Ml AMERIKMJSM SLOVENEC M CJ I | PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI I jftxAR ^^HHlHl Geslo: Za vero in narod — za -pravico in resnico — od boja do image! JtonKsiiMPS LETNMODVOJ GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA v a^riki. j V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZE DIN JENIH DRŽAVAH. ^IŠŠol?™ , * _ ___- __' 1 -. -—"I !lEYll*!Q> 8 * CHICAGO, ILL., PETEK, 26. JANUARJA — FRIDAY, JANUARY 26, 1945 "I LETNIK (VOL.) L1V. Rusi odrezali Vzhodno Prušiio RUSI PREKO REKE ODRE; CORREGIDOR NAPADEN; VESTI IZ DRUGIH FRONT London, Anglija. —, V četrtek jutro so oznanjali preko radio, da so ruske motorizirane čete dosegle baltiško obrežje blizu Elbinga v zapadnem delu Vzhodne Prusije. Ako so vesti resnične, je vsa Vzhodna Prusija s tem odrezana od ostale Nemčije in je tamkaj zajetih do 20 nemških divizij. V zapadni Šleziji, kjer so Ku-si zdaj do kakih 40 milj globoko v nemškem ozemlju, so Rusi prestopili na dveh mestih reko Odro, pri mestu Oppelinu in ne daleč južno od Breslaua. Mesto Breslau Rusi že obstreljujejo, pravijo poročila. V sredini Poljske pa so ruske čete obšle mesto Poznanj in je istotako pod topniškim ognjem. Od glavnega mesta Koeningsberga pa so Rusi le še 12 milj. Napadajo pa Rusi tudi v Karpatih na Slova- škem in pri Budimpešti. Neod-jenljiv pritisk nadaljuje vse skozi od Budimpešte do Baltika. Berne, Švica. — Potniki, ki so došli iz Avstrije in Nemčije omenjajo, da so Nemci v velikih skrbeh zadnje dni. Mnenje prevladuje, da če se Nemcem ne posreči zadržati ruskih armad ob reki Odri* da bodo Rusi v dveh tednih v Berlinu. Begunci iz Vzhodne Prusije pravijo, da ruska vojska prihaja z zimski-(Dalje na 6. strani)) * nemci premeščajo čete na vzhodno fronto Pori*, Francija- -— Angleški in ameriški letalci so zapazili, da iz porenskih in porurskih središč zadnje dni odhajajo številni natrpani vlaki, kar je znamenje, da Nemci premeščajo svoje divizije, ki jih morejo utrpeti na vzhodno fronto, kjer zdaj Rusi vdirajo v Nemčijo. Zavezniški--- letalci so razbili več takih vojaških vlakov, kakor tudi prog in s svojimi zračnimi napadi nadaljujejo na železniške zveze v zaledju, da tako na ta način preprečijo kolikor največ mogoče prevoz čet in materiala. Nemške pozicije na zapadu so na več krajih oslabele. Držijo pa še vedno prav srdito nekatere točke. Prva in tretja a-meriška armada sta očistila do včeraj skoro vse ozemlje, ki so ga Nemci vzeli od v ofenzive. Proti sedmi arm&di severno nad Haguenau, pa so Amerikanci prepustili sovražniku del gozda. Pet nemških divizij že tri dni srdito napada v tem delu .--.—(-. Alzacije. Nemški ujetniki izpovedujejo, pravi poročilo iz Stockhol-ma, da imajo Rusi občudovanja vredno opazovalno in poizvedovalno osobje. Ko je ta zadnji ponedeljek dospela na prusko fronto neka nemška divizija, ki je bila skoro dve leti na Danskem, so jo Rusi s svojimi "loud speakerji" pozdravili: da je dospela divizija, ki je doslej liza-la smetano na Danskem. Nemci so bili zelo iznenadeni, ker so videli, da Rusom ni nič prikritega, kar delajo v Nemčiji ali na fronti. Tudi o vsem drugem so Rusi nad vse točno poučeni, pravijo poročila. v senatu je prepir radi wallacea in jonesa Washington, D. C. — Po svoji inavguraciji je predsednik Franklin D. Roosevelt napravil v kabinetu spremembo. Trgovinskega tajnika Jesse H. Jones, odličen bankir iz Houstona, Texas, star 70 let, je obvestil, da naj poda resignacijo, da se s tem naredi mesto za bivšega podpredsednika Henry A. Wallaca. Mesto trgovinskega tajnika je važno mesto v kabinetu. Trgovinski tajnik kontrolira tudi finančno vladno ustanovo Reconstruction Finance Corporation, ki nakazuje posojila tvrdkam, ustanovam, itd. Jones je predsednikovo pismo sprejel bolj hladno in v svojem odgovoru je odklonil vsako drugo službo v vladi. Stvar bi se bila rešila že tu. Toda Jones ima veliko zaslom-bo zlasti pri starinskih demokratih na jugu, kateri vsi ao bili odločno proti Wallacu na narodni konvenciji strajike zadnjo poletje in so storili vse k&r so mogli, da so na njegovo mesto spravili senatorja Trumanna, , sedanjega podpredsednika Zd. držav. Roosevelt je takrat videl, da če bi vstrajal z Wallacem, da bi ne dosegel nič, kakor le odbil bi starinski demokratski jug. Zato je popustil. Zdaj pa je napravil spremembo in Wallaca zopet vtaknil v vlado, ker ga smatra za zelo sposobnega moža. To pa seveda ne gre v račune demokratskim magnatom juga in zdaj se oglašajo vsi demokratski senatorji in kongres-niki v Washingtonu in protestirajo proti predsednikovem načrtu. Nekateri so mnenja, da bo moral Roosevelt nekaj popustiti. Toda Wallace bo ostal v kabinetu. Hočejo pa razdružiti Reconstruction Corporation od trgovinskega departmenta. Kaj bodo dosegli glede tega se kmalu pokaže. TUDI TA NAČIN POTOVANJA IMA SVOJE PREDNOSTI! - ■"«> h1 m la btttliii i^tr-f^ wgjttffbglhi1"™"tlfltitlis—rr^l—kyini T*, družina, ki 10 jo umikajoči se Japonci pregnali iz doma nekje na Filipinih, beži ▼ važnejše kraje na hrbiOvih vodnega bivola. Živali gazijo pa blatu, ki jim tega do kolena. Bivoli ko počasne . širili, toda silno pripravne v teb^kolnosllh, kjer bi avtomobil ali truk ne mogel nikamor. VLADNI NAČRT ZA KONTROLO CEN OBLEK Washington, D. C. — Vlada 1 ima v delu načrt, s katerim bo kontrolirala cene oblekam, obenem ima tudi namen znižati cene oblekam in oblačilnemu blagu. So junija meseca pravi vest, naftemie ~«feda znižati cene oblekam vsaj za 0 odstotkov. Oblekam in oblačilnemu blagu bodo določene višine cen, kakor drugemu raznemu blagu, ki mu je že vlada določila višino cen. Apelira pa vlada na ves narod za sodelovanje in pomoč pri tem. ,Apel pravi, da naj nihče vsaj do junija ne kupuje, kar prav ljujno ne potrebuje. Razni verižniki z oblekami in oblačilnim blagom so navili cene,'ker ljudje blazno kupujejo obleke in plačujejo za iste vsako ceno, ki jim kdo stavi. Tako ljudje sami povzročajo, da se cene dvigajo. Ljudje naj bi ne kupovali slepo in plačevali visoke cene, pa bi prodajalci kmalu ponujali za nižje cene. Ker pa ljudje plačujejo kar kdo zahteva, ustvarja to skušnjave za navijanje cen navzgor v škodo ku-povalcev. Mnogi se bojijo, da bo blaga zmanjkalo. Blag^ in oblek je dosti, samo ne plačujte pretiranih cen, pa ga bodo vam za nižje cene ponujali kaj kmalu. -o- MED POČITNICAMI BOMO POTOVALI OKROG SVETA * Chicago, 111. — Na zborovanju "Chicago Mortgage Bankers Association" je izjavil v vojem nagovoru Geoffrey Morgan, da predno bo deset let po tej vojni bodo prometne zveze z vsem svetom tako izpopolnjene, da bo zadostovalo deset dni za vsakogar, da bo lahko napravil turo okrog sveta, obiskal razne kraj, itd. Tako bo lahko vsak med svojimi dvotedenskimi počitnicami si ogledal svet okrog in okrog. -o- ŠTEVILO ROJSTEV NIŽJE Washington, D. C. — Statistika rojstev v deželi izkazuje za leto 1944 okrog 135,000 rojstev manj, kakor pa preje za leto 1934. V letu 1943 se je rodilo 2,943,860 otrok v Združenih državah. Tekom leta 1944 pa le 2,800,000. KRI2EM SVETA — Vatikansko mesto.—Tajništvo Vatikana objavlja, da je prejelo daljše poročilo iz Tokio od apostolskega delegata, ki je obiskal taborišče vojnih ujetnikov v N*goyiw^OaPt pravi, da poročilo omenja, da ao ameriški ujetniki v dobrem zdravstvenem stanju. — London, Anglija. — Na-zijska novinarska družba DNB je objavila, da so Nemci prepeljali v notranjost Nemčije telesne ostanke pokojnega maršala Hindenburga in njegove žene, ki sta bila pokopana v grobnici v Tannenburgu na Pruskem, ki so ga Rusi še zadnji teden zasedli. Odpeljali so tudi vso drugo opremo, ki je krasila njegovo grobnico. Spomenik sam pa so razstrelili. - — Oxford, Anglija. — Ox-fordska univerza je podelila pr-vokrat v svoji zgodovini profe-suro ženski.To je Dr. Ida Mann. Nastavljena bo kot profesorica na Oxford univerzi s plačo 2,000 funtov na leto. Dr. Ida Mann je zdravnica. — London, Anglija. — V torek je imel angleški kralj daljše posvetovanje z ministerskim predsednikom Winstonom Churchillom in zunanjim ministrom Anthony Edenem. Značaj posvetovanja ni znan, zdi pa se, da gre za nove orientacije, ki jih naj zavzame uradna Anglija v hitro razvijajočih se položajih v Evropi zadnje dni. — Pariz, Francija. — Zavezniki so se nahajali v četrtek jutro od Berlina: Ruske čete pri Gnieznu na Pbljskem 165 milj, prijieki drugi točki pa le še samo 135 milj. Na zapadu so Zavezniki oddaljeni 296 milj in v Italiji še vedno 526 milj od Berlina. — Guatemala. — Centralna ameriška država Guatemala je v sredo obvestila špansko vlado, da ukinja vsako zvezo s tota-litarsko vlado generala Franca v Španiji. Apeli za slično akcijo krožijo t#di v kongresu Zd. držav in v mehikanski zbornici, pravi vest. — Washington, D. C. — Na kampanjske apele za prijavo izšolanih bolničar za. vojaško službo se je prijavilo zadnje čase do 8,000 registriranih bolničark. Potreba za vojaške bolni- EISENHOWER ZATIRA "ČRNI TRG" V ARMADI Pari*, Francija. — General Eisenhower je zaukazal aretacije štirih nadaljnih častnikov, ki so obtoženi, da so vodili "črni trg" v ameriški armadi v Franciji. Dosedaj je v zaporu 177 mof ia o& teE «" čajfcukov. Obtožbe proti njim govore, da so krivi tatvin raznih predmetov, kot cigaret in drugega blaga in istega prodajali naprej. Vse prizadete čaka ostra ka-| zen in general Eisenhower se osebno zavzema, da bo vsak, ki ■ je kriv takih dejanj prejel za-j služeno disciplinarno kazen. > Mnogo jih bo moralo sedeti v dolgotrajnem zaporu in nato bodo nečastno odpuščeni iz vo-j jaške službe. -o—- . AMERIŠKI VOJAK OBSOJEN NA SMRT V ANGLIJI London, Anglija. — Ameriški vojak Kari Hulten iz Bostona in Elizabeta Jones, 18 let stara plesalka, sta bila v Londonu spoznana kriva umora londonskega taksi voznika George Heatha. Sodišče je oba obsodilo na smrt. Jones kot angleška državljanka ima pravico do prizi-va za pomilostitev. -o- V BURMO PRODIRAJO TRI ANGLEŠKE KOLONE Kalkuta, Indija. — V Burmi zdaj prodirajo tri angleške kolone proti središču dežele, kjer se nahaja prestolno mesto Man-dalay. Angleži so mnenja, da bodo vzeli mesto tekom dveh tednov. Na eni točki pravijo, da so angleške čete oddaljene le še 31 milj od Mandalaya. -o- ANGLEŠKI LIBERALCI IŠČEJO VODITELJA London, Anglija. — Dne 1. februarja bo imela letno zborovanje Angleška liberalna stranka v Kingsway dvorani v Londonu. Vest omenja, da so angleški liberalci med seboj hudo politično pocepljeni, in da jim je trefca silno dobrega voditelja, da jih bo združil zopet v enotnost. Po takem voditelju se ozirajo, a ga bodo težko našli. čarke je Še vedno nujna. Vlada apelira naprej za prijavo čim več bolničark v vojno službo. ŠUBASICEV KABINET SE POSTAVIL PO ROBU KRALJUj-jn ODSTOPIL London, Anglija. — Kriza v jugoslovanski vladi je prišla tako daleč, da je ni mogoče poravnati. Kabinet rainisterskega predsednika Dr. Ivana Šubašiča noče odstopiti, kralj Peter pa še vedno upa, da mu bodo sedanji ministri ugladili pot in odstopili. Kabinet je imel v torek sejo. Iz- ---- jave niso izdali nobene, vendar je pa precej gotovo, da kabinet čaka le na to, kaj bodo rekle velesile in Če je tem tako po volji, bo kratkomalo prezrl zahteve kralja Petra. Tudi jim ni treba drugega kakor besedice, pa bodo ministri pospravili svoje stvari in jo mahnili v Beograd ter se pridružili maršalu Titu. Ce bo prišlo do tega predno se bodo sestali Veliki Trije, je težko reči. Angleški diplomatski krogi so odločno na strani Šubašičevega kabineta in to časniškim poročevalcem tudi kar naravnost povedo. Kralj Peter je diplomatično popolnoma osamljen, razen če bi dobil zaslombo iz Washingtona, kar pa ni prav nič verjetno. ^ Vlada je oibjavila besedilo Tito-Subašičevega dogovora, ki ga kralj ni hote! podpisati, kar je povzročilo sedanjo krizo. Ta dogovor zahteva, naj se regent-Iski odbor imenuje z "ustavnim ; ali konstitucijskim činom" kralja in govori, kako maj bo sestavljena ustavna zbornica, da j napravi nov jugoslovanski vladni čarter. Kralj se nahaja v prav neprijetnem položaju. Obotavlja se, da bi odstavil kabinet s posebnim odlokom, kabinet sam pa : tudi noče odstopiti. Verjetno pa .je, da bo kralj enega teh dni ; formalno odstavil kabinet s posebnim tozadevnim odlokom. Washington, D. C. — Kakor izgleda, bodo Zedinjene države sledile vzgledu Anglije in enostavno prezrle sedanje početje kralja Petra, oziroma ga bodo zapustile, ako ne bo nehal delati zgage pri poskusih za zedi-njenje in enotnost Jugoslavije, za kar se trudita maršal Josip Broz-Tito in ministerski predsednik Šubašič. Izvršni državni tajnik Joseph C. Grew je izjavil, -da se Zedinjene države ne nameravajo vtikati v zadevo, kdo naj pride do moči v Jugoslaviji. V'svoji uradni izjavi je imenoval Dr. Šubašiča še vedno premierja, kakor pomeni, ravno isto kot bi rekel, da se ne ozira na to, kaj l^Česja zdaj jugoslovanski i kralj, ki je v ponedeljek zvečer j odslovil Šubašiča in naročil Milanu Grolu, voditelju pokreta j proti Titu, naj sestavi novo Vla-. do. Tako je naš državni tajnik mimogrede naznačil, da Zedinjene države še vedno priznavajo ministerskega predsednika 'Šubašiča kot voditelja jugoslovanske vlade v izgnanstvu v jLondonu. Končno je tudi krepko in jasno povedal, da naša vlada z do-padajenjem gleda jta Tito-Šu-bašičev načrt, ki naj bi spravil Titove sile v Jugoslaviji v slož-;no sodelovanje z londonsko ! vlado. kmetje v jugoslaviji zborujejo proti kralju Kairo, Egipt. — Da bo kralj Peter odslovil Šubašiča, je ljudstvo v Jugoslaviji že precej časa samo pričakovalo,- zato ni ta kraljev korak tam nobenega presenetil. Zadnji teden so se vršile po mnogih krajih večje demonstracije proti stališču, ki ga je naenkrat zavzel kralj glede'- dogovora o regentstvu, kakor sta se sporazumela Dr. Šubašič in maršal Josip Brož-Tito. Največja demonstracija se je vršila v Skoplju, kjer se je zbralo kakih 30,000 kmetov, kakor poročajo iz Jugoslavije. Pa tudi v pravi ali ožji Srbiji so bili izgredi v Leskovacu, Lepenici in drugih krajih. Nobenega dvoma ni, da je mladi kralj ravnal po nasvetu gotovih svojih srbskih prijateljev, na drugi strani pa tudi ni nobenega dvoma, da ta njegov nastop zbližanju med Hrvati in Srbi nikakor ni v korist, četudi se zdi, da se zdaj srbsko kmeč-ok ljudstvo zbira krog Tita. Ravno ko se je dozdevalo bolj verjetno kot kdaj prej, da bo res prišlo do jugoslovanske federacije s petimi samoupravnimi deželami, med katerimi bo tudi samoupravna Macedonia, pa je kralj dregnil vmes. Morda je bila tega njegovega koraka precej kriv ravno načrt za sa- moupravno Macedonijo. Menda bi sedanja bolgarska vlada takoj odstopila tisto ozemlje v Bolgariji, kjer prebivajo sami Macedonci, če bi se ustvarila samostojna Macedonija. Ali že imate 1 BARAGOVO I PRATIEO I za leto 1945? | Ako še ne, pišite takoj po njo. ' dokler je ▼ zalogu Letošnja "j , Praiik'a je zelo zanimiva knjiga J > ca vsako slovensko hišo. Naro- ( » čile jo zase in za tvoje prija- , 1 lelje. Stane s poštnino samo , 1 40 centov kar je poslati v gotovini. Money ' , ordru ali v znamkah po 3c. Drugih znamk za višje cene ne * i moremo sprejeli. , 1 BARAGOVA PRATIKA | ' 184S West Cermak Road, CHICAGO 8, ILL. Stran 2 AMERIKANSKt 3t6V£MfcČ Petek, 26. januarja 1945 AMERIKANSKI SLOVENEC I: Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene i list v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljeni leta 1891 Established 1891 Ishaja vsak torek in petek Issued every Tuesday and Friday j Izdaja in tiska: Published by EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8 Telefon: CANAL 5544 Phone: canal 5544 Naročnina: Subscription: Za celo leto-----,----------$4.00 For one year .............................$4.00 Za pol leta----------------------2.00 For half a year.........................2.00 Za četrt leta-----------------1.25 For three months_____________________ 1.25 Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe Za celo leto-------------------$4.50 For one year .................................$4.50 Za pol leta--------------------2.25 For half a year ...I.................2.25 Za četrt leta-------------------- 1.50 For three months________________________ 1.50 Dopisniki so proienL da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor sednj« ure prodno je list zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejini teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni me- sec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. --i,___*_ Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chieago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. napake se pokažejo, ko je prepozno Tista stara kočevska pripovedka je znana, kako je Ko-čevar zgradil na slovenskih tleh svojo leseno kočo. Ko je postavil vrata, je ponosno stopil skozi vrata v napol dogo-tovljeno kočo, a ni opazil preje, da je naredil vrata precej nizka. Ob vstopu je butnil s svojo bučo ob zgornji tram nad vrati, da se mu je zabliskalo pred očmi vse naokrog. To ga je silno razpalilo in nad nekom se je moral znesti. Pa mu je ušlo iz ust, in najbrž niti vedel ni, kaj je bleknil: "Ti hudič ti, kaka vrata s nardila!" Pripovedka pravi, da se je pred njim prikazal "berkmandelc" in da mu je šaljivo odvrnil tudi v kočevščini: "Herr stric, vrata ti naredila, ne jaz." Pripovedka je le pripovedka, ampak mnoge take pripovedke imajo v sebi jako dober nauk. Koliko slučajem je ta legenda o Kočevarju in berkmandelcu v dobro ogledalo! Slučajem, s katerimi so v zvezi izobraženci in neizobraženi ljudje. Največja naloga za vse človeštvo je v tej dobi, kako priti do dobrega miru, kf ha j bi imel stalnost, ki naj bi bil trajen. Kako dati miru trajnost? S tem vprašanjem se človek muči, menda kar je na svetu, pa miru nima, niti ga ne more najti. Zakaj ne? Najkrajši odgovor bi bil, da zato ne, ker človek ni popolni mojster, da bi si mogel in znal napraviti trajen mir. Po prvi svetovni vojni so dolgo kovali mir v Parizu. Deloval pa tisti mir ni dolgo. Celo vrsto vojn je bilo že v prvem desetletju to je med 1920 in 1930. V drugem desetletju po miru, 1930 do 1939, je pa vrelo po vsem svetu in leta 1939 je zagorel prav ves svet, ki'gori še danes in kar lahko traja še precej časa. Zdaj zopet govorimo o miru. Govorimo in poudarjamo, da je to vojna proti vsem vojnam. Ali bo res tako? Mogoče. Ampak ljudje bodo ostali na svetu le ljudje, in kdor človeka pozna v vseh njegovih slabostih, zmajuje z glavo ob takih prerokovanjih. Človek bo moral prehoditi še dolgo pot, predno bo dospel do tolike popolnosti, da bo znal ravnati sam s seboj, s svojimi bližnjimi, prijatelji in1 nasprotniki, tako. da bo imel trajen mir. To je težka naloga. Dokaz k temu je zgodovina človeka. Kakor daleč na- • za j more pomniti zgodovina, od Adama naprej, od Abela in Kajna, človek na svetu nima miru, vsaj zajamčenega miru ne. Odkar so se narodi začeli organizirati — temu je menda blizu 6000 let — je bilo na svetu le komaj nekaj nad 300 let pravega miru. Ves ostali čas so divjale med narodi in1 rodovi vojske. Ali bomo ljudje kar na enkrat postali mirnii angeljčki? Prav bi bilo, ko bi! Tudi razumemo, da si moramo prizadevati, da bi postali taki, in je dolžnost vsakega človeka, da si tako prizadeva. Ampak kar na enkrat do tolike popolnosti priti bo težko, do nje bo malo daljša pot, kakor si predstavljamo. V Evropi se vojna ' pomiče v svoje zadnje stopnje. Kakor gre tam zdaj, vojna ne more trajati hudo dolgo več. Okrog Nemčije je zdaj skovan obroč* ki se iz dneva v dan bolj in bolj stiska. To stiskanje bo Nemčijo nekega dne vrglo v popolno onemoglost. Daleč nismo od tega, dasi se1 vojna lahko vleče če mesece in mesece. A izhoda za Nemce ni.^ Nemci se zdaj le bijejo, da bi dobili od Zaveznikov kaj j več kakor to, da bi se morali brezpogojno predati in odlo- i siti orožje. A kakor izgleda, bo tako in nič drugega. J Potem bodo delali mir. Napoveduje se, da bo mirovna * sonferenca poslovala Več kakor dve leti. Ves svet je treba 5 preurediti. Ni mala niti lahka naloga to. Svet bo preu- c •ejen po tej vojni čisto po drugem vzorcu, kakor je bil ke- * laj preje. Evropa bo razdeljena v dve sferi ali dva kroga. U /zhodni sferi bo stala na čelu Rusija, zapadni sferi Anglija s n Amerika. V obe sferi bo spadalo mnogo večjih, sred- 1 ijih in manjših držav. Take države bodo odvisne gospo-Larsko od svoje sferne skupine, kakor tudi bodo menda de- * ežne neke zaščite pred mogočimi napadi ali čim drugim.;^ Cako se bodo razumele take skupine med seboj v svojih sfe- p ah, je zopet vprašanje samo zase. Izgleda pa, da po tej ro jni bo svet dobil tako novo obliko, da bosta v glavnem ne-cako dva tabora in vsak tabor bo dirigiran od velesile, ki )o taki skupini načelovala. Slovani bodo morda dobro odrezali v tem novem redu. /saj toliko, da bodo prišli pod en skupni krog. Pod eno stre-1 io. ,Kako bodo zadovoljni pod eno streho, pa ve le Bog. Brez hudih težav ne bo šlo. Vse mogoče je pričakovati., Upanja pa Slovani ne smejo zgubiti. Kako bodo ostali narodi in države na zapadu vozili v taki svoji skupnosti, je njihova zadeva. Novi svetovni red bo le nekak poskus; če se bo obnesel in bo mogel vzdrževati | mir in ravnotežje med narodi v svetu, bo lahko obstajal dolgo časa. Ce pa ne bo znal tega, bo propadel, kakor so propadle in razpadle vse take podobne mednarodne tvorbe do-sedaj. To in nič več nimamo pričakovati od tega. Želeti je le, da bi se tisti, katerim božja Previdnost polaga v roke to veliko nalogo, da jo rešijo, zavedali, kako velikansko odgovornost imajo na svojih ramah pred svetom in Bogom. Ce bodo pa hiteli neprevidno in stlačili skupaj le nekaj na papirju, ne pa tudi tako, da bi tak novi red prinesel svetu resnično pravičen in pošten mir, potem se jim bo zgodilo prav tako, kakor se je dogodilo Hočevarju v omenjeni legendi, ko je butnil z lastno glavo v prenizka vrata. Zgodovina pa jim bo lahko upravičeno očitala: Tak mir imate, kakoršnega ste si sami napravili. Dal Bog, da bi bilo najboljše! ■ M«.«.—..A—----------------------------- -■ - - ______________________ • ...•••••••••••••••(••mmmmmmm«« PATRIOTIC NA PRIREDITEV Joliet, III. Priprave za veliko patriotič-no prireditev v naši naselbini sg> že dovršene. Omenjena prireji tev se bo vršila 28. januarja v svrho posebnega sklada, v prid naših fantov-vojakov,ki se zmagoviti vrnejo iz bojnega polja na svoje domove, kakor tudi v časten spomin onim, ki so dali svoje življenje za našo domovino Ameriko. Do sedaj je dalo 12 mladih fantov svoje življenje/ ki so postali irtev krvoločnega sOvraš^ nika; 885 fantov in deklet iz I naše fare pa še služi in se bori ! sirom sveta, za nas in vse naro-jde, ki ljubijo pravično življenje ; in svobodo. Omenjena prireditev se bo vršila pod pokroviteljstvom podružnice št. 1 JPO-SS in štev. 37 ,SANSa, s sodelovanjem vseh bratskih podpornih organizacij v naselbini in sicer: KSKJ, ABZ, DSD, SNPJ, S2Z, kakor tudi vseh cerkvenih in samostojnih podpornih društev v najsi fari. ! Nekaj izrednega ob tej priliki tudi bo, in to prvič v zgodovini naše naselbine, da bodo isto-Ičasno v Jolietu zborovali in sicer glavni odbor KSKJ, S2Z in DSD, ki bodo tudi obenem prisostvovali navedeni prireditvi. Na to prireditev so pismenim potom povabljeni kot častni gostje vsi starši, ki so dali svoje sinove in hčere domovini Ameriki, ker prireditev je namenje-|na njim v počast, in zato bo za nje prosta vstopnina. Za vse druge znaša vstopnina 75e. -Program, ki je za navedem dan pripravljen, bo tako zanimiv, da takega menda še ne pomni slovenski oder v naši naselbini, in zato vabimo vse naše rojake in rojakinje od blizu in daleč, da se brez izjeme udeleži;^ ker za malenkostno vstopnino ne bo nikomur žal. Program sam na sebi bo nudil polno poštenega užitka za vse; i upoštevajte pa tudi, da gre za ; vzvišeni namen — za naše fan- s te in dekleta, ki žrtvujejo svoje j življenje za nas, in pa v časten •> spomin onim, ki so postali žrtev 4 za našo svobodo. ] Na kratko naj bo tu naveden £ spored programa, kakor sledi: Ob deseti uri dopoldne se bo t vršila slovesna sv. maša vcerkv^ t sv. Jožefa, ki jo bo daroval Kev.i i M. J. Butala, župnik. c Ob šesti uri zvečer se bo v I farni dvorani servirala okusna p domača večerja za vse zunanje In domače goste. Priglasite sc in ti pridite! . Točno ob osmi uri zvečer se g r prične patriotični program po 1 naslednjem redu: 1 1. Pozdravni nagovor — Mr. 1 ? Joseph Zalar, predsednik po- 1 L družnice št. 1 JPO-SS in št. 37 1 r SANSa. 1 * 2. Predstava ameriške zasta- - ve — predstavlja Ameriška Li- 1 1 ga, Harwood Post, katere član 1 * Je Mr. Frank Tushek, gl. pred-1« 1 sednik DSD. 1 3. "Star Spangled Banner" ( — zapoje pevski zbor cerkve ! 3 sv. Jožefa, pod vodstvom Mr.j] ^ Anthony Kpzn^ana. 4. Govor — Rev. M. J. Buta-1] \ la, župnik fare sv. Jožefa. 1 5. Miss Mary Polutnik, gl.ij u nadzornica KSKJ in Mr. John J e Germ, gl. predsednik KSKJ. 6. Govor — Mrs. Marie Pris- i 0 laud, gl. predsednica S2Z. 1 - 7. Spominska predstava — i 1 predvajajo Miss Mildred in Ol- 1 » ga Erjavec, članici S2Z, Mrs. i j Anne Fandek, članica cerkve- 1 » nega zbora, in Mr. Jack Egan, i r predstavnik Ameriške Lige, - Cantigny Post. 8. "God Bless America" — j zapojeta Miss Mary Polutnik in i - Mr. John Germ. ] 9. Ples, ki bo igral zanj Gene j - Victor orkester. L Patriotično razstavo na odru g i bo iz prijaznosti naklonila in j - pripravila tukajšna Public Ser- c vice Company. ^ i V pripravljalnem odboru za i navedeno prireditev so sledeči: ; Rev. M. J. Butala, Louis 2elez- - nikar, Emma Planinsek, John - L. Jevitz, Josephine Erjavec, l Jean M. Težak, Joseph Zalar, ! Frank J. Wedic, Matt Slana in Math Krall. s i Dragi rojaki in rojakinje! ^ Pridite in udeležite se te redke J prireditve, ker odbor Vam jamči, da Vam ne bo nikdar žal. ® Odbor. 1 n ■-o- GLEDE ŽALOSTNIH RAZ- ? MER V STARI DOMOVINI £ Sheboygan, WU. Društvo Najsvetejšega Ime- V na župnije sv. Cirila in Metoda V je na svoji redni mesečni seji ° sklenilo, da pošlje našim listom 1 za priobčitev sledečo kratko Y1 vest, katera je bila priobčena v J* "Sorrowful Mother Novena Notes", od 5. januarja in se gla- S< si: • ™ EXTERMINATE — A con-j" tinuing Communist campaign ! to exterminate the Catholic!"1 population of Slovenia was des- j cribed by Prof. Kiril Cebot of Ljubljana University, in a re- ia pert reaching London.—NC. W Vzrok, da prosimo za ponatis j? tega, je, ker so vse novice, ka- ( tere pridejo zadnje čase iz Jugoslavije poslane direktno od tamožnje partizanske vlade ali pa komunistom prijaznih poročevalcev. (Znano je da so bili nepristranski poročevalci izgnani od tam, ker so poročali pj ! tudi kaj resničnega.) čl In ker se potem na podlagi ši ., neresničnih poročil bega naše 4 ljudi tukaj in se izvaja pritisk g r na gl. odbor JPO-SS, da bi se že k [ zdaj, ko je še skoraj vsa Slove- v . nija v nemških rokah, oddal de- g jnar, ki je bil zbran skupaj od v " (naših organizacij in posamezni- ij -jkov pod obljubo, da bo poslan -1 šele po vojni in izključno samo z Iv Slovenijo. t J Obenem opozarjamo katoli- t Jške Slovence, naj bodo previd- g ni, komu bodo dali v roke zbra- g jni denar. £ 6 Ralph Stirdivant, tajnik, t d j 0 ZAHVALJUJE SE ZA NAKLONJENOST |< L. j Pueblo, Colo. * r j Dolžnost me veže, da se ogla- 1 Isim po končani kampanji No- I vega Sveta in se javno zahva- 1 lim vsem tistim poznanim in tu- 1 • d i tistim, ki jih v resnici ne po- 1 • znam, ki so glasovali zame v 1 • imenovani kampanji sirom A- j J merike, da sem izvoljena za ' t drugo podnačelnico Novega 1 t Sveta. Ne morem najti zadosti 1 • lepih besed, da bi se mogla j vsem primerno zahvaliti. Rada • bi vse poznala osebno. Ko bi ve-» dela Vaše naslove, bi se vsake-o mu posebej zahvalila s pismom. Prisrčna hvala toraj vsem sku-r paj. Ako Vam jaz ne bom mo- ' 5 gla povrniti te prijaznosti in 1 7 naklonjenosti, naj Vam jo povrne ljubi Bog. J Brala sem o Mrs. Keber iz Waukegana, da je pogrešan na n bojnem polju njen mlajši sin j.iJožek. Lahko si predstavljam,' | kako hud udarec je to za ubogo j. .»j delavno mater, ko pride zvečer re iz dela domov in najde obvesti-r lo na vratih: sin ti je pogrešan! {Bodi potolažena, cenjena rojaki kinja, in pomiri se. tjpam, da j boš pr#j ali slej prejela poroči- j | .j lo, da je Jožek živ in zdrav, kar n Bog usliši! Kako smo zdaj prizadete me ; s- uboge matere, vedo samo tisti,' ki imajo sinove v armadi strica ; — Sama. Naši tako mladi sinovi, U 1- ki še skoraj ne vedo, da so za- ] s. čeli živeti, pa že morajq preli- < e- vati kri za sovraštvo, nevoščlji- j n, vost in grdobijo tega sveta! < B» K sklepu pozdravljam vse 1 poznane in nepoznane prijate- ' ~ lje, ki so glasovali zame in se n jim še priporočam do druge kampanje. Jenny Keber, piši mi e ,kaj. Bodi pozdravljena kakor tudi Katie Jenich, Johanna Ka- u : šček, Angela Praznik, Mary n Langenfuss in moja sestra Fran- r- ces Petkovšek v Los Angeles, ^ Calif. Pozdrav vsem skupaj. ^ a - i Mary Kogovšek, ' : 430 S. Santa Fe, Pueblo, Colo. -o--2 n NA VESELICO VABIMO 1 • i '! La Salle, 111. r ^ Odbor gospodarskega in go- ^ spodinjskega kluba vabi vse f člane in članice in delničarje e Slovenskega JDoma na veselico, ki bo v soboto 27. januarja v spodnjih prostorih Solvenskega Doma. Nihče se ne bo kesal, ako nas bo obiskal tisti večer. Za ° ples bp igral godec iz Jolieta, . Mr. Riff el. Igral bo tako, da se , bo kar kadilo. To bo nekaj no- . vega in posebno ugodnega za , vse tiste izmed nas, ki se radi obrnemo po domače. Oddan bo t tudi vojni bond. Prosim toraj S } vse člane in članice in delničar- ^ 7 je, da se te veselice gotovo ude-^ ležite. Bo še nekaj drugega po-; sebnega. Blagajnik S. D. je o-j^ , menil, da bo imel tisti večer narejene čeke za jdividende na J | delnice, ^atoraj pridite vsi del- £ ničarji in delničarke, da boste .. dobili prvi denar na vse delni- i ® ce. Vsi na veselico v soboto 27. K januarja. Obenem vabimo tudi, -rojake iz sosednih naselbin, da ® se udeleže te veselice. Vsega bo t. dovolj, za to bo poskrbel odbor. I se Frank Struna, ri predsednik kluba. - ■ ■ i — ČLANSTVU DRUŽBE SV. |h MOHORJA Chicago, III. V imenu odbora naše družbe prav vljudno vabim vse člane in j članice na zabavo, ki se bo vr-; šila to nedeljo, 28. januarja, ob j 4 P. M. v šolski dvorani. Na programu bodo premikajoče se slike, pa tudi razne druge zanimive točke, in vsi boste s tAn pro- 1 gramom prav gotovo zefo zado- ^ voljni. Sledila bo prosta zabava '( in ples. i Važno je, da se te domače j zabavne prireditve vsi prav go- ■ tovo udeležite in s tem pokaže-te, da se zanimate za svoje društvo. Uspeh zabave je pač odvisen od vsakega posameznega člana in Članice. Več ko nas bo, bolj prijetno bo in več zabave bo. Nadalje opozarjam cenjeno članstvo, da je pri naši Družbi sv. Mohorja zdaj v teku kampanja za nove člane. Vstopnina je prosta, zdravniška preiskava pa ravno tako. Uspeha ne bo, če se ; ne bo vsak izmed nas sam zavzel in storil svoj del. Prosim toraj, naj se vsak Član in vsaka članica potrudi, da bomo imeli kar najlepši uspeh, pred vsem pa na svidenje v nedeljo popoldan! John Mlakar, predsednik, o- VABILO NA SEJO JPO IN SANS Chicago, 111. Na zadnji seji omenjenih po-. družnic je bila udeležba tako slaba, da ni bilo mogoče izvoliti . odbor za tekoče leto. Vsled tega je bilo sklenjeno, da se skliče seja na ponedeljek. 29. januarja, z namenom, da se izvoli odbor in da se vse potrebno i sklene glede prireditve, ki se bo | vršila v nedeljo, 29. aprila, v A-merican Bohemian dvorani na 3 8. cesti. Vsled tega se poživljate vsi stari in novi zastopniki in pa vsi stari odborniki, da se gotovo Udeležite seje y ponedeljek, 29. januarja, točno ob osmih zvečer, v Tomažinovi dvorani, 1902 W. Cermak Rd. 'Udeležite se brez osebnega ali ; pismenega vabila. Kakor že zgoraj omenjeno in že enkrat preje poročano, se bo vršila velika prireditev chikaš-kih društev, organiziranih v podružnici št. 8 JPO-SS in SANS štev. 60, v nedeljo 29. aprila letos. Zatorej se prosite vsa društva v Chicagu in okolici, da na isti dan ne prirejate svojih zabav, da ne škodite nam in sebi. Rodoljubni pozdrav! John Gottlieb. -O- VZORNA NAROČNICA Little Falls, N. Y. Cenjeno uredništvo Am. Slovenca: Moja naročnina za Am. Slovenca je potekla 1. decembra. Nisem še dobila opomina. Tukaj Vam pošiljam zdaj $10 za naprej. Prosim, da mi sporočite, če boste prejeli in do' ko- i liko časa bom imela zdaj plačano. S pozdravom uredništvu in vsem čitateljem Am. Slovenca Jennie Cankar. , -o- ZAHVALA Joliet, 111. Ob času nabiranja obleke in obuvala za naše trpeče ljudstvo ■ v stari domovini so se odzvala i tudi naša podporna društva ka- i kor tudi posamezni dobri rojaki ] in rojakinje, ki so prispevali v \ denarju v svrho kritja stroškov i pri odpošiljanju zabojev na pri- ] stojno mesto v New York. • Imena društev in posameznikov, ki so v ta namen darovali, so sledeča: . t Podružnica št. 20 S2Z $15 in i Mr. Josephine Erjavec, gl. taj- 1 niča je dodala $5 ali skupaj $20; društvo sv. Jožefa, št. 2 KSKJ $10; društvo sv. Jurija, j št. 3 KSKJ $10; društvo sv. j Frančiška Šaleškega, št. 29 KSKJ $10; društvo sv. Genovefe, št. 108 KSKJ $10; društvo Najsv. Imena $10; Mr. in Mrs. 1 Martin Planinsek $10; Mr. Jo- S seph Zalar $10; društvo sv. Ci- I rila in Metoda, št. 8 KSKJ $5; r (Dalje na 5. strani) p ¥ ; DOGODKI ved Slovenci po Ameriki ' i Pogrešan Chicago. 111. — Mr. in Mrs. Joseph Fajfar iz 1919 W. 22 PI., sta pred nekaj dnevi dobila obvestilo od vojnega oddelka, da je njun sin Pvt. Joseph Fajfar Jr. pogrešan na bojišču v Belgiji od 24. dec. 1944. Vojak težko ranjen Ely, Minn. — Kapitan Joseph Kovach je bil v bojih na Nemškem t4žko ranjen. Prepeljali so ga v vojaško bolnišnico, odkoder je njegova soproga prejela to žal^tno poročilo. \ _ . Nesreča Ely, Minn. — Vdova Marija Prijatelj na James St. si je pri padcu zlomila nogo na svojem domu. Rojak umrl Lorain, O. — Dne 9. jan. je umrl radi srčne hibe Anton Jakopin, star 76 let, doma iz Škril-ca, fara Qolo pri Igu. Zapušča ženo, osem otrok (enega v vojni) in osem vnukov. Rojakinja umrla Herminie, Pa.—V bližnji naselbini Evenstownu je 21. dec. naglo umrla, zadeta od kapi, Mary Srebernak. Doma je bila iz vasi Gaberje, po domače Špa-nova, fara Brusnica pri Novem mestu. Tukaj zapušča hčer, dva sinova (oba pri vojakih) in brata Antona Bolteza, v starem kraju pa dva brata. Vojna žrtev Meadow Lands, Pa. — Družina Mike Frank je bila obveščena, da je bil njen sin Pvt. Leo Frajik (Butch) ubit.v Franciji 17: dee. V armadi se je nahajal dve leti. Poleg staršev zapušča tri sestre in brata. Nezgoda na farmi Fair Oaks, Ind. — Pred dobrim tednom se je z nekim far-marskim strojem po nesreči resno poškodovala na desni roki žena chicaškim Slovencem dobro znanega narodnega delavca Mr. Joseph Ziherle, hčerka znane Peter Coffove družine v Chicagi. Soprog jo je takoj odpeljal v bolnišnico v 13 milj oddaljeno najbližje mestece. Poročajo, da je že izven nevarnosti. Želimo ji, da bi šlo vse po sreči in da bi se kmalu spet lahko povrnila na dom. Pogrešan Slickvilie, Pa. — Mary Repos je bila obveščena od vojne oblasti, da je od 16. dec. na zapadni fronti v Evropi pogrešan njen sin S/Sgt. Stanley J. Repos. Pri vojakih je že čez štiri leta in preko morja je bil poslan v pro-šlem oktobru. Vojak pogrešan Pueblo, Colo. — Dne 27. dec. je tukaj umrl v bolnišnici Tine Marincich, star blizu 63 let, doma iz Knežaka na Notranjskem. Na božični dan je naglo zbolel in bil še isti dan operiran, toda dva dni pozneje je umrl. Zapušča ženo, šest hčera in sina, ki se nahaja pri vojakih na Havajih. Nov grob na zapadu Indianola, Pa.—Družina Joe Jelovčan je bila obveščena od vojnega departmenta, da je od 16. dec. pogrešan njen sin Albert, ki se je boril na zapadni fronti proti Nemcem. V armadi je od marca 1943 in prek morja od oktobra 1944. Nov grob Cleveland, O. — Po dolgi bolezni je 17. jan. umrla Frahces Sever roj. Blatnik, stara 64 let. Doma je bila iz Zvirče vasi, fa- . ra Hinje, odkoder je prišla sem pred 50 leti. Petek, 26. januarja 1945 AM ERIKA NSKh SLOVENEC Stran 3 trieste ali trst? (Ta članek je napisal A. J. P. Taylor in je izšel v Londonu v rpviji The New Statesman and Nation 9. decembra 1944. Razpravlja o jugoslovanski zadevi, o kateri se bo po svetu kmalu več slišalo.) Vprašanje Trsta bo ena večjih točk mirovne izravnave; njegova usoda ne bo odvisna samo od vprašanja narodnosti, temveč tudi od značaja nove preuredbe centralne Evrope. Zgrajen v interesu nemške Mitteleuropa in po letu 1919 spremenjen v orodje ^italijanskega svetega samoljubja, Trst lahko postane sedaj simbol anglosovjetske zaveze — ali pa anglo-sovjetskega na-sprotstva. Trst je zgradila doba železnice in pare. Do devetnajstega stoletja je bil le nevažno pristanišče s prebivalstvom, ki je govorilo v italijanščini (kot v vseh drugih dalmatinskih pristaniščih) ; v njegovo veličino ga je pozval baron. Bruck, Po-renjčan po rodu, katerega je Avstrija sprejela za svojega in ki je postal velik zagovornik gospodarske enotnosti (pod nemško direktivo) srednje in vzhodne Evrope. Enotnost carine v avstrijskem cesarstvu, ki jo je upeljal Bruck, in enotnost avstrijskih državnih železnic je omogočila Trstu, da je zavzel mesto Donave kot glavni iztok za vso centralno Evropo. ** *<«r Trst je bil po svojem značaju "cesarski" in nenaroden, avstrijski in ne italijanski. Svoje prebivalstvo je nabiral iz sosednjega zaledja, ki je bilo v o-gromni večini slovensko. Toda pomorska govorica avstrijskega cesarstva (celo avstrijske mornarice) le bila italijanska; vsled tega je tudi v Trstu prevladoval italijanski jezik — radi priročnosti in pripravnosti in ne radi kake narodne lojalnosti« V poznem devetnajstem stoletju je bila večina tržaških "Italijanov" slovenskega pokolenja in tisti, ki so si opomogli, so avtomatično povzeli trgovsko in kulturno narodnost Trsta. Ta proces ima svoje meje. Če kako mesto nadalje narašča in črpa svoje prebivalstvo iz podeželja, tedaj enkrat napoči čas, ko podeželjska narodnost ne more biti več vsrkavana; ta se odločno pokaže in proces se prične obračati v nasprotno smer —__izpre- obrnjenci, ki so se odtujili svojemu narodu, se pričnejo "iz-preobračati zopet nazaj. Ta proces v "nasprotno smer" se je v devetnajstem stoletju pričel pojavljati po vsej Evropi — v prvi vrsti v škodo Nemcev in Italijanov, toda bolj vzhodno je utrditev narodnostne zavesti bolj nazadnjaških Slovanov (Ukrajincev in Eelorusov) delala škodo Poljakom. Na ta načini je v enem stoletju narastlo prebivalstvo Prage iz 75,000 na 660,000; Nemci pa so padli iz 66 na 6 odstotkov prebivalstva. Slovenska narodna zavest se je utrjevala bolj počasno in kasneje kot češka, toda tudi ta je pohitevala v zadnji generaciji avstrijskega cesarstva. Med 1880 in 1910 je število uradno priznanih Slovencev v Trstu porasti o iz 22 na 33 odstotkov; leta 1915 je avstrijska preiskava pokazala, da je nadaljnih 12 odstotkov tržaških prebivalcev bilo slovenskega ali hrvaškega rodu, toda radi priročnosti ali bahave nadutosti so se vpisali za "Ita-1U ane." Italijani so seveda de vedno lastili si monopol nad trgovskim življenjem Trsta; in Italijani so imeli skoro mono-' pol tudi nad šolami in časopisi — dveh najmočnejših orožij narodnostne borbe. Toda vzlic temu je njihova večina bila' negotova in vzdržana le z lo-! Čitvijo Trsta od njegovega zaledja. Ako vzamemo skupno avstrijsko Primorje, ki je bilo leta 1919 priključeno Italiji, tedaj tvorijo Jugoslovani (Slovenci in Hrvati) dve tretjini vsega prebivalstva; in to jugoslovansko prebivalstvo je večalo svoje prvenstvo skozi naravni po-rastek, kakor tudi skozi naseljevanje ljudi iz čisto jugoslo-vansih pokrajin dalje proti vzhodu. Avstrijska oblast ni mogla vzdržati popolnega ravnotežja niti med južnimi Slovani in Italijani. Vseeno pa je dovoljevala južnim Slovanom njihov narodni obstoj ; in če bi se položaj ne^spremenil, bi danes imeli Jugoslovani v Trstu polno večino. Po tradiciji Trst ni bil predmet italijanske pohlepnosti. Mazzini in La Marmora, prvi kot idealist, drugi kot praktičen človek, sta izjavila, da leži Trst čez mejo italijanske "na-; rodne" države. Toda v poznem devetnajstem stoletju je postal središče italijanskega ireden-tizma; in ko so se leta 1915 zavezniki bolj brigali, kako pritegniti Italijo na svojo stran in tako oslabiti habsburško monarhijo, kot so pa imeli spoštovanja do narodnih zahtev, so z londonskim paktom oddelili Trst in Primorje z Istro vred Italiji. Tedaj jim ni prišlo na misel, da se bo habsburška monarhija razsula, ali da pride na površje država, v kteri naj bi bili združeni vsi južni Slovani. Jugoslavija je bila rojena prepozno, da bi imela v Parizu nekoga, ki bi zastopal in zagovarjal njene zahteve s tako spretnostjo kot je Beneš upra-vičeval zahteve Cehoslovaške. Napihnjene italijanske zahteve so povzročale na pariški konferenci glavni spor. Bile so znižane, toda mirovna izravnava je vseeno priključila med Italijane nad pol milijona Jugoslovanov* kot tudi Trst, naravni izhod centralne Evrope. Ta izravnava je bila velika narodna krivica — še večja krivica, ko so spuhtele v zrak lepe italijanske obljube o pravičnem postopanju z narodom, katere so napravili leta 1919; Jugoslovani so bili podvrženi vladanju narodnega zatiranja, ki mu ga ni bilo para do črnih dni hitlerjanstva. Slovenske šole, slovenski časopisi: vse je zginilo; celo duhovnikom je bilo prepovedano rabiti slovenščino. Nemški kmetje v južnih Ti-rolah, katerih trpljenje je za-skelelo dušo angleških turistov, so se tolažili v zavesti, da še veliko slabše prede ubogim Slovencem v Primorju in Trstu. Italijanska oblast vzlic temu v dvajsetih letih ni mogla u-stvariti naravnega poviška i-jtalijanske proporcionalnosti v Trstu; in danes posekajo primorski Slovenci v svojem junaštvu in udanosti vse druge jugoslovanske partizane. Italijanska aneksi j a Trsta ni bila samo velika narodna krivica*; prinesla je Trstu tudi gospodarski razpad. Pravzaprav najbolj navdušeni zagovorniki te priklopitve so bili trgovci iz Genove in Benetk, ki so na račun uničenja Trsta upali prilastiti se nemške in srednjeevrojske trgovine. (Na isti način so po priklopitvi tržaški trgovci financirali kampanjo za osvojitev Reke, da-bi jo v korist svoje trgovine gospodarsko upropastili.) Trst ni-ina za Italijo nikakega ekonomskega pomena; ne glede na njegov narodnostni sestav, spada po zemljepisu centralni Evropi. Posest Trsta je torej podelila Italiji imperialistične ^meiaiice napram centralni E-I vropi. Italijanske smernice so ,bile že spočetka Jugoslaviji i SMRTI ZAPISAN M) II To sliko je posnel nekdo v poljskem podtalnem pokretu in je ena prvih j slik, ki so prišle iz Poljske. Kare na steno naslikano svastiko obešeno na vislice kot znak odpornosti podtalnega gibanja. ..Človeka, ki je to naslikal, bi prav gotovo doletela smrt, če bi ga naziji dobili v roke. 1 sovražne in take bodo ostale, ! dokler ostane Trst v laških ro-\ kah: kajti kdor ima oblast nad Trstom, mora iskati oblasti tudi nad njegovim zaledjem. O-grska in Avstrija sta obe iskali izhod skozi Trst in ta izhod 1 j^bil odvisen od italijanske naklonjenosti. Da sta jo uživali, sta obe morali deliti si itali-! jansko sovraštvo napram Jugoslaviji in tako nasprotovati vsakemu načrtu za kooperacijo v centralni Evropi. Trst je bil ' pravzaprav glavni steber "rimskih protokolov" — revi-' zijskega fašističnega bloka Avstrije, Ogrske in Italije; in ta blok se bo moral oživeti, če o-stane Trst v italijanskih rokah. Ce bi Trst in Primorje bila vrnjena v jugoslovanske roke, 1 bi to pomenilo popravek naj-hujše narodne krivice, ki jo je zakrivila mirovna izravnava leta 1919. In še več, Trstu bi na ta način bil odvzet njegov imperialistični Hznačaj. Jugoslaviji pa bi ne dajal nekega u-i metnega srednjeevropejskega karakterja, kajti Jugoslavija že pripada v centralno Evropo. To bi dalo Jugoslaviji njen naraven izhod in ji nudilo nekaj ' (obstoječe kapitalne opreme, ■ glede katere se vsi strinjajo, da ; jo Jugoslavija potrebuje (kar se tiče pristanišč), Italija pa ■ ne. Tako bi tudi čehoslovaški iz-jhod na Jadran bil v prijatelj-| skih slovanskih rokah in s tem bi prešel čehoslovaški trgovski promet iz Hamburga, kar bi bilo v dobrodit vseh. Predvsem pa bi Avstrija in Ogrska bili primorani, radi njune zavisnosti od Trsta, kooperirati z njunimi slovanskimi sosedi, mesto da jim nasprotujeta. Z drugimi besedami povedano, Trst bi postal temeljni kamen j srednjeevropske gospodarske enotnosti, ki bi več ne slonela j na nemški nadvladi, temveč na j skupni enakopravnosti in de- i mokraciji. Trst bi postal pro-; sta luka, toda nesmiselno bi! bilo ponoviti poizkus Gdan-1 skega in ga napraviti za "pro- | sto mesto"; to bi samo priva- j bilo priliko za vzbjaih no^e ita- i lijanske agresije. Trst mora bi-1 ti ali italijanski ali jugoslovanski; tretje izbere«ni. V gotovih krogih se je razpravljalo o predlogu, ki pred-, videva zopetno avstrijsko o-blast nad Trstom. To popolnoma prezira vso stvarnost, kajti pod nemško ,(avstrijsko) o-blast bi bil izpostavljen fantastičen koridor, v katerem bi^ bili naseljeni izključno le Slovenci, naši udani zavezniki. V vsaki drugi deželi (razen na Angleškem) bi se splačalo o-meniti, da je bila Italija naša sovražnica malone do trenutka njenega popolnega poraza ter da nobena druga država ni prekosila Jugoslavije v njenem doprinosu za zavezniško stvar. Toda v Angliji se to šteje raj-še proti Jugoslovanom; angleške simpatije — vedno proita-lijanske — bodo zagovarjale stališče, da mora Italija nekaj več pridobiti, kajti Italija je navadno v vojni vedno premagana in se vedno opomore le v času miru, sedaj pa je bila bolj premagana kot kdaj prej. Odločilni faktor pri tržaškem vprašanju je — da govorimo resno — značaj anglo-sovjet-ske zveze. Ce se dozdeva, da Anglija*in Rusija ostaneta zaveznici le, če sta strogo ločeni ena od druge, tedaj se mora Evropa porazdeliti: centralna in vzhodna Evropa Rusiji, Sre- j dozemlje Angliji. Ruski , ki bo dobil(a) te- Imena kandidatov bodo objavljena v "Am. i m kom te kampanje od 1. februarja pa do 15. aprila Slovencu". — 11 £ 1945 najvišje število glasov, bo izvoljen če moški ___Vse pošiljatve in naročnine naslovite na: i i amerikanskTslovenec 9 1849 West Cermak Road, Chicago 8, Illinois - | I NA NOGE VSI NA DELO ZA NOVIMI NAROČNIKI! AMER1KANSK1 SLOVENEC __ ~ Petek, 26. januarja 194o ^ KO JE DED SNUBIL BABICO Ali si morete misliti, da je babica rekla "ne," ko jo je ded zasnubil ? Babica je bila tedaj mlada. Ponoči si je zvijala lase v o-valjke in podnevi so ji padali v velikih kodrib do ramen. Babica je imela dolg, bel biser v uhanu in je bila jako lepa. , Babica je imela veliko snubcev. Tedaj je pravkar razmišljala, ali naj se poroči z baronom, ki je vprav prevzel graščino, ali pa bi bolje kazalo, če bi vzela bratranca, ki mu je bilo že obljubljeno, da bo občinski svetnik v M^lmoju. Oba sta bila lepa fanta, toda ded je bil prav grd. Imel je najgrše roke, karkoli jih je bil kdaj videti. Ko je bil še otrok, je javno beračil po cestah in tako je vso zimo prezebaval in brez dvoma ni imel nikoli rokavic. Ded je bil kasneje lepši, ko se je že postaral in so mu lasje osiveli. Ko je bil mlad, je imel preveč resen obraz in je bil kar divji na pogled radi gostih, črnih las. Dedu nikoli ne bi bilo tako dobro, če bi ne bil že zgodaj osivel. Tako je bil pa ko kak razbojnik in tak videz brez dvoma ni spodoben za pastorja. r~ Babica je večkrat pripovedovala, da takrat, to je prišel ded v proštijo, ali ga sprejmejo za pomočnika pri babičnem o-četu in ko je imel čevlje na palici obešene preko rame, ni dosti manjkalo, da ga ni prošti-nja zapodila ko cigana iz hiše. Babična mati kar ni smela pomisliti na srebrni pribor, čim je pomočnik stopil v sobo in tudi prost se kar ni mogel premagati in prve štiri nedelje ni mogel pustiti pomočnika na prižnico. A prvo, kar je ded storil, ko je bil vstopil v proštijo, je bilo to, da se je zaljubil v babico. Zaljubil se je koj, ko so sedli za mizo. To ni bilo nič čudnega, zakaj babica je imela mehke, blesteče se rjave lase, mile, sive oči in čisto, rožnato polt. Mimo tega so bile oblike njenega obraza izredno lepe in lica so bila lepo in mehko zaokrožena. In v vsakem licu je imela jamico, ki se ji je naredila še v starosti, kadarkoli se je zasmejala. A tudi ded je i-mel jamico na bradi. Zaradi nje. je mogel biti njegov izraz še-gav in gosposki; seveda, če ga človek ni više pogledal ko le do ust. Babica in njena sestra sta sklenili, da ga ne bosta nikoli više pogledali, ker je že pač živel v hiši pri njih. Babica se je strahovito prestrašila, ko je opazila, da ji je bil ded naklonjen. Komaj se je upala sama iti na vrt ali ven na cesto. Kdor ima take oči, se že more skriti na prežo za kako drevo ali pa jo utegne odvesti kdo ve kam. Skrivši je babičin oče pisal svojemu škofu naj mu pošlje kakega drugega pomočnika, Češ, da tega ne more imeti. Nemogoče mu je bilo le misliti na to, da bil to vendar pravi pravcati divjak! Sedfel je ko kak robavs za mizo, se s komolci opiral na belo povoščeno platno in pri jedi je cmokal. Od^ kašljeval se je in pljuval in je bil obut v težke, mastne škornje, ki je z njimi vse pomazal. Kar štiri tedne je bival ded v proštiji, ne da bi imel kaj dela. Stari prošt mu ni mogel dovoliti, da bi bral iz cekvenih knjig, kakor ga tudi ni mogel pustiti na prižnico. Ded je živel v hiši in molčal in se ni pritoževal. Dozdevalo se je, da je imel s tem dovolj posla, da je nene-homa zasledoval babico. Babica je imela navado, da je-sede-vala v podstrešni kamrici in je tkala. Ded pa je odkril, da more baš videti v to kamrico, če je splezal na podstrešje in pre-kobalil neko žrd in se splazil nato čez tramovje do drvarnice, kjer so bili na strebi le tramovi in ondi je bila lina. In pri tej lini je po ure dolgo čepel ded in je gledal babico, kako je gglih rok in rdečih lic tkala pri statvah. Ni trajalo dolgo, pa je ded iztaknil tudi najljubši kotiček babice na vrtu. Ves vrt je bil ograjen z visoko živo mejo in človek je bil tako zaprt v njem ko v kaki sobi. Bila so pa tudi lesena vratica, skozi katera si Električne vrvice morajo trpeti veliko dalje! Iz stikala jih potegnite takole H % Nikar jih ne ___ potegnite takole Električnih vrvic in električnih priprav je sedaj MALO, ker izde- . lovatelji proizvajajo za vojno. Zato PAZITE, kako postopate s svojo električno opremo! prišel na žitna polja in ondi se je babica kaj rada mudila. In ii ko je tako postavala ondi in je d bil naslonjena na vratica in je j zrla preko valujočih iitnih njiv, V je ležal ded prav tik nje skrit v v nizki rži in je babico z očmi j požiral. Medtem je pa stari prošt v { četrtem tednu prejel od škofa s pismo, kjer mu je bila prošnja a uslišana. V tem pismu je bilo j pa bržkone tudi neko pisanje s za deda, da naj si poišče drugo j službovanje, |£ Prošt se je tako razveselil, 1 da ni hotel niti za trenutek po- s čakati, da bi se le čim prej iz- ] nebil deda. Vtaknil je pismo v j žep in odšel v pomoČnikovo ; sobo, da mu ga izroči. |< Ded je sedel in pisal, ko je i vstopil prdst. Pisil ** je lreko 1 pridigo, a, je bil tako v zadregi, ko da bi pisal kako ljube- < žensko pismo. IComaj se je < premagal, da je povedal, kaj i je pisal, ko ga je prošt vpra- i šal, kaj je skril v miznico. ■ Stari prošt je videl, da se bo < deda zdaj iznebil in zato je bil bolj dober z njim. In prvikrat je začel razmišljati o tem, da ■ je bil ded pač tak, kakršen je bil in da je postal pastor. Začel je deda ^praševati. < Tedaj mu je d£d vse pove-dal. Da ga je zmeraj tako veselilo pridigovati. Da je šel in ! je pridigoval drevesom kraj poti, ko je hodil s svojo mater-i jo beračit. Saj ni vedel, kako in zakaj, a zmeraj je imel le to željo, da bi bil pastor in bi' pridigoval. Stari prošt ga je začudeno : vprašal, kako se je mogel šo- 1 lati, ko je bil tako reven. In j ded je vse povedal. In tako je zvedel, da*je ded stradal in ; prezebal vdo šolsko obo, kar je j: pa rad storil, ker je zmeraj L mislil na tisto uro, ko bo smel v cerkvi povzdigniti svoj glas. Zdaj pa zdaj je stari prošt vtaknil roko v žep, da ^ škofovo pismo potegnil ven, a srce mu le ni dalo, da bi storil. Namesto tega je poprosil za pridigo, ki jo je bil ded pravkar pisal. In jo je bral, zmajeval z glavo in odšel iz sobe, ne da bi besedico spregovoril. A prihodnjo nedeljo je ded imel pridigo in kar dobro je opravil. Odtlej se je pa stari prošt za- vzel za deda, da hi ga vzgojil j in učil ga je pridigovati in voditi cerkvene knjige. Zmeraj je pa poudarjal, da se ni Še nikoli v življenju tako premago- i val in zatajeval ko takrat, ko je hotel deda spoditi iz hi&e. Ce je bilo pa že staremu, preudarnemu možu tako težko sprijazniti se z dedom, je razumljivo, da je bilo to tem težje babici, ki je imela šele dvajset let. Bilo je nekega lepega nedelj- j skega popoldneva sredi poletja; proštija je bila polna gostov in vsi so se za zabavo odpeljali v gozd. Ive babica je o-stala doma, češ, da mora paziti na hišo, ker je tudi služ}n-čad dobila dovoljenje,- da sme iti ven, tako, da ni bilo ne hlapca ne dekel v hiši. Edini, ki je bil razen babice doma, je bil ded. A ona je vedela, da bo moral iti na podružnico sv. Ane in bo ondi i-mel pridigo. Babica se drugače brez dvoma ne bi bila upala ostati sama v hiši. A preden je ded odšel, si je zaželel požirek piva iz srebrnega vrča, ki je bil zmeraj pripravljen v jedilnici. In ko je prišel v jedilnico in je zagledal babico samo notri, jo je zasnubil. . Ona ga je takoj zavrnila in ded je odšel, ne da bi je bil prosil ali klečeplazil pred njo. Babica je bila vesela, da je bilo *zdaj odpravljeno. Niti na mar ji ni prišlo, da bi se ji bil ded smilil. Šaj nima mlado dekle t nikomur tako malo usmiljenja ko s Čestil-cem, fci ji je zoprn. In babica je šla pred zrcalo in se je spogledovala sama s seboj. Videlo je, kako je gosposka in lepa, smejala se je ob misli na črnega pomočnika, ki je menil, da bi jo mogel dobiti. Mahoma' pa se je prestrašeno zdrznila. Zdelo se ji je, da nekaj sliši. Pozorno je prisluhnila in ši iti upala dihati. Resnično, brez dvoma je bil nekdo, ki se je jokal v sosednji 1 sobi. Mislila si je, da se je pač kak gost vrnil in je šla v drugo sobo, da bi videla, kaj je. Ko je stopila v jedilnico, je razločno slišala ihtenje in vendar ni bilo žive duše v sobi. ; Jedilnica" je bila sicer prostorna sobana, ni pa imela kotička, kjer bi se bil mogel kdo skriti. Vendar je babica iskala okoli in pogledala še pod mizo in pod pletene $tole. Pogledala je celo v kamin in za vrata. Nobenega človeka ni bilo v sobi..A medtem ko je iskala, je razločno slišala, kako se n>ekdo joka. Jok pa je pri-■ hajal od nekod nad oknom, skoraj odondod, kjer je ded prej stal, ko jo je bil zasnubil. Babica si je hotela dopovedati, da se ji vse samo dozdeva. Stisnila je zobe in se hrabro približila mestu, odkoder je prihajal jok in si je mislila, da zdaj pač ne bo ničesar slišala. Vendar, to ni bila domišljija, zakaj vzdihovanje in ihteče jokanje je še zmeraj trajalo. Na vsak način je bilo res, da se je dva koraka od nje nekdo brezupno jokal. To je bil tak jok, kakor če si kdo z obema rokama pokrije obraz in se vrže na tla in se joka, Jco da bi se hotel do smrti najokati. k Slednjič je bilo pa babico tako strah, da se je morala seses-ti na stol, sicer bi omahnila. In tako je prav tiho sedela četrt ure, medtem ko se je tisto nevidno bitje še dalje jokalo. Babica se ni mogla niti premakniti, ne zbežati ne govoriti. Sklenjenih rok in mrtvaško bleda je sedela in kadarko-koli se je jok sunkovito dvignil, je od groze vsa vztrepetala. In. ko je zavzdUinila, ji. je z|t-piškalo v fjcsih, ko da bi bila na smrt bolna. Le enkrat se je zganila v vsem tem času. Spomnila se je, . da more prihajati jok tudi od | nekoga, ki bržkone stoji aU sedi pod . oknom. "Mogoča sedi kdo pod oknom in se jako," si je dejala, "ti se pa žaloatiš in strašiš brez vzroka." In prisilila se je, da je stopila k oknu, ga odprla in pogle^pla. A nikogar ni bilo in spet se je se-sedla na stol. Babica je čutila, da tare tistega, ki se joka, večja nesreča, kakršno si sploh more predstavljati. Tu je bila duša, ki je bila v taki stiski, da je bila za-injo smrt ko balzam. Bilo je, ko da ničesar na svetu ne more . potolažiti tega Človeka, ki se . je tako jokal. Prvikrat v življenju je babi-. ca spoznala, kaj pomeni trp-! ljenje. Saj se je nevidni tako s jokal, da bi se tudi ona jokala z njim, če bi ji ne bili vsi njeni i udi ohromeli od strahu in gro-■ ze' Zdelo se ji je, da je ta jok . tak, kakršen je jok zavrženca, . ki ga izobčijo iz nebes. ' l To je trajalo četrt ure, nato je babica zaslišala zvonjenje 5 zvonov pri sv. Ani. Spomnila . se je deda in da ga je cerkov-. nik zdajle zagledal, ko priha-5 ja čez polje in je začel zvoniti. . In domislila se je, da bi bila . zdaj vesela, če bi bil on doma. Srečna bi bila, če bi bila mogla t koga poklicati. [ Skoraj ob istem času, ko so zapeli zvonovi, je prenehalo „ ihtenje. A zdaj se je začela babica jokati in je sedela in se L j jokala, dokler niso prišli ljudje t z^ izleta domov. _ , Tedaj je babica stekla ven . in je hotela seveda, takoj začeti pripovedovati, kaj se ji je ( pripetilo. A bilo ji je, ko da ji i je kdo zaprl usta in ničesar ni mogla povedati — "To je bilo } tebi namenjeno," se je odzvalo v njejv "Le ti si smela to sli-[ sati a drugi nihče." • A kako naj bi bilo to le zanjo? Ves večer je babica tavala 1 okoli in živela v nekem dru- (Dalje na 5. strani) ^HiT - m ■—■ * ; Ne Morem Jesti— ; Ne Morem Spati 1 Ako m vas Ml zapeka in vas dela * mixerne, nervozne in is reda in če [ trpite Tiled glavobola, smrdljivega diha, Želodčne nerodnosti, neprebav-' nost, isgnba spanca, pomanjkanja ape* tits ter se čutite v ielodco SM—I v »led plina in zaostalosti—tedaj vzemite Dr. Petersovo dolgo preiskan^ Hoboko. To je vež kot navadna odvajalna — je sdravilna tonika — je r zmes 18 naravnih koreninic, seližč in cvetja. Hoboko pripravi zamazani * {reva k delo, pomaga prijazne in gla&o odvajanje —l>«nnih ostankov; odžene plin zapeke In povrne želodcu prijazno _ I gorkoto. Uživajte ga na* tanko kot Jo pred pisano ] na omotu. Ako želite /r*Z7 ) ponovno uživati veaeljd, 17 odpravo zapr-1 tniške neredno* jtf^^ffVv sti in ponovno ^flBftn ndobnost va- ij i šega želodca ob // istem časa — te- //^^•tajjI daj si nabavilo i Hoboko le do* //v-Ojfe / : ZASTONJ Ss^te. 1 , OLEJ LW1- 1 MENTA — anti*ep£«nhitro pomn proti t hrbtnim ^»Ote^S&Ujl? m. okorJata bolne milice—izklju£*nja i» IzvtaJraostL " WL PETER'S MAGOLO — po- s&TjnB*aFsiHEg z _ i pekoči« sroe. - i - I Ponudbe Kupon — Sedaj | - I D i j j DCO.D. (Strelki dodam). "i i;>gv'"j• *vr'««»•*«»! I Potei I 7 J M* PCTEt FAHM6Y * SOKS CO. I D«*. 844-BS X J .- ■ - ■ !——1—--; — — i. ■ ■ i m .........................m+mmrnmtrnrnrnummm Xedeliski nomenfci ■ J. M. Trunk TEDENSKI KOLEDAR 28 Nedelj« — 1. predpostna 29. Ponedeljek — Frančišek Šaleški 30. Torek — Janez miloščinar 31. Sreda — Peter Nol. FEBRUAR 1. Četrtek — Ignacij r spoz. 2. Petek — Svecnicm 3. Sobota — Blaž, škof PRVA PREDPOSTNA NEDELJA "ldite tudi Vi v moj vino* I grad" (Mat. 20, 4). Nismo še v postu, le v pred-postu, pa že postno izgleda. Modra obleka spominja na pokoro in to je kos posta, in slišimo apostola zatrjevati: 4,'Mu-čim telo svoje in 'ga spravljam v oblast", in to je hudo postno. Post, pokora, mučenje, trpinčenje, zatajevanje . . . človeka kar strese. Kaj takega ni za slabiče, to je za junake. Peter in brat Andrej sta bila junaka, ko sta zapustila vse in sledila Jezusu, mladenič pa se je obotavljal in jecljal: "Gospod, naj grem prej in pokopljem očeta." Počaka naj, da umrje oče, potem bo prišel. Pa mu pove Jezus : "Sledi mi in naj mrtvi pokopljejo mrtve" (Mat. 8. 21). Bodi junak, odloči se, ne trepetaj. Filip Neri meni: "Raj ni bil ustvarjen za slabiče," in Sv. Avguštin pravi: "Vsaka ljubezen je notranja sila, da ne more mirovati." Post je za junake, mehkužnih slabičev nebesa ne poznajo. Predpost je. Cerkev želi in hoče, da se že zdaj seznanimo z mislijo, kako nagnjeni smo v greh in kako lahko nas svet zaplete v svoje zanjke. Treba je vedeti, kakšni smo. Cerkev pove po Avguštinovi besedi: "Izgnan iz raja je prvi človek pahnil vse svoje potomce v kazen smrti in pogube. Sprideni so postali v njegovi osebnosti, od katere izhajajo. Zato je bila pahnjena vsa množina obsojenega človeštva v nesrečo, zasužnjena in pogreznjena zdaj v to, zdaj v ono zlo." Ne zabi: človeštvo je padlo in ti si padel in ne nosi glave visoko, kakor bi ti ne bilo treba ustati. Ustajanje, to je bistvo pokore, to je del posta. Zato zatrdi Sv. Pavel: "Mučim telo, dajam ga v sužnost", kar pomeni: izvajam post. Nič ne pomaga, ako se mrdaš, človek si, in iz vrst ljudi ne moreš. Ne straši se pokore. Neguješ telo, pa postane tvoj trinog, ti njegov suženj, trpinčiš telo, da-jaš ga v sužnošt, in ti postaneš nad njim gospodar, in ako gospodar, postaneš svoboden, ja-nak, zmagovalec, in če služiš telesu, ker se bojiš posta, postaneš njegov — suženj. Hočeš res suženj biti, ali postati svoboden? KATERE SOSEŠČINE V CHICAGI /TTV ' SO SREČNE? tf^gj^^ One, ki imajo L — • LEPfi DOMOVE f t^^D • IN DOBRE PRIJATELJE ► ^UL and some very ★ GOOD JOBS for Men at Good Pay NUJNA yif NUJNA VOJNA PEACE VOJNA DELA R DELA Nobeno izkušenosti no potrebujete od poprej na vseh sledečih delih: Xrc Welders Turret Lathe Operators Multiple Spindle Drill Hydraulic Press Operators Press Operators Horizontal Boring Mill Oprs. Radial Drill Press Operators Jig Bore Operators Flame Cutlers Vertical Boring Mill Oprs. Production Helpers Moderna vojna tovarna. — Dobri delovni pogoji WLB pogodbena mezdna lestvica To bo vam dalo hitro priliko za napredovanje na podlagi vaše skušenosti Jedilnica v kafeteriji. — Jedila sa smerne cene. I AMERIKANCI SLOVENSKEGA POKOLJENJA IN VETERANI DRUGE SVETOVNE VOJNE SO DOBRODOŠLI. "L" — Busi in poulične kare vozijo prav do Trat| toj^li DANLY jI Machine Specialties, Inc. ■ 2100 S. 52rfd Ave., Cicero, HL Pomagajte nam proizvajati vojne izdelke! r • • . • • ' • * _ m ■ ___ J_. DR. FRANK T. GREL ZDRAVNIK in KIRURG j Stanuje in ordinira na: 1858 W. Cermak Rd^ Chicago, Illinois od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob nedeljah po dogovoru. * Telefon v uradu in v stanovanju CANAL 4955 ......i ' ... OGLASI V "AMER- SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEH. Petek, 26. januarja 1945 AMfifUKANSfcl ŽL6VENŽČ Stran 51 Družba mBm sv. Družine J (THE HOLY FAMILY SOCIETY) " i Ustanorljsn« 29. nortmbrm 1914. ▼ Z«din}»nih Državah C^J^S. 111 Inkorp. T dri. Illinois < S*tws« Am.rik. uCUCA. JOUcL lil. 14. maj« 1915 Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." ( GLAVNI ODBOR: Častni predsednik: GEORGE STONICH, 403 Mason Ave., Joliet, I1L 1 Predsednik: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, Illinois i 1. podpredsednik: STEVE J. KOŠAR, 445« No. Kenton Ave., < Chicago, IlL 2. podpredsednik: KATHRINE BAYUK, 528 Lafayette St., Ottawa, IlL Tajnik: FRANK J. WEDIC, 301 Lime Street, Joliet, Illinois ' Zapisnikar: JOHN NEMANICH, 650 N. Hickory St, Joliet, 111. Blagajnik: JOSEPH KLEPEC, 903 Woodruf Rd., Joliet, IlL Duh. vodja: REV. MATTHEW KEBE, 223 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrh. zdravnik: JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chieago St., Joliet, IlL NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1748 W. 21st St., Chicago, IlL JOSEPH L. DRASLER, 1318 Adams St., North Chicago, Illinois JOSEPH JERMAN, 20 W. Jackson St., Joliet, IlL POROTNI ODBOR: JOSEPH PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. MARY KOVACICH, 2294 Blue Island Ave., Chicago, IlL JOHN DENŠA, 2730 Arthington Ave., Chicago, IlL Predsednik Atletičnega odseka: GABRIEL DRASLER, 519 — 10th St., Waukegan, IlL ■ URADNO GLASILO: AMEBIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. Cermak Rd., Chicago, ILL Do 1. jan. 1944 je DSD izplačala svojim članom in Članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter dru- * gih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. i Društvo za DSD se lahko uranovi v vsakem mestu Zdr. držav z * he manj kot 8 člani(cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak kato- , hčan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. ' Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni ' certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year < Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost katera se vsako i leto viša. Poleg smrtnine izplačuje DSD svojim članom(icam) tudi bolni- j ško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poškodnine. 1 Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experi- 1 ence tabeli. < DSD je 124.46% solventna; to potrjujejo izvedenci (actuaries). ' Uradni jezik je slovenski in angleški. i Rojakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno < sredo! , Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali J ustmeno na gl. tajnika: FRANK T. WEDIC, 301 Um« S t, JolieL IlL DRUŠTVO SV. TEREZIJE, ST. 16 DSD Chicago, 111. Članice dr. sv. Terezije št. 16 DSD ste prošene, da pridete na sejo, katera se -vrši v ponedeljek dne 29. jan. ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. Ker nismo imele deceihber-ske seje, se bo na tej seji volil odbor za leto 1945. Podano bo tudi poročilo nadzornega odbora. S 1. januarjem 1945 stopijo v veljavo nova pravila, in vsem tistim članicam, ki ne hodite na seje, naj bo naznanjeno, da po sklepu zadnje konvencije s prvim januarjem plačate 10c več asesmenta in sicer v izboljšanje operacijskega in poškodninske-ga sklada. Naša kampanja za pridobivanje novih članov in članic se tudi s tem letom nadaljuje. Lepo bi bilo od članic, da se potrudite in kaj storite za korist društva in DSD. Vsem članicam in vsemu članstvu DSD želim v tem letu vse najboljše. S sestrskim pozdravom Mary Kovačič, tajnica. -o--/ DR. SV. IVANA KRSTITELA, STEV. iS DSD Chicago, 111. Cenjeni člani in članice, naša prihodnja seja bo 28. januarja 1945. Ta seja bo važna, ker imam liste za vsakega člana in čianico zaradi operacij in druge poškodbe. Na zadnji konvenciji je bilo narejeno, da se operacije zvišajo na $100 in manjše za manj kakršne pač so. Poškodbe se plačajo na primer zgubo prstov in tako dalje, in zato mora vsak član in članica plačati 10 centov več mesečno. Kdor pa ne bi hotel, lahko ostane zanj po starem. O vsem tem je že glavni tajnik poročal in vse lepo razložil; fcotovo ste brali v našem glasilu v Am. Slovencu. Obenem Vam pa tudi nadzorniki dajo svoje poročilo za celo leto 1944, da boste znali, kako stojimo z društveno blagajno. Zatoraj Vas prosim, pridite vsi katerim bo mogoče. Seja se začne ob pol drugi uri popoldan. Ostanem z bratskim pozdravom John Denša, tajnik. ST. JOHN'S NO. 13 DSD Chicago, 111. J ust a word of reminder that this Sunday at 1:30 P. M. there is going to be the last quarterly report also the committee for the year 1945 will be accepted in by Promise and Oath. Therefore it will be appropriate for every member to attend this meeting. Come and give your committee of 1945 a welcome hand and with you bring another new member and let's keep growing. "Extra." Starting with this first meeting of the year and thereafter at every meeting there is going to be a door prize given, and every member has an equal chancy to get it. However you must be there to be eligible for it. Come in and see how it works—so don't forget and please be there early. The meeting will start half (V£) hour earlier or sharp at 1:30 P. M. So until Sunday I wish to remain Fraternally yours, Steve Kosar, Pres. -- HOLY FAMILY LADIES LEAGUE Joliet, 111. TEAM STANDINGS Nil* of January 17. 1945 Won Loal 1. Vice-Presidents .... 29 22 2. Treasurers___________ 26 25 3. Presidents.............. 25 26 4. Secretaries _________ 22 29 INDIVIDUAL STANDINGS Avar* Games Series ages 1. D. Wedic_______ 51 8107 158.49 2. M. Jamnik 51/ 7686 149.37 3. L. Gagnon .... 51 7252 142.10 4. J. Zinser____ 51 7243 142.01 5. D. Riblon______ 51 7240 141.49 6. J. Bambic 45 6044 134.14 7. E. Franzen „ 54 7249 134.13 8. V. Pellegrini 3 401 133.02 9.C. Garbin 51 6556 128.28 10. Jo Cirrencione 48 6160 128.16 11. E. Zinser___ 48 * 6030 125.30 12. N.Cirrencione 54 6760 125.10 13. F. Leonard „" 54 6589 122.01 14. F. Manno...... 51 6001 117.24 15. M Foster .... 49 5476 111.37 16. A. Verschuur 9 832 92.04 High Games 1. Dolores Wedic, Pres. ............. 248 8. Marge Jamnik, V. Pres._____ 229 High Series 1. Dolores Wedic, Pres............ 556 2. Lorena Gagnon, Treas. ________ 538 High Team Series 1. Vice-Presidents ...................... 1714 2. Treasurers _______________________ 1713 — Vice-Presidents .............;_______ 1713 Subs: Jo Vancas_________ 30 4425 147.15 High Game for January 17ih: Kay Despo ------- 45 4824 107.09 Jackie Zinser, Sec._____________ 215 YOUR REPORTER. to pTono HLADEN SPREJEM Mala deklica Teri-Ann Zel-man je bila kaj hladno sprejeta, ko je prišla na ta svet. Njena mati, Mrs. Harry Zelman, je padla v sneg, ko je bila na potu v bolnišnico. Dete se je rodilo tako hitro, da se mati v snegu tega še zavedala ni, dokler ni nekdo prišel tam mimo in videl, kaj se je pripetilo. Mater in hčerko so dali takoj prepeljati v bolnišnico sv, Luke v Cleve-landu, in vse je bilo dobro. -o- KOLIKO GRE V ENEM DNEVU Da nahranijo našo armado en dan, potrebujejo 19,000 glav goveje živine, 27,000 prašičev, 600 telet, 5,000 ovac in jagnjet. To so uradne številke. V hiši Mehikanca je zofa najčastnejše mesto. Gost se ne bo vsedel nanjo, ako se mu to izrecno ne dovoli. < * • » Vsak angleški in ameriški na-naročnik vpre£n\orsJtega telefona lahko zanteva zvezo z nič manj kot 19,307,000 drugimi abonenti. • * * * London s sedem milijoni prebivalci je imel pred vojno 20.-000 mož policije in 900 detektivov, med katerimi je bila tudi ena ženska. o KO JE DED SNUBIL BABICO (Nadaljevanje s 4. strani) gem svetu. Za nobeno stvar, kar so drugi govorili, se ni zanimala. Mahoma pa jo je nekaj streslo, ko je slišala zunaj v kuhinji govorti služinčad da je pastor popoldne čudovito govoril. Da se je moral vsak človek razjokati. "O čem pa je govoril?" "Govoril je o stiski grešnih duš, kako jim je, ko so izobčene iz nebes!" Babice je bilo zmeraj bolj IZŠEL JE BSBBS3BRB VELIKI ANGLEŠKO-SLOVENSKI Besednjak ^^^---------—- - ki ga je spisal in isdal DR. F. J. KERX To je najpopolnejši angleiko-slovpnslci besednjak i angle-iko izgovarjavo. Po lem besednjaku so popraševalL Zdaj je besednjak na razpolago. ' STANE S POŠTNINO $5M kar je poslali i naročilom. UsiL ld ga ielijo dobili, naj takoj pišejo ponj na naslov: KNJIGARNA AM. SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois strah. Bijo ji je, ko da hodi o-koli in ima hud greh na sebi, ki se mora pokoriti zanj. Po večerji, ko je ded že voščil lahko noč, je šla babica za njim. "Gospod pastor, za božjo voljo, povejte mi prav odkrito," je rekla babica, "ali ste se vi jokali danes popoldne, preden ste šli v cerkev?** "Jaz sem jokal," je dejal; nisem mogel drugače." In babica je zdaj vedela, da je njegova in tako čudovito ji je bilo pri srcu, ko je spoznala, da je njegova ljubezen tako velika, da je mogla njegovo bolečino prenesti k njej. Babici se je zdelo tako lepo, da je bila tako ljubljena, da je pozabila vse druge snubce in tudi to, da je bil ded grd in reven. — HELP WANTED MEN - WOMEN NO AGE LIMIT No Experience Necessary Full or Part Time 7:30 A. M. — 4:00 P. M. DAY SHIFT 4:00 P. M. — 12:30 A. M. NITE SHIFT PAID VACATION After 1 Year Service, Hospital and Life Insurance Plana Available Apply ATLAS BOXMAKERS 2555 W. DIVERSEY (12-10- I0-23-26-3O-Feb2) WOMEN & GIRLS *« Inexperienced Paper Automatic Die Cutters ASSEMBLERS Will pay while being taught Permanent Good future See Mr. Dean TABLET & TICKET CO. 1021 W. ADAMS (12-16-10-23-26-3O-Feb2) ...— -.....i ■ STENOGRAPHER On« having had experience in busuUKS* 40 hour week. Small office Good position in pleaaanl office lor qualified applicant. SERVICISED PRODUCTS 0051 W. 65th STREET (12-16-19-23-26-30-Feb2) "Nočem, da bi le za hip ie] tako trpeli zame," je hitro dejala, "potrudila se bom, da vas bom mogla rada imeti." Selma Lagerlof. j iz slovTnaselbin (Nadaljevanje z 2. strani) I "• * V- društvo sv. Antona Padovanske-ga, št. 87 KSKJ $5; društvo sv. Petra in Pavla, št. 66 ABZ $5; društvo sv. Cecilije, št. 1 DSD $5; št. 12 DSD $5; društvo sv. | Barbare SNPJ $5; društvo sv. Janeza Krstnika, št. 143 KSKJ $5; samostojno društvo "Triglav" $5; Mr. Andrew Hoche-var $5; Mr. Frank JrWedic f 5; Mr. Simon Setina $5; Mr. in Mrs. Joseph Erjavec $5 'r Mr. Peter Musich $5; Mr. Michael Hochevar $3; Mr. Louis Želez-kar $3; Mr. Anton Golobitsh $3; Mrs. Jennie Benedik $3; Mr. John L. Jevitz $2; Mrs. Anna Mahkovec $2; Mrs. Jennie Krall $2; Mr. Michael Setina $1; Mr. Matt Babich $1; in Mr. Anton Murn $1. Skupaj $176. Poleg navedenih darov je pa tudi uprava tiskarne . Avsec Brothers, iz prijaznosti koristni stvari opustila račun na tiskovinah v. znesku $25.50. Odbor podružnice štev. 1 JPO-SS in štev. 37 SANSa se vsem gori označenim društvom i in posameznikom iskreno za-; hvaljuje za velikodušne darove - z željo, da bi navedeni imeli še > mnogo posnemalcev. i Za odbor: L. Zeleznikar, tajnik. 1914 ■ 1944 t- ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ V • . r- i i - • Naznanilo in zahvala Žalostni in potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je v vojni službi za dpmovino daroval svoje življenje naš prisrčno ljubljeni in nepozabni sin in brat T. Sgt John E. Marolt ki je bil v bojih na francoski fronti smrtno zadet od sovražne krogle dne 15. novembra 1944, kakor je Vojni oddelek obvestil domače dne 2. decembra 1944. Pokojni je vstopil v vojaško službo 13. julija 1942, čez morje so ga poslali v avgustu 1944. Bil je v Angliji mesec dni, dne 13. septembra pa je dospel v Francijo. ' Spadal je k 95. diviziji pri Tretji armadi in je služil pri infantriji. Bil je član slovenske cerkve Matere božje, kjer je dovršil tudi farno šolo, pozneje pa tudi Waukegan Township High School. Preden je šel k vojakom, je bil uposlen kot pomočnik v Ryan's Tavern. Ves čas je Ml član pri društvu Marija Pomagaj, št. 79 KSKJ, kamor spada cela družina. On je prvi član tega društva, ki je padel za domovino. Bil je zelo vnet za šport in se je tudi udeležil med drugim 15. letne KSKJ kegljaške tekme za srednji .zapad v Waukeganu. Pokojni John je bil dober mladenič in je vedno lepo skrbel za svoje starše. Vse ga je imelo rado. Pri tej priliki se najiskrenejše zahvaljujemo vsem tistim, ki so nam v tem času naše žalosti ustmeno ali pismeno izrazili svoje sočutje in nas tolažili, v prvi vrsti g. župniku Rev. M. J. Hitiju, ki je prihitel na dom nas tolažit, ko smo bili obveščeni o smrti našega sina. Od srca se tudi zahvaljujemo vsem tistim, ki so naklonili zanj sv. maše, posebno The Johnnies' League, ki je darovala za tri slovesne črne maše, in The Oakes Products, ki je tudi prispevala za maše. Najlepšo zahvalo izrekamo vsem. Najprisrčnejša zahvala Rev. M. J. Ceponu za opravljeno Requiem mašo za pokojnega dne 4. decembra kakor tudi za lepe in ganljive besede ob tej priliki. Nadalje hvala društvu Marije Pomagaj, št. 79 KSKJ za naklonjeno Requiem mašo, ki jo'je 10. januarja daroval Rev. M. J. Cepon. Dragi sin in brat, izguba Tvojega življenja nam je vsekala globoko srčno rano, tki nam bo ostala skeleča do groba. Kot borec in junak na bojnem polju si dal svoje življenje za svojo in našo ameriško domovino. Vživaj svoje večno plačilo in veselje pri Bogu v nebesih, mi pa Te bomo ohranili v najblažjem spominu do konca. Vigred se povrne, Vem, da tam prebiva, Vae ae oživi, Kjer je večni dan, Tratica pogrne Da Boga uživa, Se a cvetlicami, Oj veseli stan. Drobne ptičice po jo Vendar, ko nanj spomnim se, Spet v domačem gaj' Mi oko solzi Ali njega aem nazaj Da sina, brata ljubega Nikdar več ne bo. Več nazaj ne bo. Žalujoči ostali: MR. in MRS. JOHN in HELEN MAROLT, oče in mati; EDWARD, A/S, nastanjen v Great Lakes Naval Training Center, in LOUIS, v North Chicago, brata; MRS. ANTON STRITAR, FRANCES MAROLT in MRS. FRANK MESEC, sestre. Waukegan, IH., 23. januarja 1945. i Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Petefr, 26. januarja 1945 ' Dušica - Rožamarija 11 — Agnes Giinther — Če ga niso morda prisilili, da se je moral odreci častniški karijeri! Ako ni prehude uganjal, bi ga bili še vedno mogli uporabiti kot dekoracijo. Ta krasna postava! Se celo v tej obleki! Prav gotovo mi pa ni prijetno, kadar moram gledati navzgor, če go-' vorim s človekom." Knez je odšel s svojim prstanom v roki • skozi galerijo v tako zvani princesni hodnik, čigar visoka gornja okna so gledala na dvorišče. Tudi tu je viselo nekaj rogovja, katerega so prav gotovo bili iz drugih prostorov premestili semkaj. Razen tega je visela tu slika ob sliki, belo napudrane lepotice iz osemnajstega stoletja. Okrogel gospod z rdečim nosom, oblečen v dolgo modrikasto suknjo, je buljil s svojimi na-buhnjenimi očmi in je moral biti za marsikatero generacijo plemenitih gospodičen neke vrste strašilo. Toda zdaj je že precej izgubil na svojem sijaju, kajti široka razpoka gre čez njegov obraz. Imenovali so ga kočijaža Hack po istoimenem rdečenosem kočijažu, ki je vozil prtljago, ker je bil njegov kumarigni nos premalo dekorativen za gosposke kočije. Knez je stopil za korak naprej, kar se odpro sunkoma vrata in njegova hčerka mu priteče naproti. Pravkar je utekla rokam gospodične Braun in je bila že v svečani obleki iz čipk in bele svile, vsa dehteča in sveža. Opasana, je bila s srebrnoblešče-čim pasom iz atlasa. Toda njen malce zasenčeni obraz se ji je nekam slabo podajal v tej krasoti. Le njene velike oči so žarele od pričakovanja in radosti. "Papa, čula sem te priti in hotela sem ti teči naproti," je vzkliknila, "ps| gospodična Braun je imela še po*]* 8 mojo pentljo. Jaz te ve'dno slišim hoditi po hodniku, kadar prideš, pa tudi kadar te ni tu, te sli- V • Sim. r - Pri teh besedah se očetov obraz zatemni in knez jo pouči: "Tistih, ki niso tu, ne slišimo hoditi!" Nato se poda s svojo hčerko v veliko, prijazno, toda zelo preprosto sobo. Tu sede z njo k okrogli mizi in sname zeleno namizno preprogo, da se je videla gola plošča iz hrastovine. Potem reče smeje se: "Malčica, to je odslej tvoje kraljestvo. Nekoč je bilo moje. Saj še morajo biti nekje moje cečkarije! Te preproge nismo marali. Vedno je ležala zmečkana v kakem kotu. Glej, tole rogovje je nastalo nekega vročega poletnega dne med grškim poukom. — No, malčica, se že kaj veseliš nocojšnjega večera?" Dušica se privije k očetu ter zre vsa zamišljena vanj. Končno odgovori: "Tega še ne vem!" "Tega še ne veš? Tega smo si bili vselej prav dobro svesti. Teta Helena, Fedo in jaz smo imeli svoj koledar in smo odtrgali vsak dan po en list. Fedo je bil narisal imenitnega moža s precejšnjim nosom, ki je, bil nekoliko sličen temu staremu gospodu tu zunaj." "Ti meniš, kočijažu Hacku?" Knez se zvonko nasmeje ter reče: "Tako se imenuje danes. No ni slabo! — In temu debeluharju je visel iz ust list in je požiral ure. To je bil Fedov koledar. Odlično to sicer ni bilo, lepo pa vendarle. In ti ne veš, ali se naj veseliš večera?" \ Pri teh besedah je knez vzdihnil in ta vzdihijaj je zadel dušico, kot bi jo sunil z nožem. ^ "Papa, ali ste tudi imeli častno besedo? Mislim, ko ste še bili majhni in ste si naredili koledarskega moža?" "Malčica, kako pride to tebi na um? Ne morem se domisliti, da bi bili tedaj tako velikobesedni. Kaj pa ti o tem veš?" "O, jaz mnogo vem in ti sam si mi o tem pripovedoval, ko si bil poleti s stricem Fe-dom tu!" "Jaz bi naj bil s teboj o tem govoril?" "Ti si se razgovarjal s stricem Fedom o nekem možu in o častni besedi. Jaz sem te ■ 1 r s pn tej priliki vprašala, če so vsi ti ljudje z oklepi in kitami v veliki dvorani tudi imeli častno besedo, nakar si mi odgovoril: - "Da, sicer bi ne viseli tam!" Zdaj se je knezu začelo svitati. "Ti si čudakinja, ki skačeš od misli do misli! In to si si danes zapomnila . ^ . Kaj pa ima to s teboj opraviti ?" * Ko bi bil zdaj vzel oče njeno v zlato za-predeno glavico ter jo držal proti svetlobi, bi bil zapazil, da se pojavljajo solze iz nežne, sive globine njenih oči. Toda on nadaljuje nekoliko nestrpno: "Saj ne veš, o čem govoriš!" Po tem razgovoru izvleče knez iz žepa svojega telovnika prstan, rekoč: "Malčica, tale prstan boš izročila pod božičnim drevesu svojemu dolgemu prijatelju od včeraj. Toda ne takoj. Najpoprej si oglej lastne stvari, videl sem marsikaj lepega zate! To storiš šele, ko ti to uka-žem. Kako ti ugaja ta prstan?" Otrok si ogleduje prstan ter reče: "Tega sem že večkrat videla." "Ali ti ga je pokazal gospod upravitelj domen?" "Ah, ta ne! Saj je vendar tu neki lep in mlad gospod, ki ga vedno nosi in ki se zna tako lepo smejati. Tako ljubko se nihče ne smeje. Veš, on teče tu pa tam proti večeru po polžastih stopnicah navzgor in ima vse polno veselih trakov in bleščečih stvari na sebi. On je najlepši izmed vseh teh ljudi in ima dolge črne kodre in tako lepe oči, kot ti, papa, kadar misliš na mamico!" "Malčica, kdaj si videla koga z dolgimi kodri?" . Predvčerajšnjim zvečer, ko sem šla z gospodično Braun v rdečo sobo." "Malčica, ako res toliko veš o Častni besedi, vedi tudi, da se laž slabo strinja ž njo," je bil knezov strogi odgovor. Trenutek se je dozdevalo, kot bi se hotela deklica zjokati, toda nepričakovano se nasmehne, kakor razprši sončni žarek dež-. ni oblaček, ter reče: "Harro pride prav zares in ta prstan mu smem izročiti?" Presenečen opazi oče to hipno razvedre-nje. Kako nerazumljivo, zagonetno dete je vendar to! Kako skokoma ispreminja misli ! — V tem trenutku se je spomnil svoje sestre, ki mu je bila to poletje kratko rekla: "Tvoja malčica je bedasta ko zajec v marcu. Moraš ji priskrbeti človeka, ki jo bo resno vzgajal in za življenje dresiral. Takšne, kakršna je, vendar ne moreš nikjer pokazati!" - ♦ V veliki predsobi- brauneškega gradu stoji Harro pred mogočnim, v steno vzidanim ogledalom, ki prikazuje njegovo postavo v vsej njegovi velikosti. Ogledalo v njegovih razvalinah dovoljuje le omejen pregled. "Eleganca me je spačila, da samega sebe ne spoznam," zagodrnja ter pokliče enega izmed slug. "Ali še morete položiti tole na mizo k darilom, ki so namenjena princesi?" Sluga mu pritrdi in komaj ta izgine s svojim majhnim zavojem, v katerem je skrita lutka, že vstopi v predsobo knez ter vodi za roko svojo hčerkico. Oba grofa prav prisrčno pozdravita. "Kako zelo nas veseli, da nam hočete olepšati nocojšnji večer. Oba sva maloda-ne samotarja in se morava zadovoljiti z edino, majhno damico." "Ko zagleda Harro dušico, se prestraši. Kakšen je danes ta otrok? Dozdeva se mu, da se komaj drži pokoncu, da gori v njegovih očeh nekak razdejalen ogenj. Kako žare njegove sive oči! Najrajši bi ga vzel v svoje naročje ter ga vprašal: "Dušica, kaj ti je?" Toda danes tega ne sme storiti. Brž gredo vsi trije skozi celo vrsto sob in soban v veliko dvorano, kjer stoje drevesa v vsem svojem božičnem sijaju. (Dalje prihodnjič) ' - m VlUSI PREKO REKE ODRE; t CORREGIDOR NAPADEN; £ VESTI IZ DRUGIH FRONT ' (Nadaljevanje s 1. strani) s mi sneženimi viharji. Te zadnje * dni silno sneži in je vse zavito : v sneženo ozračje, iz katerega se prikazujejo Rusi s svojimi sibirskimi konji, ki drobe vse kakor v mlinu. Nemci so zdaj za- ( čeli okušati ono, kar so preje 1 dajali okušati drugim. ] Nemci zadnje dni premešču- ] jejo številne čete iz zapada na ; vzhod, da bi zajezili rusko na- ; predovanje. « Pearl Harbor, Havajsko. — j Bojevanje v Pacifiku nadaljuje in Amerikanci na Filipinih ima- ; jo zadnje dni nove uspehe. Pro- ; drli so prav v bližino letalske baze Clark, katero že dosegajo s svojimi topovi. Na več točkah so svojo fronto razširili proti zapadnemu obrežju. Ako bodo Amerikanci napredovali v tem tempu bodo v nekaj dneh dospeli do Manile in pa baatan-skega polotoka. V sredo so Amerikanci uspešno napadli trdnjavski otok Cor-regidor ob južnem koncu baa-tanskega polotoka. Bombardirali so tudi nekatera druga pristanišča ob luzonskem obrežju. Iz letalskih baz na marijanskih otokih so izvedli več zračnih napadov na Fomaoso in na kuril-ske otoke. Rim, Italija. — Ameriške patrulje so se morale umakniti v bližini Bologne pred nemškim topinškim ognjem. Drugih po-| s.ebnih aktivnosti pa v Italiji ni. Ta fronta tvori zdaj nekaka stranska "manj važna vrata, katere pa treba čuvati. Z Balkana j zadnje dni ni nobenih poročil. -o- SMRTNA KOSA Chicago, 111. — V torek večer je preminula Mrs. Mary Ja-blonski, stanujoča na 3042 So. Kolin Ave., stara 26 let. Pokoj-nica je hčer slovenske družine Mr. in Mrs. Frank Simonelich: Zapušča žalujočega soproga, sedem bratov in dve sestre. Ena izmed sester je v Lemontu pri slovenskih sestrah, Sr. Pascal. Pogreb se bo vršil v soboto dne 27. januarja ob 9:30 dopol., iz pogrebne kapele Salamowicz, na 2806 S. Kolin Ave., kjer leži na mrtyaškem odru. Žalujočim naše sožalje, pokojnici pa RIP. I^^jjlka-Seltzer: > Try Alkm • S«ltxer for I Headach«, "Morala« After" Atfcla« ] Muscles, Add Indirection. Plwunt, \ prompt, effactive, MMd M». \ t Hifh Vitamin potency at low emt— ONE-A-DAY Vitamin Tablets. A and D tablets in the yellow box—»-Complex tablets in the trey bdx. \ < N.MIU1 gpS^QiERYINE^ ■UilGr1^ For Shiplmniw. Irrtt*-Mlity. Hoadacbe, and BatlmniM, when dne to Nervws Tension. Us« onfar M directed. \ r THREE O'CLOCK ... AND I HAVEN'T SLEPT A WINK" T7AKEFUL NIGHTS —how the time drags! Minutes seem like hours, wc worry over things done and left undone. After such a night, we get up in the morning more tired than when we went to bed. Nervous Tension causes many a wakeful night and wakeful nights are likely to cause Nervous Tension. Next time you feel Nervoys and Keyed Up or begin to toss, tumble and worry after you get to bed —try DR. MILES NERVINE • ? • (Liquid or Effervescent Tablets) IDR. MILES NERVINE helps to case Nervous Tension - to permit re- sMMftrTasai- a^tfsesjss&a: T^SlL^^^S^ at Zou* druS store. Effervescent Tablets, Urge irour money back. Read directions and use only as directed. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine jamči Vam in Vašim otrokom ( Kranj sko-Slo venska 1 Katoliška @ Jednota SOLVENTNOST K. S. K. JEPNOTE ZNAŠA 128.43% J Najstarejša slovenska podporna organizacija J v Ameriki... Posluje že 51. leto. - ) Članstvo: 39,600_Premoženje: $5,700,000 J Če hočei dobro sebi in svojim dragim, ra varuj m pri najboljii, • j polteni in nadaolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLO- \ VENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer m lahko zavaruje! n / smrtnine, razne poikodbe, operacije, prod bolezni in onemoglosti. ) K. S. K. JEDNOTA sprejema molke fak ienske od 16. do 60. ) leta; otroke pn takoj po rojstvu in do 16. lets pod svoje okrilje. V K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate / sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00. ) K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če ie nisi V n«" aH Članica te mogočne in bogate katoHike podpor— organi- i sadje, potrudi ae in pristopi takoj. ) Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti J se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev \ K. S. K. Jednota, ali pa na: v GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU \ 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Ulinois \ PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V GHICAGI BI LOUIS J. ZEFHAN 1941 W. Cermak R&, Chicago, Ulinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. Majboljii avtomobili za pograb«, krste in ianitovanjs—Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno*—CEHE Zkenne. Poljaki. Tam: nekaj ariato-jl kratov s hudo aristokratskimi, > nosovi. Poljaki? Morda. Če bi c rekel, da so Slovani, te gre jo to- ( žit. Dobro organizirana katoli- ( ška cerkev. Ali ti ni po volji? c Že, že, ampak s pomočjo politi- i ke postane naduta kasta. Saj 1 smo ljudje. Vse drugo je nekaj, ; pa ni dosti, ker je po teh dveh i kontrolirano. Tu v Ameriki: do- s bro organizirana katoliška cer- i kev, ampak svoboda je šment, 1 in imamo poljske katoliške ško- 1 fe, ki niso katoliški. Saj je vam ' znano. Noben drug narod si kaj : takega ne špaga. Zdaj je Poljska tam na dnevnem redu tudi tu v Ameriki, in roba zahaja še drugim pod nohte. Poljski shod, da podprejo, tam. Visoka res katoliška oseba govori. Zopet šment, ko je na drugem korneru poljska katoliška katedrala, ki ni katoliška. "Ako ne bo Poljske z Belorusijo in Ukrajino vred, (kjer je 7 mi-ljonov drugih, en in pol miljona Judov in en in pol miljonov le pravih Poljakov), ne bo miru na svetu!" To ugaja poljskemu srcu, za glavo pa ni. Bomo videli, take Poljske pa ne bomo vi-4 deli, to vejo danes že vrabci na strehi. Tudi v Zagrebu so slične srč^ ne bolečine. Yes, yes . .. tudi za , Hrvatsko velja to. Ce ne bo ško-roda še od Boga neodvisne Hrvatske, ne bo miru, bogami, da ga ne bo na svetu! Tako potrjujejo. Bomo videli, pravim, pa bržkone ne bomo ničesar videli, ker Šubašič ni noben fajmošter, še manj pa Tito, in ta dva utegneta govoriti, ne fajmoštri. ★ V Zofiji je bilo, ko so prišli Rusi, pa so bili tam že angleški agenti, in so kosmati Rusi rekli: marš ausse! To je neprijetno. Zdaj Bolgari ali Rusi v Zofiji ■ i malo čistijo, in med Bolgari je r hudo umazano. Ne vem, kako \ i je, gotovo je le, da morajo Angleži z žaklji stati na meji in ' sline požirati. V Zofiji pa čistijo I šmentani komunisti, in ogorčeni angleški demokrati (?) tro-| bijo v svet, -da so ti bolgarski i i komunisti grde barabe, ker čistijo take, ki so vrli demokrati, in taki so N. Mušanov, A. Burov i in D. Girčev, in to je škandal. Za demokracijo se borimo, pa čistijo demokrate! Well, ako je i tako, je res škandalozno, ampak jaz bi rad vedel, ali niso bili tisti demokratični možakarji še kaj drugega, ko so Nemci bili v Bolgariji in kradli in vse pokradli. Ali niso morda pri tem tisti možakarji pomagali?? Le demokrati? Hm? . - ★ L. 1911 sem bil v Bruslju, ko je kriza z Nemci radi Algecira-sa prikipela do vrhunca. Gosh, so Belgijci temperamentni! Z nekim Poljakom sva rabila nemščino (žal, da smo Slovani taki tepci!), pa sva morala zapreti, in najbolje je kazalo, da greva iz restavranta, kjer so naju smatrali kot Nemca, in jo čim preje popihava. Ni čuda, da je izbruhnilo, ko so zadnje dni prišli "osvobojal-ci'\ pa Belgijcem nekaj ni bilo I po volji. Ker se je pa Nemec zopet pojavil na belgijskih tleh, je nekaj utihnilo. Pa ne gre le za |temperamentne Belgijce. Ne-Skaj stičnega se je pojavilo med ; Italijani, ko je prišlo do "osvo-jbojenja", med Grki pokajo pu-jške, prav preko Churchilla je i zažvižgala grška krogla, in j med Francozi je tako, tako. (Vpliven Amerikanec je bil v j Parizu in opazoval. Hm? _ Še bolj na tihem sicer, ampak pojavljajo se mrmranja, da je bi-tlo pod Nemci vse bolje, vsega dosti, in Amerikanec pravi, da bi bili Francozi pozabili na svojo "La France", ko bi bili Jemci še kako leto tam! So kri-i in-težkoče tudi pri raznih — »svoboditvah, in križi ne le pri isvobojenju, večji križi so z — »svobojenimi. Sem že omenil, a mora Tito biti silno previden, iko noče, da si ne bodo "osvo-jojeni" jutri želeli Nemcev na-:aj. Yes, yes . . . imamo pšenič-io moko, ampak pod Nemci smo imeli še — polento in sirklo n še razne "zofte". In pri vsem ;em niti ni treba misliti na polivko, ki je še-bolj kočljiva roba. rito, bodi oprezen, da se ne na-nažeš, drugi so se že danes ned Lahi, Belgijci, Grki in se L>odo, izgleda, jutri med Francozi. Pri vsem tem pa ni treba misliti le na komunistične kos-rnatine, tudi aristokrati so taki in kmetje in navadni delavci. Hu ... že zopet meso! To je tisti čudni kos človeške narave. Pristopite k DR. SV. JOŽEFA, stev. 53, K. S. K. J. Si V WAUKEGAN, ILL. • Na razpolago imate razne vrste zavarovalnine. — Člani se sprejemajo od 16. do 55. leta. • FRANK JERINA, predsednik. JOSEPH Zone, tajnik, 1045 Wadsworlh Ar«. No. Chicago, m. ANTON BESPALEC SIL, blag. DRUŠTVO SV. VIDA Itcv. 25, KSKJ. CLEVELAND. OHIO Odbor za leto 1942: Predsednik: Anton Strniša; Tajnik: Jos. J. Nemanich, 7505 Myron Ave. Blagajnik: Louis Kraje. bruštvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare sole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se prične pobirati ob 1:00. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo katoli-' can i od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstra do 16. leta. POSLUŠAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v ChicagL — : DR. H. M. LANCASTER ^ Dentist < > \ 2159 West Cermak Road • Telefon Canal 3817 , (ogel Leavitt St.) » i CHICAGO, ILL. ' \_ > I. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Ave. Telsfon Canal 0523 Uradne ure: Vsak dan od 9:30 do 8:30 zvečer. Ob sredah od 9:30 do 1:00 popoldne; ob sobotah od 9:30 do 7:00 zvečer. Biti brez slovenskega lista ▼ teh časih se pravi biti brez zveze s svojim narodom.