so po Rledu izreka kralja Ludovika XIV.: Drža-sem jaz! proglasili sebe za državo in za-le protidržaven vsak: • Kdor govori, da je bankokratska iantskfi' ^tosilo demokratov) denunci- y Kdor pravi, da »Balkan: (glasilo esrbov) širi separatizem, kal • ^or sumnioi, da so »Novosti« radi-8, ni prirepek, da molzejo iz dispozicij-e8a fonda in da so podkupljene. 4. Kdor trdi, da je večina našega urad-j. a (to piše srbski list in se tedaj nanaša * srbsko uradništvo. Ur.) korumpirana, ?„ jemlje podkupnine in odkupnine in da ^sar ne dela. ■.. 5. Kdor razširja vesti, da so demokra-v..1.11 radikalci prelomili ustavo, ko so uni-*a mandate poslancev. , 6. Kdor sumniči vladno policijo, da bo mrahlinia Zakon o zaščiti države in ga ^Porabljala proti vsakomur, ki ni pristaš 3(ktih strank. >. 7- Kdor pravi, da bo Pribičevicev re- .'Htvoril še večji jez med Hrvati in Srbi Po oba brata pripeljal do krvi. j . A Kdor govori, da naša vlada več iz- s il pa v dohodkih prejemlje in da bo cJ1 Politiko dovedla državo do banketa. l Kdor zahteva, da se obdavčijo vojni vg^aši in da se jim odvzame del bogast-> ki so si ga pridobili na nepošten način. te,.. 10. Kdor trdi, da so boljševiki in ruši-sle1 ^??ave tudi oni, ki delajo draginjo, ki i Parijo in izžemajo in bogate na račun eta in delavca (duševnega in ročnega), n H- Kdor piše in govori, da se ustanav-srh ?I>U^V0 »Omnium Serbe (francosko-% kapitalistična družba za izdelovali . orožja v Jugoslaviji) zato, da se osle-država, pri čemur naj Pašičev sin in 8e visoke zverine zaslužijo milijone. 8r^ ^ako ostro sodi o sedanji vladi list v Jkih zemljoradnikov »Selo:,, ki se tiska j. ®*gradu. »Država sem jaz — in delam str °čera« — to je geslo sedanjih vladnih j. ank. To je nevarno geslo, ker se s tem a nezadovoljno ljudstvo v ekstreme, v. Pred seboj imamo dalmatinski list ki je večkrat zaplenjen, ker piše P^icionalno. V zadnji številki nam ta list jj: nasa od okrožnega sodišča v Splitu skle-dg P° Potrditev zaplembe članka »Policaj-h»??^ratizem umira«. Sodnik Silobrčič stvom. Nikari ne govorite o protidržavnih elementih!« Te ustvarjate sami s svojim delom. Verujte, da ga ne bo boljšega jugoslovanskega državljana kakor je naše delovno ljudstvo, ko bo videlo,- da vlada povsod red, pridnost, zvestoba, pravica in poštenje. Ljudstvo dobro ve, da riba pri glavi smrdi... Pravi v tem sodno-uradnem (!) odloku: močne madžarske čete oh naši meji. h«. ■'»sa vsebina zaplenjenega članka na-a kraljevega namestnika v Hrvatski in Ur' °niji g. Demetroviča radi njegovega da j e6a delovanja ... Zaradi tega napa-hid * .vso demokratsko stranko in torej ‘ aklivne ministre-demokrate, češ da re5-en°ma tiral° vse) ki so s sedanjim b0r>ni nezadovoljni, v separatistični tare;,/11 nied protidržavne elemente, da moker^0*' njim uporabiti obznano in jih iz-v di do »četrtega« kolena. Pripisuje se ki ue" Demetroviču in demokratski stran-rorj/l/aki, da so oni dogovorno uvedli te-v no akcijo v Zagrebu, Dalmaciji ter vestjSPi in Hercegovini, in da hočejo žabo^ 8v°je protivnike na nezakoniti način kanie’ da bi tako tudi proti drugim stran-HjUn-d1°gli nastopati enako kot proti ko-Varal v111- P«tem zaključuje, da so se pre-litičn Prav'i°’ da se porajajo nove poko M6 formaci.ie> novo javno mišljenje, ki kh r Znia8ovit° preko vseh nizkih in pod-tak n-°V’ denuncijantov in teroristov. S žavn-1 pisaniem se izročajo posamezni dr-vn* služabniki preziru.. .itd.« dišv 3*CO ie °dl°k kraljevskega okrož. so-»ca Prepovedano je tedaj po nekaterih krnf1 naae države pisati že proti demo- ushn® 111 rlihovi a^anki. Na ta način se Ja slabo razpoloženje med ljud- Belgrad, 25. avgusta. Po vesteh tukajšnjih listov so Madžari porabili evakuacijo Baranje in Baje za koncentracijo zelo močnih oddelkov vojaštva na naši meji. Zatrjuje se iz zanesljivega vira, da se je to zgodilo zaradi tega, da bi madžarska vojska po svoii moči in številu uspešno ščitila Baranjo in Bajo. Ententna komisija sama je privolila v tako povečanje madžarskih čet ob naših mejah, da bi bile sposobne izvesti njene odloke. Poveljnik jugo-slovenske posadke ob naši severni meji polkovnik Šolak-Antič potrjuje, da imajo Madžari v enem kraju desetkratno premoč. Madžari so porabili evakuacijo Baranje in zbral ob madžarsko-jugoslovenski meji tako močno vojsko, da se v bodoče ne bi ponovil slučaj iz letošnje pomladi, ko je bivši kralj Karl Habsburški bival na Madžarskem, in sta Češkoslovaška in Jugoslavija zalotili Madžarsko tako nepripravljeno. Belgrad, 26. avg. Listi poročajo iz Sente; Madžari so iz izpraznjenih občin v severnem Banatu napravili srez s sedežem v Irigu. Za sreškega načelnika je imenovan dr. Racz. Iz Banata poročajo, da so Madžari naI evakuiranem ozemlju začeli zelo grdo postopati z našim narodom in tirajo naše ljudi v ječe v Szegedin. Vpraianje presiototisslcdstoa. Belgrad, 26. avgusta. (Izv.) Glede po tovanja ministrskega predsednika Bašiča se danes govori, da bo on odpotoval v prihodnjih dneh v Pariz, da obišče bolnega kralja Aleksandra. Pri njem ostane tako dolgo, da bo okreval, na kar pride okrog 10. septembra v Belgrad. Par dni po prihodu kralja v Belgrad se sestane narodna skupščina, pred katero bo kralj podal pri- sego. Ob tej priliki bo skupščina tudi odredila prestolonaslednika. Po pisanju bel-grajskih listov in po razpoloženju v vladnih strankah sodeč bo postavljen kot prestolonaslednik princ Pavle. Ker smatrajo odpoved princa G j o r g j a še vedno za veljavno, se ne bo zahtevalo, da se ponovno odpove. Masi ste tirolskih krneln pred sadisčeiu. Zagreb, 26. avg. (Izv.) Včeraj se je pred tukajšnjim sodiščem pričela razprava proti 105 kmetom iz dugoselskega okrožja. Obtoženi so, da so dne 6. septembra 1920 oboroženi in po dogovoru hoteli preprečiti rekviriranje žita in živine in zahte- vali, da prevzamejo vodstvo občine in okrožja kmetje sami. Med obtoženci se nahaja tudi Radičev poslanec Srdovič. Med občinstvom vlada za to razpravo veh ko zanimanje. Zborovanje puljskih batoličanoo. Varšava, 24. avgusta. (Izv.) V dneh 4. do 8. septembra se vrši v Varšavi veliko zborovanje poljskih katolikov. Zborovanja se udeleže vse katoliške organiza- cije iz cele Poljske. Zastopani pa bodo tudi katoliki iz Češkoslovaške, Jugoslavije, Francije, Belgije in Italije. Prideta tudi kardinala Dubois in Mercier. mir med Hseris in ilemčijo. Berlin, 25. avgusta. Mirovna pogodba med Nemčijo in Zedinjenimi državami, ki je bila danes podpisana, odgovarja versail-ski mirovni pogodbi, vendar ne vsebuje določb o zvezi narodov, dalje teritorijal-nih, kazenskih in delavsko-pravnih določb. PAšIČ SE NE POČUTI DOBRO ... Belgrad, 25. avg. Ministrski predsednik Pašič danes ni mogel sprejemati strank v svojem u,radu, ker se ni počutil dobro. Belgrad, 25. avg. Tukaj krožijo vesti o odpotovanju ministrskega predsednika Pašiča, kakor tudi o tem, da ga bo za njegove odsotnosti zastopal minister za notranje stvari Pribičevič. Ta vest ni točna. Ministrski svet je določil ministra Marka Trifkoviča, da bo zastopal ministrskega predsednika Pašiča, ko bo ta odsoten. Belgrad, 26. avg. Danes se minister za usiavotvorno skupščino in izenačenje zakenov g. Marko Trifkovič povrne z Dunaja v Belgrad. PRED KRALJEVIM PRIHODOM IN AMNESTIJO. Belgrad, 26. avgusta. (Izv.) Belgraj-sko prebivalstvo se že pripravlja na svečan sprejem kralja Aleksandra. Ob priliki njegovega prihoda bo izdana velika amnestija in je v ministrstvu pravde že dogo-tovljen seznam vseh onih deliktov, ki pridejo pri amnestiji v poštev. MEDNARODNI ZADRUŽNI KONGRES. LDU Bazel, 25. avgusta. (ŠBA) Mednarodni zadružni kongres je odobril po redakcijskem odseku sestavljeno resolucijo o načelih mednarodnega prava v zmislu zadružništva. Nato je kongres sprejel po belgijskem odposlancu formulirani predlog o razmerju med zadružniškim gibanjem in strokovnimi organizacijami. Končno so sestavili protestno resolucijo proti polit ičpemu preganjanju zadružništva na Madžarskem in na ukrajinskem po Poljakih zasedenem ozemlju kakor tudi zoper nasilstva italijanskih fašistov napram zadružnikom. PARLAMENTARNO DELO. LDU Belgrad, 24. avgusta. (ZNU) Na podlagi sporazuma med predsednikom narodne skupščine, predsednikom zakonodajnega odbora in predsedniki posamoznih njegovih sekcij se je sklenilo, da bode sekcije začele delovati 15. septembra, plenum zakonodajnega odbora pa se bo sestal dne 20. septembra. Sredi septembra bosta začela delovati finančni odsek in odsek za določitev novega poslovnika narodne skupščine. K HALJ EV A RODBINA. LDU Belgrad, 24. avgusta. (ZNU) Nj. Vis. kneginja Jelena ter kneza Arzen in Pavel so odpotovali v Pariz, da bodo pri Nj. Vel. kralju Aleksandru. Princ Gjorgje bo te dni odpotoval v Pariz in bo po vsej priliki prebil zimo na fr:v::oski rivieri. POGAJAJ A MED DEMOKRATI IN RADIKALCI. LDU Belgrad, 24. avgusta. (ZNU Po-gajanja med demokrati in radikalci so začasno končana ter se bodo nadaljevala jeseni. Dosedaj je dosežen sporazum v vseh vprašanjih, ki so v zvezi z del„m vlade in parlamenta. O teku pogajanj sta bila obveščena oba kluba, ki sta vzela poročilo na znanje. ITALIJANSKO - JUGOSLOVANSKA POGAJANJA. LDU Belgrad, 24. avgusta. (ZNU) Ju-goslovansko-italijanska komisija za ilbolov deluje sedaj v splitski luki. Dosežen je že nekak sporazum in se pogajanja uspešao nadaljujejo. DOLŽNOST vsakega zvestega in zavednega krščansko socialnega delavca je, da naroči »NOVI ČAS«! '»L Pridobivajte listu novih naročnikov! S tem delate za razširjenje krščansko socialne misli med delavnim ljudstvom! Na delo, tovariši 1 politični dogodki. -f »Zakaj g. Pesek ni bil potrjen.« Pod tem naslovom prinaša današnje »Jutro« iz Belgrada sledeče poročilo iz dne 25. t. m.: »Nocoj se je vršila pod predsedstvom min. predsednika Pašiča seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o raznih tekočih zadevah. Z ozirom na politično polemiko, ki se je vnela v javnosti zaradi nepotrditve ljubljanskega župana je minister notranjih zadev Pribičevič predložil akte in podal referat o tako-zvani Peskovi aferi. Poudarjal je, da je na podlagi jasnih izpovedi uglednih oseb iz prosvetnega polja (učiteljev — op. ur), na katerem je Aalon Pesek popreje sam deloval, brez vsakega dvoma dognano, da je g. Pesek homoseksualen. Z ozirom na ogled Ljubljane in državne uprave, v kateri zavzema ljubljanski župan važno mesto, je minister smatral za svojo dolžnost, da odobri predlog pokrajinskega namestnika v Ljubljani in odkloni predložitev Antona Peska v potrditev. Istočasno je odredil, da se izvrši nova volitev ljubljanskega župana. Ministrski svet je vzel poročilo ministra Pribičeviča na znanje, ter je soglasno odobril njegovo stališče.« — Tako »Jutrovo« poročilo. Mi vedno pravimo, če je na teh obdolžitvah, ki so kazenskega značaja po naših postavah, kaj resnice, pred sodišče s krivcem. Doslej v parlamentarnih državah še ni bila navada, da bi ministri ali upravni in odvisni uradniki sodili, kdo je zločinec in kdo ne. V urejenih državah je to stvar sodišča. Pribičevič naj akt izroči državnemu pravclništvu, da se resnica nepristransko in v smislu zakona pojasni. -p Zanimiva zgodbica dveh kraljevih namestnikov ali: Politična važnost stnre-rega vagona. Zagrebški »Hrvat« prinaša sledečo beležko: ... G. Demetrovic je moral iti v Belgrad na pogreb. Ko je prišel na zagrebški kolodvor, je konstatiral, (la je zanj pripravljen star in neudoben salonski voz. Ker je g. Demetrovič — kot bivši socialdemokrat navajen, da se vedno vozi v salonskih vozovih, je naredil radi tega afero z zagrebško železniško direkcijo, ki je drugi lepši in modernejši salonski voz poslala g. Hribarju, ki je kot bivši agent zavarovalnega društva tudi navajen voziti se v salonskih vozovih. Sedaj je nastala borba za salonski voz. Slovenski železničarji so bili za Hribarja, ministrstvo za notranje zadeve pa za Demetroviča. Odpeljal se je sicer v starem vagonu, a izjavil je, da hoče nazaj potovati na vsak način v novem, sicer bo podal demisijo. Na povelje g. Pribičeviča so bile nato stvari g. Hribarja prenešene v stari vagon in g. Demetrovič je odstopil od svoje demisije in se triumfalno pripeljal nazaj. G. Hribar pa se je pripeljal v starem vozu in izjavil: Pametnejši popušča — in ni podal demisije. Upamo, da se radi tega razmerje med Slovenci in Hrvati ne bo poslabšalo. Mi držimo z g. Hribarjem.« -j- Tržič. V »Napreju« je dopis podpisan od Snoja in Lajovca. Dopis je sestavil ravnatelj Lajovc, ki po stari navadi meče pesek v oči socialistom, da ne vidijo izdajstva, ki so ga izvršili nad njimi rdeči občinski odborniki, ko so se zvezali s kapitalisti. V dopisu se vpije po starem načinu: primite tatu, medtem ko je tat na varnem. V dopisu se očita, da se je naša Delavska zveza zvezala s kapitalisti. Prosimo vas povejte nam vendar tiste kapitaliste! Ali niso liberalci (gg. Jelenc, Lončar, Globočnik, Pollak i. dr.) v resnici pravi kapitalisti? Kdo je zvezan z njimi? Ali ne Lajovic, Snoj, Stegnar in drugi? Kaj ste storili za delavca v tem času? Ste nastopili proti neznosni draginji mesa, ste li stavili za delavstvo dosedaj le en koristen predlog, dasi bi ga mogli izpolniti, ker ste v večini? Vse vaše pisanje je grda hinavščina, ki ima namen slepiti delavstvo. -j- Vojaška okrožnica avstrijskega kova. Sarajevska »Hrvatska Sloga« piše, da je vsem vojaškim poveljstvom v Bosni in Hercegovini odposlana okrožnica, ki se glasi približno tako: »Opazilo se je, da hrvat. pevska društva v Bosni in Hercegovini niso sodelovala v manifestacijah ob priliki sprejetja ustave, kar je dokaz, da so protidržavna. Radi tega se prepoveduje vsem častnikom, da bi bili člani teh društev.« — Bastat Stran % Cai?, 26. Svgušfa štev. 196, jf' Zagrebški občinski svet je vlada razpustila, ker je sklenil, da na pogreb kralja Petra ne pošlje ne deputacije in ne venca. + Ministri gredo v Rariz. Ministri Pucelj, Kumanudi, Uzunovič in Spaho pojdejo v Pariz obiskat kot deputacija bolnega kralja Aleksandra. + Irsko-angleška pogajanja. V teku tajne seje irskega parlamenta, ki se je vršila 2i. avgusta je bilo uradno sporočeno, da se javna seja, na kateri bo proglašen odgovor na predloge angleške vlade, najbrž ne more vršiti pred petkom. Misli se, da ta odgovor gotovo ne pomeni sprejema angleških pogojev, vendar pa bo tako sestavljen, da zopetni začetek pogajanj ne bo nemogoč. H- Vstaja v angleški Indiji. Uporniki so v indijski provinci Madras pretrgali telefonsko in železniško omrežje na juž-nicindijski železnici. Prišlo je do spopadov z vojaštvom in policijo. Pogrešajo dva častnika in dva policista. Več poštnih uradov je izropanih. Poseben vlak s četami in policijo je iz Kalkute na potu, na pozo-rišče nemirov. + Odklonitev ameriško - angleško - japonske trosvese v Zedinjenih državah. Sazorožitvena konferenca se bo vršila v panameriškem poslopju v Washir Romi. Tukajšnji oficielni krogi za sedaj niso naklonjeni trozvezi Združenih držav, Anglije in Japonske, kakor jo je sprožil Lloyd George. Beseda aliansa« pomeni, tako mislijo, obvezne dolžnosti, in vlade Združenih držav in Japonske sprejemajo zato misel Llovd Georgea iz razumljivih vzrokov manj ugodno. Republikanski senatorji so bili versejskemu dogovoru vedno nenaklonjeni. Vendar se lahko misli, da bo del senatorjev zagovarjal poseben sporazum z Japonsko. -j- Mednarodni sestanek v Ženevi za pomoč Rusiji. Mednarodni komite Rdečega Križa v Ženevi je pozval 15. t. m. delegate raznih evropskih vlad, društev Rdečega in Belega križa in zveze človekoljubov, da se prouči in uredi delo za pomoč Rusiji. Na poziv je odgovorilo do sedaj deset držav, Vatikan in 30 društev. Delo organizacije je olajšano, ker je sovjetska vlada sprejela pogoje mednarodnega komiteja Rdečega Križa. Dovolila je n. pr. poverjenikom ženevskega mednarodnega komiteja svoboden prehod in obljubila, da bo denarna pomoč, poslana Rusiji, podeljena po želji darovalca in pod kontrolo pfcfterjenika. Georgija in Ukrajina, okupirani po rdeči armadi, zahtevata, da bosta pttsebej podpirani. Ženevska konferenca je imenovala 27 članov, ki so pripravili vse za zbiranje darov. + Ameriška pomoč za Rusijo. Dogovor o ameriški akciji za gladujoče v Rusiji sta podpisala dne 21. t. m. Bro\vn in Lit-vinov. -j- Boljševiška akcija v Italiji. >Co-fierre della Sera« javlja iz merodajnih krogov, da je bil na kongresu tretje internacionale v dogovoru z italijansko delegacijo izdelan načrt, po katerem naj bi se v Italiji izvršil komunistični prevrat. Ljenin je prepričan, da bo antanta v slučaju uspeha te akcije gotovo priznala sovjetsko Vlado. :+ Vojaška zveza med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Medsebojna pomoč je določena tako, da se more varnost obeh držav smatrati za garantirano. Predvideno je skupno poveljstvo, ki bo v slučaju potrebe zajamčilo edinstvo v vojni in operacijah. Razen čisto vojaških oanošajev so konvenciji pridejane tudi gospodarske odredbe še za čas miru. — Tako gremo zopet nasproti znanim lepim militarističnim časom. + Aretirani komunisti. V Bukarešti je aretiranih trideset članov komunističnega odbora, ki so imeli baje izvršiti atentat na romunskega prestolonaslednika o priliki njegovega potovanja v Transsilva-»ijo. — Romunija je namreč naša zaveznica ... ^Dnevni dogodki. — Katoliški shod za šmarsko i« zaženi herško dekanijo e i»o vršil 10. in 11. septembra v Zadeni so /e naznanjenem redu. Pevskim zb;:;-.;m loške, kranjske in radovljiške OAsniir: V nedeljo 4. sept. se vrši na Brežin h k«t<»: ški shod za omenjene dekanije .Pri sv.,maši ob 10. na prostem bo pela Pevska Zveza ; one pesmi, ki so določene za letošnje leto. Vsi pevski zbori omenjenih ock-muj se opozarjajo, da bodo omenjene pesmi 'dobro znali in se tudi polnoštevilno vdet- iili, da bo pevski nastop v vsakem ozira brezhiben. Kdor nima not naj jih takoj zahteva pri A. Dolinarju na Jesenicah. Ob 9. bo kratka pevska skušnja in nato pevsko zborovanje, katerega se vdeleži tudrig. prof. Bajuk. Na svidenje I -/N -v,nvir-l — Rržavotvor-^st liberalnega župana. Iz Novega moP-u poročajo, da jo ta-mošnji »župan Rozman, zagrizen liberalec in demokratski stoter, dal ob priliki smrti kralja Petru ra« mesiti črno zastavo ua I črno-rumenem drogu. — To nezaslišano dejstvo sporočamo »Jutru«, da bo imelo zopet priliko razkrinkati enega skritega avstrijakanta in ga poučiti, da ni več v Avstriji, marveč da je državnotvorui steber jugoslov. demokratov. Morda bo nam Jutro« vsaj za to notico hvaležno. — Slovenec — tovariš pok. kralja. Dopisni urad poroča iz Belgrada: Povodom smrti Nj. Vel. kralja Petra se do-znava, da eden njegovih tovarišev iz bosanske vstaje 1. 1875, po imenu Toman, Slovenec, živi v zelo slabih gmotnih razmerah na Viču pri Ljubljani, Po končani vstaji je odšel v Ameriko, da se odtegne sovražnim avstrijskim oblastem in se je posvetil novinarstvu ter informiral ameriško javnost o naših razmerah. Nekaj mesecev pred izbruhom svetovne vojne se je povrnil v domovino in se nastanil na Viču v zelo skromnih razmerah. L. 1914 so ga avstrijske oblasti internirale na ljubljanskem gradu. Ko stopi kralj Aleksander na prestol, se bo pobrigal za vse vstaše, tovariše svojega pokojnega očeta iz Uta 1875, kakor tu.di za njihove rodbine. — Več luči. Iz Tržiča nam pišejo: Mislili smo, da nam bo novi občinski odbor preskrbel vsaj razsvetljavo na trgu. 'toda kdo se zmeni sedaj po volitvah za take malenkosti. Prava egiptovska tema vlada po ulicah. Za elektriko izda občina Bornu veliko vsoto vsako leto, četudi je tema po ulicah. Seveda ta tema koristi v prvi vrsti ponočnim razgrajačem. In teh ie pri nas zlasti ob sobotah in nedeljah vse polno. Ljudje po trgu uimajo nočnega počitka. Do treh in še dalje traja vpitje. Županstvo se za vse to ne zmeni. V nekih gostilnah, ki bi morale biti drugim v zgled se pije pozno v noč, policijske uio tu ne poznajo. V vsaki kmečki vasi je lepši rec in mir kot v trgu, katerega vodijo liberalci in socialisti v občini. Tem kličemo. Dajte nam luči v naše ulice — Več davkoplačevalcev. — Is Bele krajine nam pišejo: Pred letom dni je od nas vse drlo v Ameriko, zlasti fantje so bili med izseljenci močno zastopani. Dandanes stane vožnja v Ame riko tisoče in tisoče. Kdor jih ni imel, si jih je izposodil, da je mogel ;;čez veliko lužo«. Ali v svojih lepih nadah so se kruto varali. Amerika ni več obljubljena dežela. Tisti, kateri so se razočarani in zadolženi vrnili domov, pripovedujejo o težavah, ki trapijo zadnja leta naše ljudi v Ameriki. Tvornice stoje, brezposelnih je vsepovsod in mnogo mladeničev z žilavimi rokami je brez dela in jela, da žalostno životarijo, in marsikateri zaslepljenec bi se rad vrnil v Jjubo domačo vas, a kje dobiti denar za daljno in drago potovanje. Mnogo brezposelnih trpi lakoto, so brez strehe ter prenočujejo po šumah in na tovornih vozovih. — V Beli krajini je bila dva meseca silna suša, na kar je padel pred par dnevi prvi dež, ki je kaj dobro del trti, a za poljske pridelke je prišel prepozno. Trta je sicer tudi že občutila sušo, pa zadnji blagodejni dež jo je rešil. Jagode so se napile in že prej zdravo grozdje spet lepo uspeva. Upamo, da bo letošnja kapljica mnogo boljša ko lanska ali ona iz leta 1917. — Ponedeljkova »Straža« je morala vsled policijske prepovedi obratovanja izostati. — Tudi Slovaki se vračajo is Amerike. Dne 17. t. m. se je vrnilo — kakor poroča praška Tribuna« — 270 Slovakov iz Amerike domov, ker niso mogli dobiti dela. — Dreherjevo bogastvo. Pred: kratkim na Dunaju umrli velebogataš Anton Dicher, lastnik velikanskih pivovaren, je zapustil veliko imetje. Že v mirnem času so ga cenili na 700 milijonov kron. Zapuščino cenijo sedaj na 2 milijardi (2000 milijonov) avstrijskih kron, — Organizacija lastnikov kino-gleda-iišč. V septembru mesecu se vrši v Zagrebu zborovanje lastnikov kino-gledališč iz cele države. Na tem zborovanju nameravajo lastniki ustanoviti lastno organizacijo in zavod za posojevanje filmov. Ali se bodo tudi podpirali za slučaj bede? Ne bo treba! — Razbojništvo v Črni gori. Dne 19. L m. jc na potu v Vukotici 10 razbojnikov napadlo Vukašinoviča, Ljumoviča in Bo-zoviča. Razbojnike je vodil Vuk Štičevič. Zahtevali so od popotnikov orožje, ker ga eni niso hoteli izročiti, so razbojniki vso trojico ubili in jih oropali, Žandarmerija jih je začela takoj zasledovati in jim je že prišla na sled. — Nesreča v trboveljskem rudniku. Dne 20. avgusta je padel kamen rudarju Antonu Rozmanu v trboveljskem rudniku in mu zlomil obe nogi. — Težke notranje poškodbe je dobil 57 letni tvorniški delavec Jakob Mohorič, katerega je vrgel v jeseniški tvomici leseni tram v stran. — Kolo ukradeno je bilo slikarju Antonu Marklju na Vrhniki. Orožniki so ugotovili, da je ukradel kolo slikarski pomočnik Josip Potočnik, kateri je priznal tatvino. — Uvedba 3. razr. pri brzovlakili. Ministrstvo saobračaja je odredilo uvedbo 3. razreda pri vseh brzovlakih. —- Zborovanje židovskih dijakov. V dnevih od 28. do 31. avgusta se vrši zborovanje židovskih dijakov h celega sveta in sicer v Karlovih Varih. Zborovanja se udeleže zastopniki 69 držav. — Napad v Žaganji vasi. Skupina fantov je prišla v neki noči k hiši posestnika Franca Močnika v Žiganji vasi. Nastopili so zelo nasilno, metali kamne, razgrajali in kričali ter hoteli vlomiti v zaklenjeno hišo. Kričali so: :>Aufmachen! Mi bomo vse pobili in iz Vas rezali jermene!« Razgrajali so dvakrat in vselej nad eno uro. — Pretep na Visokem, Fantje iz Krvave peči so sprti s fanti iz Sekirišča in Purkerce, ker so Sakiriščani in Purkarci lani pri procesiji na Robu nosili bandero, katero pravico si prilaščajo Krvavopečani. Dne 12. septembra 1920 je blio veliko fantov iz navedenih vasi na Visokem, da si preskrbe fotografije za legitimacije, ker so nameravali oditi v hrvaške gozde delat. V neki gostilni na Visokem je začel France Lenič izzivati in je tudi na cesti izzival. Krvavopečani so ga zato pretepli in mu izpahnili levo roko. Pri deželnem sodišču so bili zato sledeči krvopečanski fantje obsojeni: Janez in Jože Intihar ter Jože Mavec vsaki na 6 tednov, France Petelin na 4 in Anton Usnik na 3 tedne ječe. Sospodarstvo. £juh!janski dogodki. Ij Jezuitska kapela. V nedeljo, dne 28. avgusta, ob 7. uri zvečer propoved in lita nije. Predmet prepovedi: Gledališče in šesta zapoved. Ij Važno za vse trgovce, Mestni magistrat poroča: Na podlagi vladne uredbe o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije z dne 20. julija se Pozivajo vsi trgovci, da označijo takoj jasno in vidno cene vsem življenskim potrebščinam, ki se prodajajo v trgovini, na trgu ali na kakem drugem kraju. Po tej naredbi se smatra za življenjske potrebščine; vsa hrana, obleka, obutev, kurjava, razsvetljava, -milo in tudi ma-terijal za izdelovanje teh predmetov. Kdor ne označi cen življenjskim potrebščinam, ali jih noče izobesiti na vidnem kraju, se kaznuje z zaporom od 10 dni do 3 mesecev in v denarju od 1000 do rO.OOO din. Ij Tožba proti mestni ‘aprovizaciji radi slabe moke. Včeraj je bila pred ljubljanskim okrajnim sodiščem obravnava proti mestni aprovizaciji, oz. njenemu vodju, ravnatelju Trdini. O stvari sledeče pojasnilo: Mokar Zorec je bil vsled ovadbe obsojen zaradi pokvarjene moke. Zorec je pri tej priliki povedal, da je dobil tisto moko od mestne aprovizacije. Uvedlo se je postopanje proti Trdini. Dokazilni ma-terijal pa je pokazal, da aprovizacije ne zadene nobena krivda. Aprovizacija je dala mlinarjem, ki so mleli njeno žito navodila, da morajo žito pred mletvijo očistiti, kar so mlinarji tudi izvrševali. Iz te moke se je pekel tudi kruh v mestni pekarni in nikdar ni bilo nobene pritožbe. Ni sicer izključeno, da se je kaka vreča moke pokvarila, vendar pa se to ne sme vzeti kot kazen, ker se ne more dati vsake vreče kemično preiskati. Ker se je sodišče uve-rilo ,da v tem slučaju ni govora o kaki ma-'omarnosti obtoženca je bil ravnatelj oproščen. Ij Griža in trebušni legar. Razen vzrokov, ki smo jih navadli včeraj, odpravi ja draginjo« sedanja vlada dem0, kratov in samostojnežev. — _ Švica znižuje železniške tarifo Švica je sklenila, da bo znatno znižal® osebne in tovorne tarife na svojih železnicah, ker se s stalnim draženjem voznih listkov ni doseglo zaželjenesra uspeh®« ampak baš nasprotno, primankljaj žele2-niške uprave je rastol od meseca do ®e-?eca' 77 Tlldi v Jugoslaviji so tako visok® železniške tarife, da se morejo voziti šari® še verižmki in vojni dobičkarji. Ker pa h vendar ne tvorijo večino naroda, zato s_° dandanes železniški vagoni precej prazni, — Rumunski državni budget za 1921—22. izkazuje 7,660.594.452 lejev rednih izdatkov in istotoiiko dohodkov. Neposredni davki donašajo 2.214„000.000 lejev, posredni pa le 723,361.450 lejev. Monopol1 donašajo 1,350.000 lejev. Vojno ministrstvo zahteva 925,019.042 lejev, prosvetno 781 milijonov, notranjih del 685 miljonov-Izredni budget za 1. 1921—22. predvideva 1.400 milijonov lejev izdatkov za odplačevanje državnih dolgov in posojil. Zato s® namerava najeti tudi notranje posojilo. = Žetev bolgarskega tobaka se ceni na 25 milijonov kg. Stane 15—18 levo'! slabši še manj. ^Raznoterosti. r Prvič okoU sveta na ladji. Letos 'f 500 let tega, kar je Portugalec Fernan M®' galhaens nastopil pot okoli sveta, a je P° njegovi smrti dovršil to zgodovinsko potovanje Sebastiano del Cano, za kar ga j6 španski kralj odlikoval s posebnim znakom zemske krogle, ki je imela vrezan napis: »Primus circumdedisti me.« (Prvi. ki si me obšel.) Velika zrakoplovna nesreča. Nad lullom na Angleškem je eksplodiral vc-ik zrakoplov, ki je delal poizkušnjo vožnjo. Več tisoč ljudi je bilo priča katastrofe. Razkropili so se na vse strani, ko so V plamen odete imzvaline zrakoplova padale na tla. Pia kraj nesreče so odposlali vec ladij za rešilno delo. Od 47 oseb, ki s° bile v zrakoplovu, je ostalo šest živih, med njimi kapetan. Učinek eksplozije je bil tako silen, da so se razdrobile vse šipe hiš na bregu reke Humber. Vodnik zrakoplova je pokazal občudovanja vredno prisotnost duha, ker je obrnil zrakoplov proti reki, ne pa proti mestu, kjer bi bil povzročil strahovito škodo. Vodnik je bil hudo ranjen. Zrakoplov je bil na poizkušni vožnji za polet v Ameriko. Moštvo je štelo 49 mož, med njimi pet britanskih častnikov in nekaj ameriških pomorskih častnikovi ki naj bi bili vodili zrakoplov preko Atlantskega morja. Zrakoplov Z. R. 2 je bil največji zrakoplov sveta. Bil je 695 čevljev dolg in je imel 300.000 kubičnih čevlje^ plma. S seboj je ime! dovolj plina za pot 6.500 angleških milj. Prebivalstvo Londona. Kakor j® dognalo ljudsko štetje, znaša prebivalstvo Londona s predmestji 7,476.168 prebivalcev^ proti 7,250.338 1. 1911, Birminghari šteje 919.438 duš. Širite .,HDVI £iS“ Maša društva. d Orlovska prireditev v Sevnici dne 28. avgusta je radi epidemije prepovedana. d Domžale. Ob priliki katol. shoda v Domžalah, ki bo 28. t. m., ima kamniška podružnica SDZ svoje posebno zborovanje v Društvenem domu, ki se začne ob pol 8. uri zjutraj. Vsi tovariši in tovarišice naj se zborovanja udeležb Odgovorni urednik Anton Marinček. Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Tovarna JOB. HEiCH Ljubljana, Poljanski nasip4 Podružnica; Šeienburpva ul. 4. — Barva vsakovrstno blagm Etemigfto žisti oblake^ Sv erotika ovratnika, za; DBStnlca In sralcfl. Podružnico: Maribor ftovo mesto Koževj« Gosposka Ui. 38. Blairu! trg. štsv. 39,