i> 1 & V' 1U' v L | U B L | A N I. D N E 11 M A R C A I 9 3 1 L ti T O 44 Cena 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din Posamezna številka I Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor '0 Din Izhaia „ako sredo, Sms. dop.s. na, se poždia.o Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »DomoljuL« vLjubljani Ne tako! Vedno pogosteje slišimo tožbe, kako resno je ogroženo gospodarsko stanje našega naroda. Davki so preveliki, plače so nizke, obleka in orodje je drago, kar kmet prodaja, nima nobene cene, število brezposelnih gre v stotisoče, obrtnik in trgovec propadata. Res je to. Slabše je danes, kot je bilo v onih starih, dobrih časih«, ko tudi ni bilo nikomur z rožicami postlano. Na drugi plati pa vidimo med našim narodom nekatere pojave, kateri pričajo ali o neiskrenosti našega tarnanja, ali pa o neod-pustljivi lahkoinišljenosti ljudi, ki si svoje bedno gospodarsko stanje slabšajo z razvadami, ki na veliko uničujejo narodno premoženje in zdravje. Ena velikih naših napak je čezmerno vfsdjacenje. Poglejmo le letošnji predpust po naši deželi in po naših mestih. Stotine veselic s plesom in celonočnim popivanjem so priredili gostilničarji in razne organizacije. Da si razni manj solidni gostolničarji prirejajo take zabave (pošteni jih ne marajo), se nam zdi še razumljivo. To je njihov kruh! Vendar se nam ie zdi prav, da oblasti tako rade dovoljujejo slične po-nočne zabave, ki se velikokrat končajo z grdo kletvino, nožem in kolom. Nekaj veliko bolj žalostnega pa je, da prirejajo veselice tudi neštete naše organizacije. Trditi se upamo, da obstoja vidno delovanje marsikatere take organizacije samo v tem, da priredi vsako leto eno vrtno, eno Silve-strovo in eno predpustno veselico. Po mestih je seveda najslabše. V Ljubljani se niti zvrstiti niso mogli vsi, čeprav so bile številne ljubljanske dvorane vedno Mdane. Plesali in pili so iz vseh mogočih raz ogov: eni na katoliški podlagi, drugi na svobodomiselni, eni za razširjenje športa, Zl^I* P°vzdig<> pevske kulture, eni za ^oDrodelne namene, drugi za poglobitev nacionalne zavesti, še celo ljubljanske go-»pe so svoje nedolžne otroke namaškerale m jih prignale plesat v Union — in mesar-ILP°Jm,ocn,ki 80 Priredili kar tri plesne kniit , !?e, prireditve- Pa še drugih - nič X .hko 'e bil° tu videti frakov in uundrov m zidanih toalet po najnovejši i V llnKr ,8ih vin in pikantnih delikates. 1 soči Predmestjih pa stradajo ti- oci odpuščenih delavcev in njihovih lačnih Pa če n«^ ?.a.kflj> nobel moramo biti, 18 Ce na? je tudi jutri konec. kakšna iC„-n,aše »kulturno središče« tako, na naJ bo potem dežela? Vidimo, da skuša dežela mesto posnemati tudi v tem oziru. Tudi dežela veseljači na debelo. Radi bi o tem spregovorili par besed: Prvo gasilcem! Da jih naš narod ceni, kot neobhodno potrebno dobrodelno organizacijo, je resnica. Da bi jih pa vsi cenili še bolj, ako ne bi tolikokrat prirejali organiziranega pijančevanja potom svojih veselic, je pa tudi res. Strokovno glasilo Gasilske zveze je že večkrat opozarjalo gasilce na to napako. A zdi se, da zastonj! Koliko pa imajo društva dobička od takih prireditev? Presneto malo. Treba je plačati godbo in reklamo, razne potnine in,razbito posodo itd. — pa ostane za blagajno par sto-takov, ali pa je treba kriti še. primanjkljaj. Ljudje so pa znesli skupaj težke tisočake. Gotovo žrtvujejo ljudje pjpi nas za gasilske veselice letno 10 milijonov dinarjev. In čisti dobiček? Ta se ne da šteti na milijone. Gasilci, oprimite se raje resnega prosvetnega dela in temeljite strokovne izobrazbe, pa boste videli, da vas bo ljudstvo vedno rado podpiralo tudi z denarnimi prispevki, ko boste za pomoč zaprosili. In veliko kulturno in državotvorno nalogo boste vršili, ako boste pomagali preprečevati zapravljanje narodnega premoženja in zdravja. Drugo našim Sokolom! Saj je po izjavi g. ministrskega predsednika dobrohotna kritika državnih ustanov dovoljena. Odkrito povemo, da smo pričakovali, da bo novi državni Sokol zavzel glede čezmernega vese-ljačenja drugačne smernice; kakor jih je imel stari, svobodomiselni Sokol. Po več kot enoletnem obstoju državnega Sokola se o tem žal nismo mogli uveriti. Malo je bilo predpustnih sokolskih veselic in celo prireditev na državne praznike, ki bi se končale pred 7,oro naslednjega dne. Kako uničujoče mora to vplivati na mladino, katero je država izročila v telesno, kulturno in nacionalno vzgojo sokolski organizaciji. Kaj pomaga, ako šola propagira treznost, če pa mladina tam, kjer pričakuje, ne vidi dejanj. Sledila bo zgledom, ne besedam! Naše mnenje je, da sta imenovani dve organizaciji v prvi vrsti poklicani k delu za iztreznjenje našega naroda. Dokažite svojim članom, da je mogoče veselje in zabava tudi v treznem stanju. Nekatere slovenske organizacije se tega načela drže in sijajno uspevajo, gmotno in moralno. Pojdimo vsi skupaj na delo, da vzgojimo trezen, varčen in s tem gospodarsko trden rod. ki bo najboljša opora državi. Državne postave v službi katoliške akcije V knjigi: Kvišku zdaj dežela vsa. (Beseda o katoliški akciji. V Ljubljani 1931.) beremo med drugim: L Nedeljski počitek od državne strani je urejen po trgovski, obrtni in delavski zakonodaji. Tam je določeno, da in v koliko se v nedeljo in praznik ne sme delati! Zakon o zaščiti delavcev pravi: »§ 12. Ob nedeljah je prepovedano vsako delo pomožnemu osobju (t. j. delavcem) v vseh obrtnih, industrijskih, trgovskih, prometnih, rudarskih in njim podobnih podjetjih. — Izjeme od te postave daje samo banska uprava (oddelek za inšpekcijo dela), ki pa da dovoljenje le redkokrat za resnično neodložljivo delo. Kazen za te prestopke je 10—500 Din ali 1—10 dni zapora, pri banu (za večje prestopke) 1—1000 Din ali 1—20 dni zapora, pri ministru (za še večje) 1—1500 Din ali 1—30 dni zapora. Na podlagi te postave se lahko zabra-ni vsako nepotrebno javno delo ob nedeljah in zapovedanih praznikih, , II. Zakon o notranji upravi, člen 74, govori: »Državne oblasti občne uprave morejo (brez ozira na sodno postopanje) prisoditi kazen predvideno v členu 78 zaradi nedostojnega nastopanja ali vedenja na javnih ali javnosti pristopnih mestih, ako se moti javni red, mir, varnost, morala ali dostojnost, ali ako se dela javno pohujšanje.« Člen 78 določa za to isto kazen kakor za nedovoljeno nedeljsko delo. Na podlagi te določbe se lahko za-brani, da bi — kakor si podstopajo — hodili kopalci v kopalnih oblekah izven kopališča in druge nespodobnosti. III. S, 174: Kdor objavlja javno ali po tisku oglas, s katerim prikrito ali očitno ponuja, javno razlaga ali hvali izvestna sredstva ali orodje za odpravo ploda ali ponuja za to svoje ali tuje usluge, se kaznuje s strogim zaporom do enega leta; § 287: Kdor ima javno predavanje nemoralne vsebine, s katerim nasnavlja nečista dejanja, kakor tudi kdor izdeluje, prodaja, razširja ali v obče daje v javni promet spise, novine, slike in druge pred- V PO SVETU Katolika cerkev Rasno. Za blaženega bo proglašen leta 1902. umrli vseučiliški profesor Contardo Ferrini. — Vatikan je pristopil k mednarodni radio-zvezi. — Bivši policijski urad« nik Heinrich Briickner iz nemškega Wiirz-burga ie nedavno opravil prvo sv. mašo. — 470 slarokatoli!cov je v Avstriji, od teh na Duraiu 323. — /a berlinsko škofijo se bo vrš;l letos 29. katoliški dan v Stettinu. tSaii a Fašisti se togote. Spomenica jugoslovanskih ško"ov, ki jo je priobčil zadnji >Po-mo!julv-; ra uvodnem mestu, razburja fašiste, kar naprej. Jezi jih še posebno, da so škofovsko poslanico priobčili vsi veliki svetovni listi in 'ako je dokazano vsemu vsetu na vekomaj, kako so ravnali in ravnajo faš;s;ični mogočnjaki z ubogimi slovenskimi primorskimi ro:aki, našimi krvnimi bra i. Fašistični listi kruto napadajo ra^o škoie, z vso ostrostjo in podlostjo pa pišejo tudi o slovenski primorski duhovščini, ki ir> hočejo pregnati. Resnica pač v oči b:>de. Fašisti kl'cejo na pomoč Vatikan, ki raj prepove škofom, da bi se opravljale ra sv. Jofe a molitve za prcganane brate. S-. Oče j'a pozna Žalostne lazmere v za-ppil nem Primoriu in pozna tudi fašiste, 1 i i1! ie 7.?. večkrat javno obsodil. 7ato je j f: V t eno grmenje razumljivo, uspel a pa ; ne 'o imolo. j s Rcrno. V Pol-anu so zanrli !aš's'i i1 p nem-jka duhovnika. — Radi napaja i \-ar'ne"a stražnika Rastrellija so za-r !i ora'-t fantov iz Ka^ pri Kanalu. — ! f ! sloven.-rkifi učiteljev in učiteliic po zo- i j t oresfrvili fašisti v notranjost 1'alije. — i ^ ki fav-s'ični svet je sklenil, da bo po- j V ' «-se Politične z!o?'nce sodilo izredno j t -ve v Rimu. — Fanatični časopisi cd- j ki "o oiš":o, da je trel a cerkev v Italiji ' pc" ;il;;8n"iti. " i fVe tč' n s Ko nunklUn■■> demonstracije, zauka-za » z Mc.-kve ra račun brezposelnosti, ro s? :zvrš:le, v kolikor so bile dovoPene, fk:.-a; no vseh evroppkih državah mirno, le v Nemčiji so odnesli komunisit več ali manj krvave glave. V Berlinu je zaprla policija več ali manj bcljševiških kricačev. Brezposelni so napadli mnoge trgovine za živila in jih oropali. V Leipzigu je z ozi-rom na tam se vršeči velesejm prepovedala policija vse obhode. Vendar so se v predmestjih komunisti zbrali in obmetavali policijo s kamenjem in sličnim orožjem. Polici a je streljala in uradno poročilo trdi, da je bilo med demonstranti 5 mrtvih in do 10 težko ranjenih. Dvomimo, če so taki in podobni kravali najuspešnejše sredstvo za odpravo brezposelnosti. Litva Zopet nauk r« vse katoličane. Zgodovina nam dokazuje, kako so se v tej ali drugi katoliški drŽavi polastili oblasti brezverci in vladali po svoje. Na drugi strani pa pa nam is'a zgodovina priča, da so dobro organizirani katoličani celo v po večini ne-katcliških drŽavah imeli odločilno besedo. Povečini protes'anovska Nemčija, kjer je centrumaš Briining državni kancler, dokazuje poslednje, Litva, kMrra 86,Tj katoliškega, ta"as č'sto brezpravnega prebivalstva, na svedoči prvo našo trditev. Litvan-ska vlada je torej prepovedala, čeprav so ka'oli"ani v ogromni večini, verske organizacije, podrfavila je zasebne katoliške šole in sedaj namerava uvesti še civilni zakon, ki ga smalra Cerkev za pel smrtnim grehom prepovedano koruzništvo. Se-(!an'a litvarska vlada zar>ira katoliško di-jaštvo ter duhovščino, katero nadzira po cerkvah no žandarjih. Litvanski katoličani se sicer krepko drže v boiu za svo;e pravice. Če bi ya bili vedno čuječi v obra.nbo katoliških rasel in s;oer ne samo v cerkvi, temveč tudi zunaj nje v politiki, hi bilo lltvanskim katoličanom nribran;eno marsikatero razočaranje darašnjih dni. Anglia s Uspeh za uspehom. Če komu, je treba priznati angleški delavski vladi, da dobro vodi krmilo v današnjem razburkanem morju svetovnega pol'Mčne"a živlienja. Nedavno smo občudovali dalekovidnost angleškega, po ogromni večini sicer neka*o-liškega parlamen'a ki pa ni dopusMl, da bi se z novim šolskim zakonom oškodovalo kaloliško manišmo in je raje prosvetnega ministra pognal v ostavko. Nato smo r>*e s, ki obsezajo težko kršitev javne morale. re kaznuje s strogim zaporom in v der srju; § 292: Z zaporom do dveh let se kaznuje mož ali žena zaradi prešuštva, ki bi ga eden izmed njiju izvršil z drugo osebo, kal era sc prav tako kaznuje z isto kaznijo. IV. Dne 27. marca 1922 je tekratna pokrajinska uprava naročila vsem okrajnim glavarstvom, naj posvet jo bogokletstvu največjo pozornost ter proti onim, ki javno preklinjajo, postopajo v smislu cesarske naredbe z dne 20. aprila 1854. Na podlagi tega paragrafa se torej more in mora postopati proti javnemu preklinjevanju. Vrhu tega se proti javnemu preklinjevanju postopa po jugoslovanskemu kazen- skemu zakonu. § 162 se glasi: »Kdor preklinja Boga ali vero ali javno smeši obrede t ali običaje bogočastja, se kaznuje z zaporom do enega leta.« Kazen 10—500 Din ali 1—10 dni zapora. V. Tudi zoper razgrajanje fantov ob vojaškem naboru in vpoklicu je mogoče na podiagi § 74 avstrijskega in § 74 jugoslov. zakona o notranji upravi z lahkoto na- SL°? , r zlasti obeina. če ima župan in občinski možje kaj resne volje in poguma. Je namreč z vsemi temi postavami tako: kjer ni tožnika, ni sodnika. Če oblast sama na to premalo pazi, je treba, da pazimo mi. Čim bolj bomo zahtevali od oblasti, da postavne določbe izvršuje, oziroma sama izdaja potrebne odredbe, bolj jih bo dajala in izvrševala se divili angleški bistroumnosti, ki i0 v«»l deloma pomirila Francijo z Italijo Zd» pa čujemo, da se je zastopnik Angležev i Indiji, tamožnji podkralj, seslal z vodite, lj<§m Indijcev za popolno neodvisnost Gandhijem in da se je dosegel tudi vtem pogledu sporazum. Ogromna bogata Indija postane svobodna država angleške svetov, ne moči, kakor I.aka, Kanada, Avstraliji in druge. Zadovoljna Indija bo tako v veliki meri odtegnjena nevarnemu vplivu so sednega ruskega boliševizma, za kar Angležem, svetovnim trgovcem, pač v prvi vrsti gre. Eni pobijajo komunizem tako, drugi drugače. Gotovo ra je, da so Angleži v tem oziru — največji mojstri. Rusija s /farno. Ob 13 letnici ustanovitve rdeče armade« jo holjševiški vojni komisar Vorošilov izdal ra armado proglas, v katerem omenja nevarnost vojne, ki da jo hočejo naprtiti Rusiji druge države. Vorošilov pravi, da pripravljal mednarodni kapitalisti vojno, hujšo od zadnje svetovne. — Radi veleizdaje pride zopet 14 oseb pred revolucionarno sodišče v Moskvi. - Am?f ha s Težka nesreča pri pogrebu. FaroSv, Štefana v Chicagu je zadela nova nesreča. 13. febri arja so pokopali duhovnika, g. Alfonza Miklavčiča O. F. M. Pa je bil priljubljen, je pokazala udeležba pri pogrebu. Na pogrebni poti v Lemont se je ponesrečil avto, v katerem so bili Aleksander Urankar O. F. M., pomožni žuonik fare Sv. Štefana, Mr. Račič, Mr. Skala, ki je avto vezil in pegrebnik Mr. Žcfran. Pogrebnilra se je mudilo, da do;de pogrebni voz zato so vz?l i kraišo pot, ki f a je bila usodepol-na zanje. Nedaleč od doma se je zaletel drug avto vanje in jih vrgel v električni vez, tako da je njih avto popolnoma razbit Mr. Skala in Mr. Žefran s'a samo na plavi dob:la nekaj poškodb. Mr. Račič ima obrai skažen, tako da ga je strašno pogledati: spodnio celiust ima preklano. nos prebit in v obraz >e popolnoma črn. Rev. A. Urankar je dobil naiveč, ne po obrazu sicer, pa ima zlomljeno levo roko, zelo ga je pretreslo, da mu ves život ni v rabo, ramo 1 desno roko si se lahko pomaga. — Naj Gospod skorai nakloni vsem prizadetim popolno zdravje! Drobne novice Na Angleškem bo stavka (štra%)i bi ogrožala zdravje, varnost in oskrbo t življenskimi potrebščinami — zakonit« prepovedana. Fs/os'i so zmagali v južnoameriški državi Peru-ju. Anarhisti so pognali v zrak cerkev sv, Lavrenciia v španski Farceloni. En srednji blisk, porojen s silo eleK-tcične centrale, bi s'al okrog 70.000 Din. 50 milijard frankov znaša francoski državni proračun. 112 starejših ljudi (bivših častniK^ odvetnikov itd.) študira v pariškem oogp slovju za duhovnike. Skupina nemških in poljskih >'aPu,' slov hoče zgraditi v Romuniji veliko to« no pohištva. gt. Jožeta Kramar, mati kamniškega mestnega župana, je praznovala te dni svoj 80. rojstni dan. *emDld)eI Rospod Kozamernik! Aid Vas Pevski »bor slovenskih učiteljev je priredil pred par dnevi ve« lepih koncertov po državi. Po- Predstaviti svoji boljši polovici?« 9elm0 v Belgradu so izvrstni pevci dosegli velik uspeh. S" Gospa; (jezna); Med tem ko vam vse to pripovedujem, bi delo že sama lahko opravila.« Služkinja: »Jaz tudi v tem Sašu ko moram poslušati vaše ragljanje.« KUPUJTE PRI TVRDKAH, KI INSERIRAJO V »DOMOLJUBU«! »Oče, - zakaj pa moram onega ki nas je obiral pri odhodu spremiti do vrat?« »Zato, da se prepričam, če je res odšel.« Deputacija iz Strug. 50 mož po številu, se je pred tednom oglasila na banovini v Ljubljani. Možje so zbujali po Ljubljani veliko pozornost. Ostanki rimskega vodovoda, ki je dovajal vodo rimski trdnjavi Neviodunum, (med Krškim in Cer-kljami na Dol.) so dali povod, da hočejo ta vodovod obnoviti In z vodo preskrbeti Krško polje. Leva slika nam kaže studenec pod Gorjanci, ki je dajal vodo starim Rimljanom, slika zgoraj pa 2000 let stare lončene cevi, ki jih je še danes veliko v zemlji. Na povabilo sovjetov bodo voditelji nemške industrije obiskali Moskvo. Stari avtomobilni kavčuk brez žebljev kupuje Albanija za podplate pri opankah. Konkurz je napovedala romunska banka Dacia. Zgube 500 milijonov. Za 25% je nazadovala v preteklem letu proizvodnja piva v Avstriji. Celoletno zrakoplovno zvezo ima Praga—Brno. » Po cerkvah je kradel 17 letni sin visokega češkega drž. uradnika v Šahach. Davka in tifus div.'a'a ra Madžarskem. 1820 kinematografov s pol milijona sedeži je v češkoslovaški republiki. Občinsko volivno pravico so si priborile ženske na Japonskem. Skupno hočejo nastopiti socijalisti in renubpkanci pri španskih državnozborskih volitvah. Predlog za sežiganje mrličev ie b»l-prska zbornica sprejela s 88 proti 70 gla-tovom. Ali ni že ogenj svetovne vojne dovolj l'udi pokončal? Sovjetske nove tovorne vagoni lahko opazš ra češkoslovaških progah. 40 let je že nepretrgoma poslanec znani feSki politik dr. Krairar. Strupena megla se je zopet pojavila «.' Beljriii. če prične zares, bo ramsravani kren a'orij odveč. Hitro t hoče'o zvišrti delorra do 120 km nn uro nemške železnice. 52.732 zadrug je bilo 1. marca letos v NemčHi. Padi brezposelnosti se je zrlo znižala upora' a rrleka v Ameriki. Lnidr-l-o štst'ie v Avstriji bo v drugi polovici tekočepa 1^'a. Po'ovir.a joirije v Chifgi ie b*'a v službi krala razbojnikov« .Al. Cancra. Zopet ie nevarno aio'cl "a re'."v»n turškem o'oku biva "oči iz Rusije pregnani boljšpviški voditelj Trockii. 121.P00 oseb je riresto-i'o ža lnih 10 j let r a Angleškem v katol'5ko vera v>-/>s ie lnrogo angleških prolestantovskih du-hovrikov. I'e.r so u£hw7i eastrnplfotto m'"ko jo obolelo v r ari arski Buda-ešM 14^ 1'u^i. Angleški prosvetni mbirter ie pil. ker parlament ni sprejel zakona proti katcPškim šolam. 7ilo odločno se zevzem"'o r« primorske S'o>>ave fraifoski katoliki Psti. Svoie križarke hoče prodat' Grči'«. Centrvm (s*ranko po zeledu nemške) so ustanovili v Šraniii. Prepozno? Tintnik je zagnal romunskemu krnim v glavo ker ga ni poznal, pijan policijski narednik. Nova preganianja napovedujejo fesi-sti slovenski katoliški duhovščini v I'aliji. Ne bo usneha — molitev oblake prclre. Dajmo zgled za bratski mir. ie de'al le dni nemški minister Cnrtius ra Dunaju. Priporoča se prvi slovenski zavod Vzalcmna zavarovalnica Mubliann r lastni palači ob Miklošičevi In Masa ry kov i cesti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice. Zagreb,Starčevičev ' trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101 Split, Ulica I XI. nnka 22. Beograd, Poincareova 2 JE NOVEGA d 80 letnico je praznovala ga. Jožefa Kratner, mati mestnega župana v Kamniku. Na mnoga leta! d Iz Amerike se je vrnil v Belgrad izšel jeniški komisar g. Etbin Kristan. d Upokojen jo kot uradnik IV. skupine I. kategorije pravoslavni duhovn.k draiske diviziiske oblasti g. Dimitrije Jan-kovic v Ljubljani. Gospod Jankovič je še v najboljših letih. Slišali sir.o, da bo sedaj prevzel vodstvo pravoslavne cerkv. občine v Trstu. d Francoskega admirala Guepratte, ki je te dni obiskal Eelgrad. kar smo že zadnjič poročali, je odlikoval Nj. Vel. kralj z redom jugoslovanske krone I. razreda. d Za ljubljanskega mestnega šolskega nadzornika je imenovan vadniški učitelj g. Rado Grum. d 50 mož močno odposlanstvo iz Strug pri Lobrepolah na Dolenjskem je prišlo pretekli teden v Ljubl atto. Možje so se mudili na banovini. Sprejel jih je g. pod-tan. Kaj so 'a:n iskali, raj sami- povedo. d G. podban dr. 0. Pirkmajer je odšel ra dal 'ši dopust. d Zupan v Strugah za enkrat še os'ane. Okrajno račelstvo v Kočevju je brzojavno odložilo izročitev županskih poslov novo-iir.enov: ntniu županu g. Hočevarju in os'a-ne znerikiat do La 'aljnjega še g. župan Pogorel". d M tri'on v Ljubljani bo v dnevih od 14. da 25.arfa 1931. Spored misijora v I 'ubl ani v vseh župnih cerkvah je nasled-n'i: V soboto (14. marca): ob 3^8 zvečer 11'anij® z blagoslovom, nato »Pridi Sv. Duh« in uvodni misijonski govor. ~ Ob nede-1'ah (15. iti 22. n arca) in prazn:kih (19. in 25. i a;'ca) bo z'utraj in dopoldne služba bcž'a z misijonskimi govori kakor po na-va i ; ponoldne v vseh župnih cerkvah ob 1 4 sv. križev pot, nato misijonski govor; zve~er ob ■}' 8 l"anije z blagoslovom, nato misijonski govor. — Ob delavnikih: ob 5 ziUraj til a sv. n a"a, ob y»6 misijonski govor, r.a'0 sv. maša z blagoslovom. Zve-W ob 1 6 sv. kržev pot. ob %8 litanije z blagoslovom, na':o misijonski govor. — V stolnici bodo ob delavnikih tudi popoldne ob 'JA misiionski govori in litaniie._Po večernem govoru bo vsak dan zazvonil misijonski zvon in vabil k molitvi za srečen iz:d misijona. Sklep misiiona bo na praznik Marijinega czrenienja ob 4 popoldne. d Daruj, kdor ima! MisHonarka dr. Mir'am Zalaznilc, nas je prosila, da bi ji poseli nekaj nabožnih knjig, zlasti pa, da bi ji preskrbeli razlago sv. p'sma s'are zaveze. Vse. ki bi lahko pogrešali kake ra-božne knjige v kateremkoli jeziku in vs-ki bi mogli pogrešati sv. pismo nove in s are zaveze (izda'a Mohorjeve družbe) vljudno prosimo, naj te rameniio za našo mis jonarko, ki deluje kot profesorica v mdijsklh misijonih. dr. Mlria'm Zalaznikovi in na i knjige pošli-:o na naslov: Misiicn-ekn pnarna Ljubliara Senieniška nI 2 d Ogled tramoaiske pioge iz Liubiia-ne v s!. Vid se je izvršil 0. n nrca. Trajal je ves dan. Zapisnik ogleda je komisija podpisala, s čimer je dana pravna možnost za začetek gradbenih del. Kakor čujemo se za tramvajsko zvezo poteguje tudi obči! na Dev. Mar. v Polju oziroma njen neumorni občinski odbornik g. J. Dimnik. d Zaščita države. Dne 3. marca se je pričela pred državnim sodiščem za za. ščito države v Belgradu razprava proti p Deutschbauerju in tovarišem, skupno 40 oseb. Vsi so obtoženi radi komunistične agitacije. d Pol sirove ovčje kože je pojedel m stavo kmet Radisav Marič iz vasi Oslatia j pri Ivanjici. Zaslužil je dvesto dinarjev, pa še sit je bii vsaj za en dan. d 10C0 hektolitrov vina so prodali te dni na javni dražbi na slepem tiru pri glavnem tovornem skladišču v Ljubljani za 43.000 Din. Seveda je bilo vino pokvarjeno in bo uporabno le kot kis ali prekuhano žganie. d Zadrugam v vednost. Predsedstvo belgrajske trgovske zbornice je poslalo vlogo, v kateri javi'a, -da nabavt alne in konsumne zadruge ne prodajajo blaga le svo.iim članom. Na to vlogo je finančno ministrstvo razposlalo 28. februarja okrožnico finančnim direkcijam, v kateri da!e navodila za pregled in ugotovitev, ali nabav-lšalne in konsumne zadruge kršijo predni. se, in je izdalo nalog direkci;am, da zahtevajo od vseli zadrug te vrste ra podla»i zakona obenem z bilanco prošlega Ka tudi podatke o številu zadrugarjev in por-' dilo, da proda"ajo samo zadrugarjem. če te zadruge ne bi prodaiple blaga samo žari ruparje-m, iih bodo direkcije obdavčile z družbenim davkom ra podlagi čl. 77 in 78 zakona o neposrednih davkih. Direk^e bodo v vsakem suml'ivem primeru nregle-dale kniige zadrug, zlasti podois zfdrurar-jev in število oseb, ki se jim blago preda a. Ta pregled je obvezen za direkcije v vsakem primeru. V smislu zakona se bo vršil pregled tako zaradi tega, kakor tudi na prijavo zasebnikov. d če štorklja med cigane prileti. Ciganska tolra Nikolič. broieča 20 oseb. se >e del j čaca klatila po litijskih hribih, kjer je povsod kradla in goljufala. Končno pa bo orožniki vso družbo pripePali v Liti'o. moške so za>>rlimenske pa spravili na litijsko sejnršče. Pa je mla-'a ciganka v mrzli noči povila zdravo punčko in za pomoč so cigani ponoči nritekli na sodnijo. da so začasno izpustili nekega cigana, da je bil ^ babico, potem so ga zopet zaprli. Ilfani, ki so dobrega srca. so mali novi občan{i prinesli toplega perila in druge ropotije. Po par dneh zapora so cigane odgnali cn VVagenšperk proti Novemu mestu. . , d Japonski gledališki igralci, k' osem mesecev gostuiejo po Evropi, so 7. i« 8. narca priredili gledališko pr<>ds'avo v Osijeku. Igralska družba šleie 30 članov. d »Domovina« in kuluk. S kakšno r®" dcsfo ie sprejelo slovensko kmetsko 1"»' sivo kuluk, jo znano. Zalo ne bo odveč, ««" ponatisnemo, kaj piše o kuluku glasilo prodnih kmetov«. ■ Domovina'< ie 19-feDr' Zrakoplov na tračnicah? Švicarski profesor Wiesinger je izumil železniški voz na zračni vijak, ki bi omogočil silno hitro vožnjo. Istočasno je nemški iznajditelj Kruckenberg prišel po dolgih poizkusih do sličnega izuma, čigar poizkusila vožnja se je dobro posrečila. Sedaj se ta dva moža tožita, kdo je to čudo prvi iznašel. Kapitana Wilkinsa hoče pri nevarni podmorski vožnji na severni tečaj spremljati tudi njegova žena. Pravi, da gre raje na nevarno pot, kot da bi doma živela v negotovosti, kaj je z njeni« možem. Za 15.000 Din je zavarovan od 1. januarji 1931 dalje VSAK »SLOVENCEV« NAROČNIK za slučaj smrti vsled nezgode, ako ima naroč< nino na vsakdanjega »SLOVENCA« plačano redno vsaj za en mesec naprej. POSLUŽITE SE TE KRASNE PRILIKE VSI,* ki še niste naročeni na vsakdanjega »Slovenca«. Pišite dopisnico na upravo v Ljubljano in poslali Vam bodo nekaj številk brezplačno na ogled. Sporazum med lordom Irwi' om in Gaidljem. Iz Indije se poroča, da je končno vendarle prišlo do sporazuma med indijskim podkraljem lrvvinom in voditeljem Indijcev Gandijem. V bodoče bo obrežnim prebivalcem dovoljeno pridobivati »ol iz morja, medtem ko bo v notranjosti dežele ostal v veljavi solni monopol. n.i,; . "vaurat doktor, autetnl mizar reter m«t.;? 16 pri 8volem delu pridno študiral, naredil ""uro, nato dosegel doktorat Iz prava. Pravi pa, na bo še naprej ostal pri svoji obrti. Veslaške tekme med študenti Oksfordske in Kembridške univerze na Anleškem se bodo kot le dolgo vrsto let, tudi lotos vršile koncem marca. Milijoni ljudi prisostvujejo vedno tem tekmam. Slika Dum kaže tekmovalce pri »treniranju^. aria poudarila sledeče svoje mnenje: »Zaradi popolnega nerazumevanja cestnih potreb so naše ceste propadle. Zato je poiskala današnja vlada korenito sredstvo za popravilo cest v tako zvanem ljudskem delu — kuluku. Hudo je to breme, toda pametno izveden kuluk je edina pot, da hitro rešimo naše cesto propasti. Da bo dosegel kuluk svoj namen, je treba pustiti cestarju, ki ima zadevno prek so, glavno besedo na cesti glede množine gramoza in časa posipanja. Drugič pa je treba breme kuluka tako razdeliti, da ne bcsta ncsila največ bremena delavec in kmet. Ne glede na to, da bi se z navadnimi dckladami tako slabe ceste, kakor so danes, ne mogle urediti, kmet tudi veliko lf že odrine kuluk z delom kakor z denarjem, ki ga je tako malo v kmetskih žepih. Vsake tlake se ljudje boie, ker vedno bolj pojema smisel za skupne koristi, vendar bo kmet, ki vrši vse leto toliko tlake na svoji grudi, cnravil ra;ši nekai dni kuluka za ccste. kakor pa piaTal zadevno davščino.« d Kuluk se sme cdmerjati samo od osnovnega da'ka. Tako zadnje sporočilo. d JIomarji k Sv. Hemi nit Koroškem se przivljaja, da se prijavijo za sVupni potni lift najpozneje (io Velike noči. jn sicer oni z Gorenjske pri žumetn uradu na Jpseni-c?Ii, oni iz škofjeloške okolice pa žurnemu uradu v Javorjah, p. Poljane nad škof.io F. ko. Pri prijavi naj naznanijo- Pr "trnek, in e, stan, bivališče, občine, rojstno leta in dcn. Obenem s prijavo naj pošljejo 10 Din | za stroške potnega lista. Romanje se vrši ' v času od 29. aprila do 2. maja. >\'a veselo idenje! — Zupane Janez, vodja romanja, Četenarovan, p. Poljane nad Škofjo Loko. d Zeile lesnih indurtriicev. Oni dan r-" ie vršilo v Eetgradu pr svetovano les-n b indrstri.cev. ki ga je sklVai g. minister ir^. Sernec. Ka koncu ie bil sprejet sledeči p. sdlog: 1. La se sečnja v državnih gozdovih omeji, v zasebnih pa srož-e nadzira 2. Da se za koloniste v južni Srbiii zgradilo lesene hišice, ki v vsrkam czirii odgovarjajo, in se tako otvori lesni industriji d .irači trg. 3. Da se takoj ukinejo predpisi gi3de izvoza bolnega, neobdelanega lesa na škodo zdravega, obdelanega lesa. 4 Da novo uvedeni vagonski davek, ki ss je uvedel v dravski banovini, ne obremenjuje po nepotrebnem industrije. Za izvedbo novega cestnega programa naj se najameio dolgoročna posojila. 5. Da se ukine 2 odstotna banovmska taksa na sečnjo lesa po hlodih. d Odposlanstvo rudarskih delavcev iz Trbovelj je prispelo pretekli teden v Belgrad m je izročilo spomenico finančnemu ministru, ministru za socijalno politiko in ministru za gozdarstvo in rudarstvo. O morebitnih uspehih bomo poročali. v d Častno priznanje. Ugledni londonski časopis »Times« je priobčil nedavno članek, v katerem trdi, da je stanje naših državnih financ vseskozi zadovoljivo in da ie Jugoslavija edina država na jugovzhodu Evrope, ki ji lahko tuji kapital popolnoma zaupa. .Z,a zvezo Slovenije s morjem V ljubljanskem Trgovskem domu se je vršila te dni seja finančnega odseka odbora za zg«dbo ze,ezn'ške proge Kočevje—Sušak. 8* Na seji je bilo sklenjeno, naj se odbor obrne do železniškega ministrstva z zahtevo, da se naj razpiše licitacija za prevzem gradbenih del proge Kočevje—Sušak. Kakor čujemo, kaže, da bomo v kratkem dobili potrebna sredstva za zgraditev te važne železnice, ako bo tudi država storila v tem pogledu svojo dolžnost. d Za 5000 Din se že dobi v Zagrebu rabljen, vendar še prav dober avtomobil. d Prepovedan je uvoz zaklanih prašičev v kosih in uvoz slanine v Češkoslovaško. Dovoljen pa je uvoz celih zaklanih prašičev ali razpolovičenili ter uvoz me3a in slanine skupaj. d Hranilne vloge v Jugoslaviji znašajo nad 13 milijard dinarjev. d Padec cen. V Osjeku je te dni začel neki mesar prodajati govedino prve vrste po 8 do 12, svinjino po 12 do 14, teletino po 12 do 16, mast po 14. salo in slanino pa po 13 Din za kg. Vse je drlo k temu mesarju, ki je prisilil s tem tudi druge tovariše k znižanju cen. Živeli posnemovalci v dravski tanevini! d A'ova zveza mlinov. Ob navzočnosti 120 zastopnikov je bila us anovljena v Novem Sadu zveza mlinov. Druga organizacija mlinske industrije obstoji v Zagrebu. d Zcge telijo o pomanjkanju surovine. Prodaja lesa iz Jugoslavije gre v zadnjem času piav debro od rok. Nekatere sage v Srbiji delujejo s polnim obratom. Nekaiere celo tožijo o pomanjkanju lesa. d Za izvoz koruze iz Jugoslavije v Italijo je določena za dobo cd 1. do 31. marca izredna prevozna cena. d Vaš izvoz je v januarju v primeri z decembrom zelo padel. Le peglejmo! V januarju 1630 smo izvozili 422 tisoč ton v vrednosti 161 mili. Din, v decembru 1930 je šlo iz Jugoslavije 307 tisoč ton, vrednih 493 mili. Din. a v januarju 1931 je znašal izvoz 255 tisoč ten v vrednosti 384 milj. Din. Sličen pcjav kažejo tudi druge države. d V Spodnjem Log u pri Kočevju je umrl dne 1. marca endi bivaječi vpokoieni župnik g. Janez Eartelme. — Naj počiva v miru! d Najstarejša dekle v fari Dev. Marija v Polju, 90 letna Šumarjeva Magdalena je umrla te dni. d Ker ga je v vodi zadela kap. V Dravi je utonil 65 letni upokojeni poštni uslužbenec Ivan Fuček v Osjeku. Šel je precej /dobre volje« z loncem po vodo v Dravo. Na bregu mu je spodrsnilo in padel je na glavo v Dravo. V neposredni bližini sta se slučajno nahajala neki gostilničar in ribič, ki sta takoj skočila v čoln in se jima ie posrečilo, da sta ponesrečenca izvlekla ;z vode. Bil pa je že mrtev, ker ga je v vodi zadela kap. med Zdenka Gommšek špecijalistka za kožne in spolne bolezni Kotmeiika - diatermija. višinsko solnce ordimra od ^10-12 in 3-5 ure Ljubljana Cirii-Metodova ulica št.lčj/ (Za gimnazijo na Poljanah) d V Šoštanju je umrl vzorni vzgojitelj g. Jože Cugmus, učitelj v pokoju. Večni mir! d Izginil je v Savinji. Zadnje dni ko je Savinja radi južnega vremena narastla so se p .mira n j u. «•»'. o . ~ •» o t*m"« Si n-' ii i !<;t i -n;ii • '2 '— iltnirev. a zovnroviin hnli zrak nail seboj, vozi s s.boj .-lopov Lis AiuiIis. pr'r?dili linijo, kj-r jj pritrjen. Zl-enl? n-keliko svoje misli, .gospod Got'• š'ajn a- lo sle mtr. s ni. Goidslajn1 lirs.iod ;odirk, idi vam je h kaj ima 'j i? žk'ja smo \vndnr po i-elem svh r.r/.lr s m. T, Im dni daj zatisni ofi • ■ /.akoj |ia. .ložek?" Z do rer so ure vivrnj rekli, da trimo b» a.-.ti. k:d::r triu '/.idisne Oči. Vdov« j c k" In nn (»robu s oj •<; t mož:;. nato I ■! vzdiknili: Kdoia tolažim mi j" v_ tem, da bom odslej vodi ta, kje se poni i" i nahajaš. i-.. ■ i?; iii p tise t c .im s- U v.i k ' n.1 opij I", t kov rEsiecni'( bo naib ic '' 1 i-np'nv l"na ds AVi.kinsutn podmornica. l!n>.iskovah't: \Vilknw V, s podmornico Xautilus- priti pod vernim te na semrni točaj. Podmornico bodo na sn umerifike vlade za težavno in nevarno l,ct J j» mili. z vsemi mogočimi pripomočki za vard • za znanstveno ruziskavnnjo V Berlinu bod« znčeli gradili hišo, ki bo imela obliko, kakršno vidile na f--1 iki. Pravijo, dn bo Jako glede notranje ureditve, kakor tudi glede zunanjtgu lica pravi bisu- modernega slavlmrslva. ...naj in se lepo »ujemata. Tako godejo delavcem „ delavkam, včasih zraven tudi zaplešejo. Tiste rogove pa takole delajo. Vzamejo les, eden ali poldrugi seženj dolg, ki je na eni strani kriv ali zakrivljen, včasih pa tudi kar raven. Les ooleni Iako obsekajo, da je na eni strani tenak, na |jrllf,i debel. Nato ga razkoljejo in na razkljani strani s krivim nožičem izdolbejo. Nalo oba razklana dela zlože zopet skupaj in zamažejo s smolo. Nazadnje ovijejo okrog lesa črešnjevo lubje. Tako je imenitni rog gotov. Take rogove delajo ludi na Gorenjskem. Na njih lahko godejo tako dobro in člstb kakor na pravi trobenti marsikak trobentač ne zna. Kranjski krčmarji pred 250 leti. Čudna se mi zdi tudi tale navada, ki je po Dolenjskem i» Gorenjskem. Ko pride v krčmo gost in naroči mero viua, mu prinese krčmar, pa si sam najprvo natoči in prvi pije vino, ki ga je naročil gosi. Ce pa ne ravno krčmar sam, pa kdo drugi mesto njega, ki ga nadomešča in je gostu prinesel vino na mizo. Potem naroči gost kozarček krčma-rici ali krčmarju ali komu drugemu v hiši. Ta pa natoči zopet kakemu drugemu domačemu, in tako drug drugemu. Nazadnje gost od vse mere vina včasih dobi le en kozarec. Drugače je tudi po mestih navada, da krčmar prvi pije. Ampak ta napravi to vljudno in pije le malo. Seveda pa so tudi (po mestih) taki, ki vaškim krčmarjem nakljub globoko pogledajo v vrč ali kozarec in krepko potegnejo. S.ovsnskl delavci roma o v K m Na željo sv. stolice bo v R'mu mednarodna slovesna proslava 40letnice Leonove okrožnice »Rerum novarum«. le proslave se udeležimo tudi Slovenci. Splošni program slovesnosti je: 14. ma'a: Ob 9 v lateranski bazil;ki sv. maša. Po sv. maši položitev venca na grob Leona XIII. in odkritje spominske plošče. — Popoldne bo na dvorišču palače apostolskih uradov proslava 40letni-ce okrožnice »Rerum novarum«, govorili bodo de'egati raznih narodov. 15. maja! Ob 9 bo papeževa sv. maša v vatikanski baziliki. Opoldne pa skupna avdijenca. 16. maja imajo narodi proslave po lastnem programu. Točnejša navodila in pojasnila sporoči odbor posameznim interesentom oz. jih bo objavljal v listih. Kdor se namerava udeležiti romanja, naj naznani to takoj »Pripravljalnemu odboru za proslavo 40-letnice »Rerum novarum«, Ljubljana, Mi-klo5 ičeva cesta 22-1.« Obenem naj pošlje 50 Din za izkaznico, do 15. aprila, najkasneje pa ves znesek, t. j. 1250 Din, v katerem je všteta vožnja iz Ljubljane do Rima •n nazaj, hrana in stanovanje. Za sedaj je gotovo tole: iz Ljubljane se odpeljemo dne 12. maja dopoldne in se vozimo naravnost v Rim. Iz Rima odidejo 16. maja zvečer v Padovo, kjer bomo uneli v cerkvi sv. Antona skupno sv. maso. Nato si ogledamo Benetke in se naslednje jutro 18. maja vrnemo v Ljubljano. Vsak udeleženec mora imeti potni ust, ki ga dobi pri okrajnem nače'stvu, v'zum na italijanskem konzulatu preskrbi Pripravljalni odbor. m9, >J< '' je ravno naletel, ko je Izak prst na-nS V .;zare(' vode: »Ja, kaj pa vendar poče-- Maler: »Veš. zdravnik mi je naročil, da diti v"'|m " 7,dai se 9kušnm I)očasi Priv;l" 1'isnio ii Francije. (Merlebach) K.-';o so se tu v pol leta razmere spremenile! Komaj j« bolje, kakor imata doma. Delamo le še po pet dni na teden. Razun nekaterih izvoljenih rudarjev zaslužimo baš toliko, da se preživljamo. Da bi mogli še kaj prištediti, o tem ni govora. Zadnji čas so začeli tudi delavce odpuščati, in govorijo, da jih bodo odpustili v prihodnjih mesecih Se večje šleviio. Mnogi zato sami odhajajo domov. Nihče naj ne poskuša priti sem na delo. Ostal bo na cesti, ktr ni nikjer dobiti dela. In kar je tudi slabo: nikakih podpornih organizacij, ki bi malo pomagale brezposelnim in popotnikom, kakor je to tako lepo upeljano po Nemčiji. Sicer so osnovali zadnji čas po občinah posebne podporne tonde, z državno pomočjo, pa so sklenili v občinskem svetu, da bodo podporo, ki jo bodo dali brezposelnim inozemccm, od njihove države oziroma občine nazaj izterjali. — Cez štirinajst dni bomo imeli sv. misijon, ki ga bo vodil g. Vrtovec, D. J., ki bo prišel sem iz. Belgije, Kar nas je dobrih in vernih Slovencev, se ga veselimo. V eni prihodnjih številk bomo priobčili nekaj številk, cene živilom tu v Franciji, ki vas bodo uverile, da živimo mnogo dražje, kot pri vas. Pismo iz Nemčije. lVoess-Mecibeck. Nepričakovano je zadela srčna kap 27, februarja Antona Godca, loj. leta 1855 v Smilici pri Stopičah pri Novem mestu. Bil je delavec v kemični tovarni v Hrastniku, nato je pa prišel v Nemčijo k svojim sorodnikom, ki so ga s tako požrtvovalnostjo vzdrževali in mu re-sebično stregli. Priporočamo ga vsem znancem v molitev. Preostalim naše sožalje! Društvo sv. Barbare. — Dne 5. marca je po dolgoletni mrtvoudni bolezni mirno zaspala vdova Robič, doma iz Dobja na Štajerskem. Oskrbovala jo je n;cna hčerka Frančiška. Enega sina i-na nekje v domovini pri svojih sorodnikih. Toliko siru v vednost. Naj počiva v miru! — Rudarska kriza raste dan na dan. Marsikateri naših rojakov bo že iz brezposelne podpore ven. Kaj pa potem? K;e vzeti kruh in delo? Na boljše čase še misliti ni. Ali bo treba še dalje v svet? Pa kam? Saj je vse povsod enako. Izseljeniški komisar iz Diisseldorfa, g. Deželič, in Zveza jugoslovanskih katoliških druStev se mnogo trudijo, da bi bedno živPenje naSim rojakom zboljšali. Ali bo kaj uspeha? Pošiljamo vsem bralcem katoliškega narodnega tiska srčne pozdrave. Bog in Narodi Smrt. (Polhov Gradec.) V ponedeljek dne 2. marca nas je zapustil Pečan Janez s Sela. Bil je vzor krščanskega moža in jo tudi svojo Številno družino vzgojil v krščanskem duhu. Bil je zvest naročnik »Domoljuba* odkar izhaja. V življenju ga je Bog obdaril z mnogimi križi. Bil je še zelo mlad, ko mu je umrla žena in mu zapustila veliko družino, ki jo je potem sam vzgajal. Zlasti pa je bil prizadet po veiikih povodniih zadnja leta. Kako ja bil priljubljen in spoštovan, jo pokazal tudi pogreb, ko so ga tako mnogi znanci in prijatelji spremili na zadnji poti. Naj v miru počiva! Tečaj. (Poljane nad Škofjo Loko.) Kat. prosvetno društvo je priredilo to zimo kmetijsko-gospodinjski tečaj, ki se ga udeležuje 10 tečajnic. Deklet se je bilo pa priglasilo Iona dva tečaja. Polovico smo jih potolažili z obljubo, da bomo jeseni še drug tečaj otvorili. Tak naval ukaželjnih deklet v gospodinjske tečajo je razveseljivo znamenje. Tečajnice nam bodo za konec pokazale, kaj so se naučile. Zato bodo v .nedeljo dne 22 marca otvorile celodnevno razstavo ročnih in kuharskih del v društvenih prostorih v kaplani]!. Poljanci smo že zelo radovedni, kaj vse bomo videli Cuje se, da tečajnice kar tekmujejo med seboj, katera bo dobila prvo odlikovanje. Razstavljeni predmeti bodo na prodaj. Poljanci, posluzite se zemeljskih dobrin. - V nedeljo 15. marca bo društvo priredilo igro: »Izgubljen raj«. Igrale bodo pa samo tečajnice. Pridite pogledat vsi, ki se hočete nedeljsko popoldne pošteno zabavati in od srca nasmejati. Igra je zelo ljubka. Cisti dobiček obeh prireditev se bo porabil za kritje stroškom tečaja. Ne zamudite prilike I Žal bi vam bilo! Iz prosvetnega društva (Šenčur pri Kranju) Prosvetno delo je letos v Šenčurju razve-'eljivo lopo zaživelo. Tako navdušene složnosti še ni videl naš Ljudski dom. Še celo šenčurski možje so se tako o-greli, da so z mladino vred začeli igrati na odru. Na p razmik svetega Jožefa in naslednjo nedeljo popoldne po litanijah igrajo čudovito lepo ljudsko igro s petjem »Črna žena«. Nastopa 40 igralcev. Ljudje komaj čakajo. Vsi dobro še poznajo povest >Črna zona«. Brali so jo z veliko napetostjo v »Domoljubu«. Zdaj so radovedni, kako bo povest izgledala na odru! 0|M>zarjanio tujce iz sosednih župnij, naj pridejo v nedeljo. Se zna zgoditi, da na praznik ne dobe vstopnic! Naša šola (Cerklje pri Kranju) šola v Cerkljah pri Kranju je prejela v svrho proslave svoje 140 letnice razstave in nabave šolske zastave znatne podpore: Ljudska posojilnica in hranilnica v Cerkljah je darovala 1500 Din, Hranilnica in posojilnica v Kranju 200 Din, Zveza kult. društev 100 Din. Krajevni šolski odbor v Cerkljah 500 Din. Ker bo prireditev združena z visokimi strn"ki, priča-' kujemo, da se častilci naših vel jr kov Davorina ' Jenka, Barleta, Vavkna, Borštnika, franke ja, 1 Kodra, Bedenka, dr. Kimovca, 'f.cleznikarju, Hribarja i. dr. pridružijo prostovoljnim dobrotnikom šole, ki je vzgojila toliko slavnih vel-mož. Občni zbori. (Vodice.) Kmetijsko društvo sooroča svo im članom, da ima svoj redni letni občni zbor za 1930 dn« 15. t. m. ob 15 v dvorani »Doma«, Živinorejska zadruga pa 22. t. m. ob 15 tudi v dvorani »Doma«, Člani, priditel Sadjarska in vrtnarska podružnica (Sora) Pri vsakem gospodarstvu se pregleda <• letu kaj in kako se je delado v preteklem lciu. Podružnica obsloja šele eno leto. Delovanje njeno je bilo zadovoljivo. Priredila je 3 predavanja, katera so bila prav dobro obiskan« in krajevni sodili ogled je uspel nepričakovano dobro. Vseh obiskovalcev je bilo okrog 1000. C. kmet. referent Suštič iz Kranju in njegov pomočnik g. A. Zdolšek sla s svojim strokovnim znanjem določila imena raznih vrst. ka-terih je bilo okrog 80. — Podružnica si bo oskrbela dobro škropilnico, da bo mogoče korenito zahirati škodljivce in os na žiti sadno drevje. Toda za to delo jc treba skuonosli, katere pa se pogrešamo. Imamo samo 30 članov, a bilo bi jih lahko vsaj še enkrat toliko, škoda je 25 Din za članarino, pravijo nekateri. Kaj piv gostilne, wli ne požro eno samo nedeljo več. Le prepoznajmo, da res. In nedelj in praznikov je 56 na leto. Naša okolica je za sadjarsivo prav ugodna, saj uspeva vse sadje posebno jabolka, kar nam je pokazal lanskoletni »mini ogled. Proda se tudi vse, odkar imamo tako dobro obiskano kopališče ob Sori in Kranj in Ljubljano. — Odbor ima voljo za delo, kar je pokrczal že v preteklem letu. Želi pa večjega sodelovanj« organiziranih članov. Zatorej v krt-.? podružnice vsi gospodarji in prijaitelji sadjarstva. Smrtna kosa in drugo, (št. Gotard.) Nujslarejši mož v župniji Jurij Lipnr je umrl 6. marca 1.1. v vasi Učak. Dopolnil je 92 let, 10 mesecev in 17 dni. Čeprav je bil dvakrat oženjen je vendar po smrti druge žene živel kot vdovec 43 let... Naj mu si'eti večna luči — Lebarjevo družino v Hrastniku je zadela pridka izguba — ko jim je umrla 28. febr. stara mati Frančiška Gabtršek v sturosti G6 let. Mož pokojne Luka 9' Gaberšek je cerkveni ključar, in je živel »svoj« ženo polnih 45 let v prav srečnem zakonu. Prizadeti družini naše sožalje. — Po daljšem bolelianju je umrl 8. marca Jurij Sopolaik v 79 letu starosti. — Zadnje mesece so potniki neke tvrdke v Zagrebu hodili po hribovskih vaseh in ponujali posestnikom posnematnike. Zal, da so nekateri gospodarji res verjeli preitiranim in lažnjivi« govoricam teh usiljencev — ko so jim obetali vse različne ugodnosti - ako kupijo tak stroj. Na laskavo prigovarjanje so podpisali naročilnico — ca 1760 Din — in prejeli posnemalnik, ki se mora plačati v enem letu. Drugje se pa tak stroj lahko dobi za 1000 Din. Vsi, ki so sprejeli tak stroj, bodo imeli samo škodo. 2e peto leto deluje tu mlekarska zadruga in sprejema od članov mleko v vsakršni množini. Oklenite se raje svoje zadruge in zanimajte se za njeno delo in napredek. Seznanite se a težkočami vodstva zadruge, pa se boste uverili koliko težav se da premagati ali vsaj omiliti s složnim zadružnim delom. Naše gospodarstvo. (Vrhnika) Pred kratkim je Vaš časopis prinesel proračun mesta Ljubljane, ki ni ravno premajuen. Tudi naša Vrhnika ima precej čedne številke v svojem proračunu. V letu 1931 bomo porabili 614.810 Din kar je za našo Vrhniko že prece.šna ivotica. Za naših 9 osnovnih šol bomo plačali za stvarne potrebščine 239.018 Din kar znese 39% celotnega proračuna. Za amortizacijo dolga nastalega radi zidanja novih šol 122.600 Din, tako da znese skupna postavka za šolstvo 301.618 Din ali 58.5% celotnega proračuna. Za socijalno skrbstvo (za našo reveže) bo občina porabila 93.680 Din. Za kmetijstvo 18.000 Din za javna dela 21.500 Din. Zdravstvo 11.500 Din in cela uprava 81.576 Din. Za kritje teli stroškov pa bomo plačevali po 1.40 Din od litra vina, ua liektolitrsko stopnjo 10 Din, od zaklano govedi 25 Din od prašičev po 10 Din od drobni« na glavo 2.50 Din in pa 60% ua vse direktne davke. Posestniki v trgu bodo pa še poleg navedenih doklad še plačali po 20% za stroške trga Vrhnike, kot za amortizacijo dol- fov, popravo vodovoda, za javno razsvetljavo itd. 'oleg pripade še 35% banskih, 14 okrajno cestnih doklad. Za posladek imamo pa še tlako. Za zdrav-ftveni zastop vrhniško okrožje letos nima doklad, ker je davčna oblast v letu 1930 mesto po zdravstvenem odboru sklenjenih 3% pobirala kar po 2J.% Tako pa ni letos nobenih doklad za zdravstveno okrožje ter bo kakih 100—120 tisoč preostanka preko izdatkov v letu 1931. V zadnji proračunski seji zdravstvenega okrožja je odbor soglasno sklenil, da naj se ta preostala vsota po odbitku letošnjih proračunski izdatkov razdeli med občine vrhniškega zdravstvenega okrožja po njih preveč vplačanih zdravstvenih aoklad za njih idravstvene in socijalne namene. — Gospodarsko livljenje na Vrhniki zelo hitro nazaduje. Od 5 parnih polnojarmenikov stojijo trije tn pa skoro vse vodne žage, katerih nekatere imajo po več klin. Tovarna Poiak odpušča delavce. Skladišča v naših opekarnah so še skoraj polna. Lansko leto v jeseni je nek slovenski dnevnik prinesel novico da se uresniči še isto jesen Kresov projekt, kateri bi dal 70(;0 k. s električne sile. To je nastalo veselje med delavci, vozniki, trgovci, gostilničarji in kmeti, ker je vsak upal da bo kaj uslulil. Ni prav stradajoče ljudstvo za nos voditi t objavo takih poročil. — Lansko leto so se delavci in delavke zglašale pri pazniku neke naše polpodrte tovarne, katera, bi imela biti že preurejena za tekstilno industrijo, da bi jih oddal t drugo sorodno tovarno učit. Prav nazorno smo videli upodobljeni obe industriji na pustni torek na oknih bivšega hotela pri »Črnem orlu«. —■ Po govorjenju nekaterih bivših pripadnikov bivše SKS sta kriva vsej vrhniški mizeriji dr. Korošec in pa vrhniški župan dr. Marolt. Seveda imata po njih mnenju tudi velik delež na kuluku. Zelo bohotno se razvija cvetka, ki ne pozebe v najhujšem mrazu in jo ne vzame največja suša in ne požge najbolj vroče solnce, ter sliši na ime denuncijaciia. — Naša pošta je zgubila selskega pismonoša, tako da si lahko postrežejo z dostavljanjem pošte prebivalci vasi Sap, Sinja gorica, Blatna Brezovica, Bevke, Lesno Brdo, Drenov grič, Mala in Velika Ligojna — sami. Vse te vasi imajo preko 280 hišnih številk. Ni čuda, da pada število naročnikov Časopisja, ker vaščani dvigajo pošto šele, ko prihajajo v nedelio k mali na Vrhniko. tO1 Kaj je novega? (Ig) Na Igu bomo imeli letos birmio in ,sicer v torek po beli nedelji dne 14. aprila. Ob tej priliki pride novi knezoškof prvič v našo faro, ki ga Bo prav gotovo sprejela z največjim veseljemr-prosvetno društvo na Igu je preuredilo svojo knjižnico. Precej prav lepih slovenskih knjig je sedaj že nakupilo društvo za knjižnico in društvu dana možnost knjižnico spopolniti kolikor bo mogoče z najnovejšimi slovenskimi leposlovnimi knjigami. Z veseljem opazujemo posebno mladino, kako rada prihaja v knjižnico po lepe.knjige. — Slišimo tudi, da je razpisana služba cerkvemKa in organista na Igu .Srčna želja cele obširne in lepe ižanske tare je, da bi dal Bog pa še sv. Cecilija, patrona lepega cerkvenega petja, ižanski fari ie skoraj enkrat organista, navdušenega za cerkveno in društveno petje; obenem pa tudi cerkvenika, vnetega za cerkev! Gasilno društvo. (Ponikve pri Dobrepoljah.) Naše gasilno društvo dela. Bilo je ustanovljeno leta 1930. Še isto leto si je zgradilo lep gasilni dom. Sedaj si je pa že naročilo motorno brizgalno na štiri cevi. Krizgalno bodo izdelale Strojne tovarne in livarne v Ljubljani. Na tem mestu izrekamo najtoplejšo zahvalo za nakazane podpore: Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, Zavarovalni Angl. družbi Roval v Ljubljani, Posojilnici v Dobrepoljah, kakor tudi drugim, kateri so se že odzvali naši prošnji. Da je to naše društvo tako v kratkem času prišlo do takih uspehov, gre pa pred vsem zalivata našemu načelniku E. 8kuljiy odboru in posvslnikom, kateri so šli društvu tako na roko, da tega nismo pričakovali. — Na pomoč! Smrtna kosa (Žužemberk) V soboto, 5. marca smo spremili k večnemu počitku čevljarja Franceta Rajer. Star je bil 34 let. Zapušča ženo in dva otrečiča. Nad deset let je živel v Beli cerkvi na Dolenjskem, kjer je že dalj časa bolehal na posledicah vojnih naporov. Prišel ja iskat zdravja k svoji materi, a tu ga je čakala smrt. Posebno zahvalo smo dolžni i, g, kaplanu za požrtvovalno skrb za bolnika. Enako prisrčna hvala vsem, ki so mu lajšali težke dneve bolezni in /ja spremili k zadnjemu počitku. Naj počiva v miru! Hranilnica in posojilnim. (Brusnice) V nedeljo 8. marca je imela Hranilnica in posojilnica svoj redni občni zbor. Ustanovljena Je bita leta 1922. V tej kratki dobi je zbrala hranilnih vlog nad «n milijon dinarjev. Da so vsi kmetje zavedni, bi jih lahko še več. Nekaterim namreč še Bedaj ne gre v glavo, da je denar najbolj varno shranjen v domači hranilnici ter rajši nesejo v mestne denarne zavode, od katerih pa domača občina nima prav nobene koristi, dočim je dala Hranilnica in posojilnica v Brusnicah doslej v občekoristne in dobrodelne namene domaČe brusniške občine že okroglo tridesettisoč dinarjev. Pri hranilnicah in posojilnicah bi se pač najlažje in tudi prav lahko izpeljalo načelo, da naj bo kmet s kmetom. Ker se dostikrat slišijo očitki, da po hranilnicah na kmetih ni nič obresti, če se Jih sproti ne dvigne oziroma ne zahteva, bodi povedano še to, da vsaka hranilnica, torej tudi brus-niška, vsako leto pripiše ob novem letu obresti h kapitalu in se potem obresti obrestujejo. — Letos je pri nas precej zdravo leto. Po novem letu so umrle 4 osebe, rojenih pa je bilo doslej 17 otrok. Porok smo imeli ta predpust vsega sku-. paj 11, a oklicev je bilo 17. Največja vas v fari Gabrje, ki ima prebivalcev 570 ter Gor. Suhadol s 25 hišami in Jugorje s 14 hišami letos še niso imeli mrliča. Anžičkov strid, ki je pri podružnici v Gabrju za mežnarja ima letos malo dela, pa tudi malo »kovačeve. Menda smrt ve, da so ljudje revni, pa jim noče napravljati pogrebnih stroškov. Novice (št. Jernej na Dolenjskem.) Na zadnji obč. seji je bilo sklenjeno, da preskrbi občina prostor za zidavo šole, ki bi JO sezidale šolske sestre De N. D. če dobe od pristojne, oblasti potrebno dovoljenje. Ta načrt prav toplo pozdravljamo. Vzgoja v takem zavodu je namreč neprecenljive vrednosti. Si- cer pa je bik zadnja seja precej burna. NV pa se bo treba že potolažiti, če ne z lepa, ™ z grda! Če revizija najde vse v najlepšem roda, potem nobeno slepomišenje nič ne pomaga. Bo menda že res največja županova napaka samo ta, da je predober, ker bi rad vsakemu ustre. gel. _ Hišne tablice tudi nekaterim dajejo povod, da bi delali proti županu nerazpolo-ženje, kot da bi bil župan tisti, ki jih je kaj meni nič, tebi nič na svojo roko naročil. Se je celo nekaj agitiralo, naj jih ne kupijo. P» je prišel hitro mrzel tuiš... Obnašanje nekaw terih fantailinov v cerkvi je tako, da zasluži lavno grajo v časopisu. Pa bo tudi za to prišla prej ali slei zaslužena kazen. Tudi teg« še nismo nikjer drugje slišali, da bi spotoma v cerkev k maši prepevali navadne »klanfar. ske« pesini. Starši, tukaj je tudi vaiša krivda! Vi ste odgovorni za vedenje vabili otrok! _ Smrt se letos kar prepogosto oglaša. V tekočem letu smo imeli že 18 mrličev. Zadnji teden smo pokopali Zevnikovo mater Iz Pristave in Ko. vačič Frančiško iz Tolstega vrha, ki zapu&a več nepreskrbljenih otrok. — Občni rbor živi. norejske zadruge se je vršil v nedeljo dne 8. marca po prvi maši. Ob tej priliki je bilo tudi predava,nje g. ing. ZidanSka o pravilnem krmljenju živine in g. živinozdravnika Vari« o prvi pomoči pri boleoinih. Udeležba je bi!« velika. Meniiija (Koži jelk) Pri nas sc je naseKla bela žena smrt. To leto si je izbrala kar 3 žrtve. 28. februarja jc umrla Mežnarievft mati Marija Korošce v IA. letu starosti. Bila je vzor krščanske in , V Mežnarievi materi je izgubil >Donm'iV< eno najbolj zvestih čftateljic. Več letnikov l!- i je lepo shranila, da bodo njeni vnuki i ■>• >!: njih iepe nauke in lepe povesti. Bila i:' i osmih otrde, od katerih jih je še pi i / Blag ji spomin! Belokranjski kotiCek Potegnil .'u je! Pa kar na debelo. Bomo ia ta drugič uuH. Pa kdo nas je? Ivec loičf, stoletni starček nas je povlekel, vsakega, kdor mu je jet, da je star sto let, zakaj rojstna knjiga v k-menišču nezmotuo priča, da je Ivec Jozčf iz Sod-njega vrha rojen le 1851. in ne 1881. Je že im! mož, takaj si je privoščil to šalo! Par dni je dobro jedel In pil na račun svoje častitljive starosti in je sam trobil, da 5e nikdar ni tako »cesarsko živel« kot te dni ob proslavi svoje stoletnice. Sedaj se je pa kar iamuznil. Nemara jo j« ubral v Bosno nazaj iskat še 20 let starosti. Bog mu jih daj, če si jih želi! Vinarska ladruga v Metliki. To je pa druga stvar! Obljubljeni denarji M državna podpora so prišli. Lepa vsota je »t BO.OOO Din, za njo pa pride Se banska podpori, ki je tudi že nakazana. Nekoliko »e bo s ten luknja ie zmanjšala, tako zamašena še ne M kmalu. Upanje je Se na nadaljno javno poni« toda zadruga bo stala na zadružnikih tn njihov* dolžnost je, da se je t uvidevnostjo oklenejo u jo drže. Že letos blagodejno čutijo njen upliv, k« so primeroma prav dobro vnovčili svoj pridete*, za naprej bo pa še bolje. Le tedaj, če bo v HanUi zavest, da Je zadruga njihova stvar, da kar J* drugi koristi je tudi njim v korist, bo dob« obstala. Ii Radovljice Dne 4. marca smo spremili k zadnjcflia počitku Ano Stamkovič iz Boiamjevasi staro w pogrešal!. IN i Mar m opufutua wi»» božje ne dopoldne ne popoldne. Ni čuda,, « J" tako lepo sklenila svoje življenje in previden«« sv. zakramenti lepo mirno v Gospodu M'»!»5j Upamo, da ji bo ljubi Bog njeno življenje tu<" na onemi svetu obilno poplačal. »Ljuba moja, ti si edina ki sem jo kdaj rad imel« je vzdihoval Tone. »Verjamem ti« je odvrnila Micka. , »In ti «1 edina, ki mojim besedam verja™ Življenje za llvljenie (Roman.) (Nadaljevani«.) Vse trplenje ni moje ljubezni prav nič zmani-ido Pravzaprav, saj,do tefi razkri ij, ki so mi jih »odela pisma, ni bila ničesar kriva pred menoj. Al naj bf ji kje očital, da se je v drugo poročilaV M ie bila komaj trideset let stara, ko je postala »Sova in naj bi se s temi leti odrekla vsemu? Da Ji razumela, da se jaz ne morem In ne morem razumeti s človekom, ki je v hiši zavzel očetovo jnesto in ml ukradel njeno ljubezen? Tudi to je bilo tJMo naravno. , ... ... . Edino to strašno odkritje je bilo, ki je vzbudilo v meni tak vihar. Če bi se bila ta obdolžitev u trajno vgnezdila v moje srce, da bi je ne mogel pregnali, bi ne bil vzdržal; tako velika je bila moja Lbezen do matere, da bi bil rajši vzel samokres In si pognal kroglo v glavo, kot pa da bi nosil lihe misli in dvome* v srcu. Ko sem bral pisma, me je ta misel res popolnoma prevzela. Potem se je razburjenje poleglo, začel sem premišljati in ljubezen do matere se je začela v mojem srcu loviti s strahom, ki je vzrasel iz pisem. Proti tem strašnim domnevam sem si klical v spomin jasna, prepričljiva dejanja. Sklical sem «i v spomin tiste trenutke, ko sem videl očeta in mater zadnjič skupaj. To je bilo pri mizi med zajtrkom, od katerega je oče šel v smrt. Ali se ni mati to jutro smejala kot ponavadi? Ali ni Termond zajtrkoval pri nas? Ali ni po očetovem odhodu vstal in se pogovarjal z materjo, jaz pa nem se igral? To je bilo prav tisti čas med prvo in drugo uro popoldne, ko je zagonetni Rož-dat izvršil zločin. Termond vendar ni mogel ob Istem času biti v našem salonu in v hotelu Inpe-rislu in mati bi ne mogla tako veselo in mirno kramljati, če bi vedela, da je prav to uro njen loprog padel umorjen. Saj sem jo dobro poznal, kako občutljiva in razburljiva je bila. Blazen bi bil, če bi to mislil o njej samo minuto dolgo. Sicer pa, kje je bilo rečeno, da je tudi ona občutila do Termondi tisto čustvo, ki ga je vzbujala v njem. Vsaj takrat ne, dokler je oče Še živel. Morda sploh ni vedela, da Termond zaradi nje Mi v hišo. Njegova prijaznost se ji je zdela čisto nekaj naravnega in navadnega. Tako sem jo opravičeval pred seboj. Prepričava! sem se, da ne le, da ne pade nanjo niti najmanjša senca zločina, temveč da tudi ni storila ničesar proti svoji zakonski dolžnosti. Potem so se moje misli zopet izpremenile. Spomnil sem se, kako je zavpila pred truplom mrtvega očeta: »Bog me kaznuje.« Nisem hotel verjeti, da bi bil ta krik samo izraz presenečenja, ampak da je to bilo še kaj drugega. Spominjal sem se tudi prav dobro, kako so je Termondu svetile oči in mu trepetale roke, ko j' govoril z materjo o tem, kako skrivnostno je 'igiml oče. Ce sta bila sporazttmljena med sabo, »t« se pred menoj hlinila, da bi se mogla sklicevati na moje otroško pričevanje, če bi kdo začel kaj »umiti. '. 1 ' To se mi je zdelo vedno bolj verjetno, sutnnje «o me vedno silneje obhajale in zmagovale razloge, w so govorili za materino nedolžnost. Govoril sem da je popolnoma izključeno, da bi bila za pra-«n nič tako razburjena. »Nemogoče, nemogoče, nemogoče..sem Ponavljal satn pri sebi, a strašne predstave so me vedno bolj težile. To so taki trenutki, ko bi človek rez vse rad ušel svojim težkim mislim in podobam, P« lim ne more, čeprav ve, da so napačne. Resnica n aoitusijija se družita v strašilo, da ni mogoče '»čili eno od drugega. H ...Ves dan sem grozno trpel zaradi tek pisem. rMV se!n po hi5! sem in (Ja in nisem m9£cl na" '"»'najmanjše stvari, tako me je vse to prevzelo. mir S" sem se ,lolel vsesti poleg mrtvaškega Obličje mrtve tete, ki se je na njem razločno Zobozdravnik M U. Dr. Tone Furlan ./« odprl r Novem mestu ordinacijo, "nlinira od 8, —12. dopoldne in od 2.-5. popoldne. bralo komaj prestano trpljenje, ee mi je zdelo neznosno. Ob pogledu nanjo so se ml dvomi in slutnje spet obnovile. Proti štirim popoldne je prišla brzojavka. Mati je brzojavila, da pride z večernim vlakom. Ona pridel Mislila je na mojo žalost. Ona pride... To {e razpršilo vsa moja sumnjičenja. Spet jo bom videl... Kaj pa, če bo uganila, kaj sem mislil o njej ta čas? Kaj če bo brala vse lo na mojem obrazu? Morda misli, da pisma, ki jih je oče pošiljal teti, niso uničena. Morda prihaja, da bi jih skušala dobiti v roke pred menoj, da bi izvedela, kaj mi je povedala teta na smrtni postelji. Če sta ona in Termond res kriva, potem sta se morala vse življenje bati njenih bistrih oči, ki so vse videle in vedele. Tako sem bil nesrečen v svojih letih, vendar tisto uro bi se bil rajši vrnil nazaj, stokrat rajši bi bil spet zavodski dijak, ki premišljuje v svojem trdem očimu, kot pa da sem bil tisti mladi mož, ki se je to noč izprehajal no kompienjski postaji in pričakoval svojo mater. Mater, ki jo je v srcu dolžil tako strašnih reči. PIJANOST Od te grozne strasti morete zanedjivo odvaditi pijanca z AV1NALOM, izdelkom berlinskega lekarnarja Franka. A VINA L morete dajati tako, da pijanec ne opazi. Jamčimo, da je srsdstvo neškodljivo. S pomočjo Avinala je bilo rešenih v naših deže'ah že mnogo sto oseb. 1 zavoj zadošča za uspeh. Cena 237 Din s poštnino. — Glavni zaloga lekarna Mr. Rožmana, Beograd, Terazije 5 Pariški vlak se je bližal. Slišal sem zamolklo hropenje, videl sem slepeče luči na stroju, ki so se bolj in bolj bližale in nazadnje švignile mimo mene. Vlak je obstal. Sprevodnik je klica! ime postaje in število ininut, kolikor je imel vlak stati. Odpiral je vrata, vsa povrsti in vse te podrobnosti so se mi zdele tako dolge. Hodil sem od voza do voza in iskal mater. A je nisem mogel dobiti. Menda 9e vendar ni v zadnjem hipu premislila? Kakšna bridka poskuš-nja bo to zame, če jc ne bo. Kakšne muke bom prestajal. Kakšna strašna noč bo to zaitte; samo ona bi mi jo mogla vlajšati. Nekdo me je klical. To je bil njen glas! Zagledal sem jo. Oblečena je bila vsa o črno. Nikdar se nisem vrgel v njen objem tako kot to minuto, ko sem pozabil na vae — da vsa se nahajala na jasnem kraju in zakaj je ona prišla — vse sem pozabil, ko sem čulil, da beže tiste strašne, mučne podobe. Kakor hitro sem se dotaknil tega ljubljenega bitja, ki mi je bilo kljub vsemu vendar tako zelo pri srcu, je vse izginilo. Po prvem ganjenju sem jo gledal, ne da bi izpregovril bcsedico, in ji podal roko. Dovolj je bilo, ne da bi izpregovoril besedico, in ji podal roko. Dovolj je bilo, da sem videl njene oči polne solz — takoj sem vedel, da sein bil prej nor, ko sem jo dolžil, da je kriva. Dejala ini je, da je hotela priti takoj, a ni mogla, ker je bil očim bolan. V tem času se ni bila prav nič iznremenila, itnela jc še vse stare navade, kazala ini je kovčege in govorila o obleki in o vsem mogočem. Torej to naj bi bila ženska, ki je prihajala sem zato, da bi si Prilastila tetina pisma, da bi jih ukradla in uničili, tiste liste, ki obtežujejo njo. To naj bi bila ženska, ki sem jo dolžil, da je kriva najbolj podlega umora na svetu. Nemogoče! Bil sem res nor, da sem mislil na kaj takega. Kakšno olajšanje in pomirjenje me je navdalo, ko sem sedel poieg nje v kočiji. Skoraj sem ob njej pozabil na blago pokojnico. Bil sem žalosten do dna duše, a vendar sem bil srečen. Držal sem mater za roko vso vožnjo do doma. Hotel bi jo prositi odpuščanja, poljubil bi rob njene obleke, ponavljal bi ji naprej in naprej, da jo ljubim. ....... Videla je moje razburjeni« m smilil sem at u. Večkrat mi je jx>novila: »Moj Andrej.« »Moj Andrej.« To je bilo nekaj nenavadnega in povedano prav s takim glasom in tako nežnostjo, kakor je tisto uro hrepenela po njej moje srce. Dal sem bil zanjo pripraviti sobo v pritličju poleg salona. Spominjal sem se, da je bila že od nekdaj njena soba. Le ko je z rajnim očetom prihajala v Kompienj, je stanovala vedno v njej. Govoril sem si, da bom spomin, ki ga bo vzbudila v njej ta soba, pomagal razpršiti sumničenje iz mojega srca. Sklenil sem, da bom natančno opazoval, če bo kaj vznemirjena, ko bo spet videla vse te stvari krog sebe, ki se ne izpreminjajo tako brž kot žensko srce. Zdaj me je bilo tega sklepa sram: da bi sodil in nadziral svojo mater, da ji ne bi zaupal — ne, tega ne. Ona ni dosti pazila na svoje obnašanje. Stopila je v sobo z zbranim obrazom, sedla je k ognju, stegnila noge prav do roba peči, Ogenj je rdecel njena bleda lica. Dolgo je gledala okrog sebe. Prepoznavala je kose pohištva, ki jih je bila teta spoštljivo pustila na starem mestu. Z žalostnim glasom je .rekla: i Kakšni sj)ominiI< A ni bila videti žalostna, ne razburjena. Ženska, ki pride v sobo, kjer je pred dvajsetimi leti živela 7. možem, katerega je prevarala in ga potem dala spraviti s poti, taka ženska ne more imeti teh oči, teh ust, tega čela. Julija nama je pripravila nekaj večerje; gledal sem njo in mater, ki sta stali skupaj. Stara služabnica in njena prejšnja gospodinja. Vedel gem, da se včasih nista preveč razumeli ia vendar sta bili obe »elo veseli, da se spet vidita. Ta uboga Julija, preprosta ženska, ki se ni mogla hliniti, je bila tako zadovoljna, da me je malo pred večerjo potegnila s seboj na stran, samo zato, da bi mi razodela, v kakšno tolažbo ji je, ko vidi, da je mati z menoj tako dobra. Bila je vesela, da nama je zopet stregla pri mizi kakor nekdaj, v davnih časih. Ce bi moja mati imela v svojem življenju kako pregrešno skrivnost, bi ji tiara poštena ženica, ki je pestovala očeta in mene, ne bila nikdar ne pozabila ne odpustila. Zakaj zvesti služabniki uganejo take stvari bolj gotovo in prej kot kdo drugi. Jaz bi bil videl vsako najmanjšo »led na tem obrazu z vdrtilni ustnicami, kjer mi je vsaka guba nekaj govorila. Mati bi pa zraven te priče ne mogla biti mirna. Njene kretnje bi izdajale prikrit sram, gibala bi ae hitro, kakor dela človek, kadar ugane, da njegovi podložni vedo kaj poniževalnega o njem. Julijina podoba je bila za mojo mater v vrsti tistih stvari, ki so vzbujale misli na prejšnji zakon. Obe ženski sta se dobro razumeli, morda zaradi nenadne tetine smrti. Mati je s svojo živahnostjo razpršila zadnje sledove mojih črnogledih misli in blagroval sem jo za to. Kako sem ji bil hvaležen, ko me je pozno ponoči prosila, da bi šla k mrliču, da se poslovi od mrtve tete! Skupaj sva stopila v sobo, kjer je teta bojevala smrtni boj. Mati se je približala mrtvaškemu odru... Smrt, ki ima svoje muhe, je še pomnožila podobnost, ki je bila med mojim očetom iu teto še za življenja zelo očitna. Ta bledi, neg i Im i obraz me je nepremagljivo spominjal na neki dragi, ki sem ga čuval v spominu, pred me je nekdaj mati objela s tako toplo ljubeznijo. Oba sva v duhu videla drug mrtvaški oder. Toda jaz nisem bil več otrok in ona ne več mlada žena. Koliko let Je preteklo med tema dvema mrličema in kakšnih! Ta primera je prihajala na misel materi prav tako kakor meni. Mati je stala nekaj ča®a tiho, potem mi je dejala: »Kako mu je podobna!« Približala se je teti, pritisnila poljub na to ledeno čelo, potem je pokleknilo ln začela molili. Ta preizkušnja materine nedolžnosti, ki sem Za pom ladatssh® sczffo posetite pred nakupom moških oblek manufakture moškega perila in modnih potrebščin najprej trgovino JOS|0 OlliP, BJllUIjai?« Stari trg 2 na vogalu ta (mtiaaani boats z dobrim blagom in najnižjo ceno. 10» ti komaj upal misliti o njej, se je izvršila lako resnično in prepričevalno. Dobil sem po7.neje še druge dokaze, da ni mati niti najmanj ničesar kriva, slišal s;:m iz ust tistega, ki je zagrešil ves z'ocin, besede, ki so jo oč-Biale vseh šumenj. Vesga lega mi ni bilo vi.č treba. Videl s?m jo na kolenih pred mrtvo sestro mrtvega očeta in to mi je bilo dovolj, da so izginili vsi strahovi. Ko je nehala z molitvijo, je hotela še ostati, da bi čula ob tem žalostnem odru. Nisem ji pustil, ker sem vedel, da bi ji viis, ki bi ji ga pustila tako prečuta noč, gotovo škodoval. Prisilil sem jo, dn je šla v svojo sobo. A bila je preveč razburjena. Prosila me je, naj ostanem še nekaj časa pri nji. 'l'o prošnjo sem ji z, veseljem uslišal. Bal sam se, da se mi ne bi spet ponovili strahovi, ki jih je njena navzočnost pregnala, če bi bil proč od uje. Ta večer, ki sem ga prebil pri njej, sera čutil, da seui res njen otrok. Čutil sem to tako zelo, kakor nekdaj v otroških letih. Izpremenila je ta količek, kjer sva se pogovarjala, čisto po svoje. Velela mi je, naj prinesem zaslon in ga postavim poleg 70 e. Na malo mizico je postavila svojo uro, ki jo ;e jeuutla na potovanja in škatlo z mojimi cigaretami. Oblekla je belo domačo obleko in zavila glavo in rame v črno ruto; čez noge je pregrnila rdečo jilctcno volneno odejo. Lire je naslonila nu malo blazino, preoblečeno"v rdečo svilo. Tudi to blazino je vedno jemala na potovanja. Nekaj vijolic, lii jih je bila pripravila Julija, je širilo svoj vonj vse naokrog. Dobro mi je Lilo poleg nje in spominjal sem se nekdanjih časov. Nad vserad sem imel, da mi je govorila lako kot je znala samo ona; odpirala mi je .svojo dušo in mi pripovedovala toliko spominov. Začela me je najprej izpraševati o tetini boli zni. Potem sva govori « o očetu, kar je bilo med nima zelo redkokdaj. Saj sva se pa tudi malokdaj sr, čala v tajci zaupnosti. V tej sobi, kjer sam videl toliko spominov na očeta, jc bilo zame posebno presenečenje, ko sem slišal iz njenih ust vso zgodbo njenega zakona. Pripovedovala mi je to, kar sem že vedel, kako se je prvič srečala z mojim očetom na plesu pri nekem znanem advokatu. Opisovala mi je, kako je bila oblečena na tem plesu... »Kadar je človek mlad, je tako neumen' — ie pristavila in nadaljevala: »Oče s? nam je predstavil. Vprašal me je prvič, če hočem [>i:stati njegova žena, in potem še enkrat. Obakrat sem ga zavrnila, ker sem bila pri prvem svidenja t ko otročje oblečena, da me je bi,'o vedno tram pred njim. Tretjič je hotel govoriti z menoj na samem. Moja mama si je zelo prizadevala, da bi se midva jioročila, kljub temu, da je bila med nama razlika v vzgoji in v družbi. Tvoj oče je bil tako pošten, tak'i delaven, t",ko razumen. In tvojo mamo je občudoval s tako odkritosrčnostjo, kakor usko višje bitje ... Koncem koncev sem se mlala in sem privolila. da se pogovoriva brez prič. Prišel je in sprejela s.m ga s trdnim sklepom, da mu rečeni »ne«. A govoril je z iniiio teko prijazno, lako obzirno, tako 7<((;voruo. Vidi la sem, da me res ljubi. !>k!'! -"iu mu da 'i i prinovedovniije mi je razložilo marsikaj, bar sem bral v očetovih pismih. Ali ni bilo to znamenje za vsa pozni :ša leta v zakonu? i r.iv do zadnjega kosila, pri katerem sla se-dela s iujiaj preden j" bil oče ubit, sla živela tako, kot sta začela. Ona je pustila, da jo je 011 ljubil, dasi se ie čutila vzvišeno nad njim. O11 pa, delavni poslovni človek, iz preprostega ljudsiva, je ljubil to visoko žensko naravnost slepo in ni čutil, da je 111:1 višja cd njega po svojem rojstvu in po svoji vzgoji. Molk je najhujše breme, ki teži srce. To sem culil predobro že sam pri sebi; in to sem čutil na račun tistega, čigar sin sem bil, od katerega sem podedoval mračno, zamišljeno dušo. Mali je nadaljevala svoje pripovedovanje. Govorila je o lastnostih mojega očeta, o njegovi spretnosti. o njegovi volji iu tudi o tistih potezah njegovega značaja, ki so jI ostale skrile in nerazum- Rudfo. ' Vsak delavnik: I-'.15 Plošče. 12.45 Dnevne VestL 13.00 Čas! plWc, borza 18.00 Radio orkester. 22.00 Časovna napoved m poročna. — Četrtek, 12. marca: 17.30 OlroSka ura. 18 Plošče 18.30 Cimnastične vaje. 19 SrtohrMfcmu. 19.30 Kako prcolmizuje led zemeljsko P^rsino. 20 Prenos ljubljanske o->ere. - Petek, H. marca: 18.30 Samostani in mistično zivljonje 19 Francoščina. 19.30 Najvažnejša čistilna sredstva. 20 Ljubljanski šramel kvartet m Mirko Jefečin poje šlugerje. 21 Kudio-orkcs.er, -Sobota, 14. marca: 18 'I rsteno-dalmatinsfc 1 pa. 1-adiž. 18.30 šali. 19 Raziskovanje krči kili pojavov. 19.30 Angleščina. 20 Prenos akademije Jadranske straže in Kerijatncga snvoza tehnične srednje Sole h dvorane Delavsko rfniniice v Ljubljani. 22.15 Ilavvmii-jaizz. — Nedelja, 15. marca: 9.00 O osuševanju zemlje. 930 Prenos cerkvene glasbe. 10 Versko predavanje. 10.20 Nauk o serviranju. 11 Radio-orkes-.er. 12 Časovna napoved in poročila, plošče. 15.30 Dekle — čuvarica ognja v templju. 16 H umori-nično čtivo. 16.30 I^luka glasba. 17 Remiamn-Selnvartz: Križni pajflk — veseloigra. 20 Ireno* iz Prage (Reprezentativni koncert Ceske filharmonije). — Ponedeljek, 16. marca: 18.30 Italijanščina. 19 Poljščina. 19.30 Zdravstvena iirn. 20 Večer Radio-orkestra. — Torek, 17. marcu: 19 Iz življenja preripotopnih živali. 19.30 Nemščina. 2il Sa.inerjcv večer: »Uvodna beseda (dr. Dolina r)). Koncert pevskega abera »Ljubljane«. — Sredn, 1H. marca: 19 Eno na zakonodaja Jugoslavije. 19.30 Ruščina. 20 Valčkov večer, izvaja Radio-orkester, vmes liarmo-nika-solo g. Rjikušu. NAZNANILA n HruSica. Katoliško prosvetno društvo v Hrušici vprizori v nedeljo 1!>. t. m. ob pol 4 popoldne spevoigro »Darinka«. Pred igro zapoje moški pevski oktet dve narodni pesmi. n Prosvetno društvo v Borovnici priredi v nedeljo 15. marca t. 1. oti 15 v društveni dvorani igro: »Črna žena*, zgodovinska igra v 8 slikah. — Vljudno vabljeni I 11 Pogrebna bratovščina sv. Jožefn bo imela nn praznik, dne 19. t. m., ob 6 jKjpoMue na Kongresnem trgu št. 2 v veži desno, svoj rodni občni zbor. Društvo šteje v Ljubljani in okolici 850 redno plačujočih članov, ki imajo pravico do pogreba. Ker je stanje premoženja 223.000 Din, pride torej lta osebo 350 Din, med tem ko stane pogreb dejansko 1.000 Din. Vendar v praksi tak račun ne drži, kajvi izkušnjo kaže, da ima bratovščina letno povprečno 30 pogreben-. Na obrestih in članarinah pa dobi okroglo 22.000 Din talko, du gre le približno četrtina letnih stroškov i/ nabavne gl-v-liice, kar odgovarja zgornjemu kritju 350 Din na člana. 8 stalnim pristopanjem novih članov pa raste tuli na.!>u,viia glavnica, s tem on tudi obresti in letnine. Bratovščina p* ne «krl>i le zn dostojen jiogreb zemskih ostankov svojih članov ampak sc bere za vsakim umrlim sv. muša, vsekega četrt leta na ■ eč sv. nnš za vse člane. Kdor hoče že v živl jenju jx>-krbeli za svoj pogreb, naj se prijavi pri vodstvu Kongresni trg št. 2. Pristopnina znašu 150 Din pr.i-števši kolikor let, tolikokrat po 10 Din. Plača se lahko v obrokih. Poleg tega se plačuje še letno članarino 10 Din. Sprejemajo se tudi prijave z dežele. Diplomat. Mihec in Jakec sta šla »na potep*. Ko sc je zmračilo je Jakee silil domov, Mihec pa ga je zadržal rekoč: »če greva zdajle domov, bova oba na.seskana, če pa se vrneva šele ob develih, naju bodo mati objemali in It sebi pritiskali od veselja, da sc nama nič pripetilo ni in da se nisva zgubila.« 9' Nove kn%e „ , » Kmetijska kemija. Spisal dr. Ivo Zobec. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 4.J Din. Knjiga je namenjena učencem ter absolventom kmetijskih, vinarskih in mlekarskih Sol, vendar pa je tako prirej .'a in razširjena, da bo koristila tudi tistemu, ki ni imel v šoli prilike, da bi zajemal fundamente naprednega kmetijstva' In prav tako bo, upam, kot pripomoček dobro služila z.lasli učileljstvu kmetijskih nadaljevalnih in gosjm-diniskih šol ter vsem, ki poučujejo kmetijske in prirodne uauke. Novi kazenski zakon (Nadaljevanje.) Pretirano izkoriščanje ljudi. Telesno in duševno zdravje državlja-nov je predpogoj za uspešen razvoj države in vsega življenja. Država sama ustanavlja in vzdržuje nešteto ustanov v svrho nege in podpiranja splošnega zdravja, Zdravje državljanov je torej važen in velik interes države in zato nikakor ne more dopustiti, da bi zdravje posameznikov bilo ogroženo po neobzirnem ravnanju drug,h. Poleg drugih določb, ki hočejo ščititi zdravje posameznika, je določba 185 kazenske-g azakona, katera določa: Kdor priganja koga, ki j 3 v njegovi službi, pod njegovi skrbstvom ali nadzorom ali ki je drugače zavisen od njega, zlasti, če je maloletea ali onemogel, na pretirano telesno ali duševno delo, pa nastopijo radi tega škodljive posledice za telo aii zdravje te osebe, ss kaznuje z zaporom od dveh let ali v denar u do 20 000 Din; če pa to stori iz koristcljubja ali iz zlebnosti, se kaznuje s sirogim zaporom. Če bi bilo zdravje te esebe radi takega ravnanja ž njo težko okvarjeno, se kaznuje dotični priganjač z robijo do petih let Ker je tudi to kaznivo dejanje uradno preganljivo, je treba le, da ob'asti zanj in za storilca zvedo. Zadostuje tedaj prijava oblastem od kogarkoli. V čem obstoji in kdaj je mogoče to kaznivo dejanje? Predvsem mora biti t'sii, ki. je prisiljen na pretjrano delo, v odvisnosti tistega, ki ga pr ganja, n. pr. otrok, ki je dan komu v nadzorstvo, varovanec, oskrbovanec, posel, delavec itd. Priganja-nje mora obstojati v zahtevi delodajalca (oziroma tistega, v čigar odvisnosti je prisiljeni) na pretirano de'o. Če bi si kdo sam nalagal pretirano delo, je odgovoren sam sebi. To priganjanje pa je lahko različno, neposredno in posredno. Neposredno n. pr. s tem, da priganjač dejansko priganja s silo, n. pr. s tepenjem, s kričanjem, kaznovanjem itd. ali pa posredno, n. pr. s tem, da mu namigava z odpustom iz službe. Keclaj je delo pretirano? O tem odloča čas in kakovost dela z ozirom na prisja-njano osebo. Če trgovinski pomočnik, ki je slabotnega zdravja in je ves dan naporno delal, dela preko zakonite ure, je to delo zanj gotovo pretirano. Če krepko razvit mož pri 30—40 let h naklada hlode, in to v normalnem delovnem času, ne bomo mogli reči, da je to delo zanj pretirano; pa« pa, če bi vršila isto delo slabotnejša ženska. Sploh je pretirano vsako delo, katero more človeku z ozjrom na njegovo mt>e' starost in sposobnost in z ozirom na cas škodovati njegovemu zdravju. Prebrano pa je tudi delo, ki samo po sebi ni pre* tirano, ki spada k redni službi, pa Posta"® tako, če se vrši preveč preko normalnega delovnega časa. „ v , V čem obstoji krivda priganjača? ^ nivost takega dejanja nastopi šee, nastopijo škodljive posledice na priganjanega. Tu je ločiti, ali so P°slclr lažie ali težie. Če so posledice lažje, po""" ■ bii0 treba določnega naklepa. Priganjač ' je moral pri svojem ravnanje zavedati, da priganja na pretirano delo in je moral [0 posledico tudi hoteli. Ne bo pa se mogel izgovarjati s tem. češ. da ni smatral tega de'a za pretiranega, dasi je vedel, da ,g splošno pojmovanje drugačno. Ce ženske v tovarni delajo od sedmih zjutraj do -lesetih zvečer s samo enournim opoldanskim odmorom, je to po sploš em pojmovanju pretirano delo četudi bi ga tovarnar ne smatral za takega. Praktično bi bilo, da bi bii na to opozorjen, n. pr. potom časopisov ali tudi orebno. Gotovo je, da tak priganjat v večini slučaj h noče škodlj vih posledic; on hoče s tem le več zaslužiti, noče pa, da bi n. pr. njegovi de'avci, posli radi tega oboleH. Toda če on ve, da more tako pretirano celo povzroč.li škod'j:ve po.sled ce in vidi celo na obrazih hiranje, hujšanie svojih priga>,jencev n ie vrh tega še opozarjen na to, pa kljub 'emu svoje ravnanje nadaliuie, raklep gotovo ne bo izključen. — Niti raMepa pa ni .treba, če nastopijo vsled takega ravn nja na pri-finjanch le je posledice: tu zadostuje že sima malomarnost t j. priganjač ie mo-f'el in moral vedeti, da bo tako ravnan'e škodovalo zdravju priganjancev Kaznivost, kot že rečeno. nas'opi 'e'e, :c nastopijo vs'ed prip"anj'inja škodljive r>o-s:ed ce za telo oz z iravje priganiare cehe Pretirano delo mora biti vzrok škodljivim pos'ed'cain Prmer: Dekla ki ves c'an trdo mora delati še pozno v • oč, vstat mora - e ponoči, da oiravi kak-i de o Radi pomanjkanja potrebnega poč tka ji polagoma slab' telo in odpo-nast, a na zu-ni videti še nikakih znakov. NeVega dne pa dekla nevarno zboli in z^ravnk ugotovi vzrok: prehud napor, pomanjkanje počitka itd. Tu je že podan zločin v ce'em obsegu in gospodar bo odgovoren. Če je dekla gospodarja že popre! opozori'a ali i ga je opozoril kdo drug, se bo pač te ko izgovarjal, da dela ni smatral za pretiranega. zlasti, če je posledica težja; gosoo-| darju niti ni bilo treba da je vedel in ho-tel, da s svojim priganja njem škoduje re-klincm zdravju; on je to močel in mo a! vedeli že po svoji pameti Če pa bi pri-ganjanje na p'elirano delo b'lo nak!e-ino izvajano in bi nastopile težke posledice priganjane osebe, pa bi bila po ana nak'ep-na težka te'esna poškodba, ki je, kot smo videli, hujše kazniva Kako se kaznuje to preganjanle? Za lažje slučaje je določena kazen zaoor do dveh let ali v denarju do 20 000 D'n; če pa je storjeno in korstol ubja fiz dobička-željnosti, kar je najobičajneše!) ali iz zlcb-nosti (n. pr. iz veselja, užitka nad trpl e-n'ern priganjanega ali iz kakega drugega hudobnega motiva, n pr. iz maščevalnosti), ; pa s strogim zaporom. — Za tež;e slučaje | (za kalere zadostuje že malomarnost) pa robija do petih let Koliko ža'oslnih slučajev, ki bi spadali pod to določbo, se utegne pripetiti v žalostnih današnjih časih! Tla za to so vsepovsod dana! Vsepovsod vidimo le golo iz-koriščame vsega, kar le more prinesti dobiček Človek izrablja človeka, pa četudi ; na račun njegovega zdravja. So obrati, ki j zaposlujejo v veliki meri ženske, gotovo i tudi zato, da ni treba plačevati moških | rresd ki so višje. Delajo te delavke od jutra do vete;a in komaj prislužijo za hra- no in stan (n. pr. 25 Din dnevno). Zato so j m dobrodošle še večerne ure, da vsaj nekoliko prislužijo več. Kje je potrebni počitek, oddih? Prav za prav bi mogli tudi take nizke mezde smatrati za neko posredno priganjar.je na pr silno delo. Vendar tako daleč zakon ne more seči. pač pa bi spadal sem slučaj, če bi delodaja'ec silil k prekomernemu z namigavanjem na siceršnji odpust. A delavke v tovarnah vendarle še rekam izhajajo s svojim me-haničn m delom, pri kate em se da tudi »pri;etno« pokramljati. Ženski jezik povsod prav pride! A uboge uradnice, stro'e-piske. ki se v težki bojazni za svojo služ-blco ne upirajo prav nikakemu prigan'a-nju, da delajo preko službene ure, ne ene, temveč dveh, treh. To duševno delo ubija še de^etkratj hujše! In slednjič, da ne pozabim ubogih poslov! Celo na kme'ih kjer krščanstvo vendar še živo živi! Kolikrat se zgodi, da gospodar no5e najemati hlapca samo zato, ker deklo cenejše dobi, po'em pa ji nalaga dela, ki so še za moškega težka (n. pr. nalaganje težkih debel itd.). Sploh se posli ponekod naravnost nesramno izkoriščajo! Ni čuda. če potem to1:ko hite v tovarne, če že nima drugih ugodnosti, ima pa vsaj nedeljski počitek, katerega posli večkrat nimajo ponekod nikdar! »Zakaj ga pa plačam?!« to je vedni izgovor in da tem bolj krvavo zasluži uboge krajcarje, ga tira na prekomerno delo, ne da bi pri tem pomislil, da se s tem vedno bolj črpa njegova delovna moč in da koncem koncev škoduje s tem le samemu sebi. (S tako ne-spametjo se izkoriščajo zaposlenci tudi v mnogih drugih obratih!) To v gospodar- 84 /UZtVO Od »občuti« vrer.v-:.., Ali j: mogoče, da kdo občuti- vreme in ^a zna diloma prerokovati? — inanstvo danes tega ne zanika ia pravi: Kdor vnaprej občuti vreme, je moral imeti Kako vnetih kakšno rano zlomljeno kost ali kaj podobnega, Mišičevje v okolici ranjenega mc-sl.a je izgubilo svojstvo nategovanja in krčenia. Snrememba vremena je vedr.o v zvezi s spremembo vlage v Zj-aka. Če se bliža dež. ali mraz, sc vlaga množi, <2 pa ima bili lepo in toplo vreme, se vlaga maniža. Vlaga pa ima za poledico, da se telc°n razširijo pri manjši vir * **■ krčijo Človeško miši-«Me tudi vsrkava vlago "i takrat sc širi Ker «o gotova mesta izgubila 1 svoistvo Širjenja, "osla- j "■10 vedno enaka, dočim I okolica razširi: \z (c,Tlče sc tebe. Mene! sem vzkliknil prestrašeno. A i redno je mati Barberina odgovorila, je pogledala Mati i j i, kakor da sc nc upa vpričo njega govoriti. ■Oj, lahko govoriš pred Mattijo! sem jo pomiril, s;ij som ti vendar povedal, da mi jc brat in da vso, kiir mene zanima, zanima tudi njega Ves, to jo cela povest, je rekla. Ker sem videl, da ne bi rada govorila in ker jo nisem hotel siiili, naj govori pred Mattijo, ker sem se bal, da ne bi hotela iu ker sem mislil, tla bi kaj takem žalilo Mattijo, tem sklonil, da še počakam, prodno izvem, čemu je šel Barberin v Pariz. Zato sem vprašal. 4 Ali se Barberin kmalu vrne? /Oh, gotovo ne! ■ ,.,,•■ /lVduj se nič ne inudi, rai-st nam kaj skuhaj!: Ko smo se najedli, je Mattija odšel ven, jaz pa sem vprašal mater Barberino: »Zdaj, ko sva sama, mi boš vendar povedala, zakaj je Barberinovo potovanje v Pariz zame zanimivo.« »Gotovo, otrok moj, in še prav rada!« Rada! Bil sem presenečen. Prodno je mati Barberina nadaljevala, je šla gledat skozi vrata. Pomirjena se je vrnila k meni in mi je polglasno zašepetala s smehljajočim obrazom: Videti je, da te tvoja družina išče.« Moja družina!« Da, ntoj Remi, tvoja rodbina.« Rodbino imam, jaz imam rodbino, mati Barberina? Jaz? Zapuščeni otrok!« . Verjetno je, da te niso zapustili nalašč, ker te sedaj iščejo.; Kdo me išče! Oj, mati Barberina, govori! Govori hitro, prosim tek Potom sem nenadoma mislil, da sem blazen, ip zavpil sem: Ne, ne, saj ni mogoče! Le Barberin me išče!« Da, gotovo, a zu Tvojo rodbino!« •Ne, zase! Nazaj me hoče, da me zopet proda, a ne bo me dobil! :: Oh, moj Remi, kako moreš misliti, da bi kaj takega dopustila! ; Premoliti te hoče, mati Barberina!« Glej, otrok, bodi pameten! Poslušaj kaj ti morem povedati in nikar se me ne boj!« Opomnim se ... < 1 oslušaj, kaj som sama slišala, to boš vendar verjel, kaj ne? Prihodnji pondeljek bo mesec dni, ko sem ravno delala v pralnici in je ravno vstopil v hišo mož ali bolje rečeno gospod; Barberin je bil sam v 8* skem pogledu. V pravnem pa riskira s tem event. kazen, ki ga more zadeti, če se pokažejo posledice. Saj ni treba, da te posledice takoj nastopijo — lahko je posel že v drutfi službi, pa se tedaj pojavijo posledice prejšnje službe oziroma pretiranega dela. V še hujšem položaju kot delavci in posli pa so osebe, ki so v drugačni odvisnosti od drugih, tako otrok brez staršev, ki ga je kdo vzel za svojega ali sicer v svojo oskrbo, rejenec, varovanec ali sicer kak mladoletni ali onemogli sorodnik, starši užitkarji itd. Nikjer nimajo svojega pribežališča, popolnoma so prepuščene milosti in nemilosti svojega posvojitelja, rednika, varuha, sina itd. Zato pa tvori priganjanje takega po zakonu samem obtežilno okol-nost. (Dalje sledi.) nasvet če su- še enkrat o vojnici. J. O. (I. t,it prej nesposoben, I. 1929 pa «:«ttna« za sposobnega. ste po zakonu dolžan plavati voju:'«c» za tisii Ca s «.l JO. le.a s!»w*,i tki'! je. v kaverem ste bili nesposoben, v kol-kor že ni z >:ar-.-na. /Vk-j mislite. d-i se j" liri ve'i uvrs It*i meri vojničarje z.gr,:lilu ki !:;ii-a nepravilni-d, vložite zoper to priložilo ua kii;nan:!'0 vojnega i !cro":Ui. Le pa mislite, •'; i odmerila, pn vložite pritožbo na davčno zdraviliška komisija. iNiste prnv ru\nn!i, o vrsti odslužila polili rok. bi imeli vi pravico tlo skrajšanega roka. Ker pa nimate teli pogojev, prošnja za skrajšan rok ne bo imela us;.-t'iiu. Rek zit vlaganje prošenj. Prošnje za razne vojaške olajSave (oprosiitcv, skrajšan rok) je vlagati najkasneje v treh mesecih jio rekru.o-vanju pri komandi pristojnega vojnega <«ruj5intfo tw !ko za fiksno ceno, v katero je (':■:>'vlitlj sam že ; vračuna!: tovarni '.o cena s rojev, prevozno i s!.o'!i.e, carini itd. imate i« pogojeno t;'.'ri v v- ki ni slučaju plačati. I!'/'-..- t. j. Z 'i:' :i >■!' 'loi>'či !< redi eoni.n.i C."I i' 'e kov v č ii d:>-I ki v c. i:»v is;-ll |e - ifd pn uprava. Skrajšan rek. 1. K. I.. Cv ii" -te pravico okrajšanega rt k a. hi vam n - rti poveirii :c hi hili navedli starost vaših hr.i.i>v.» Gl •mspešene rešitve prošnje se »Srni«- i'a na.'' kjer ste prošnjo vložili. Zopet vojnien. j. P. C. če s.o voj ii im in vsletl toga iic.st>::«oben za voj 'k> s',n. :a, t ne zudeiie obveznost vojnice. Si vi d i uu>n morete presoditi vi. ampak pris.ojun voj1' i z.':i::-.'nje p.a v-;-.'.u.no. i .'-\ '; e se pa ';o-' -i ' i o. ('i se s1 z i vc' i j!'-p-, v «!«:'•• rj a ■ ' i :'i vo ne r,"'ke |/' i.r' it1 v ca i iue ši i' le. rine i:-' uo-i i.i■ '-r.1 kenč':-a •o!o le' o. <1 i s t' : !i I. I • i T .'::» (•:•:,-» iz;': !k<>\ ' i i: e J: I (It Vit <:■:.!::; v:'. .!. d: i- L C ■ roške. dejansko. cr>-o in - '■'< vanja. [o ai i>i tr.t. i i>: nn ouros.i x V ' rn. Te'■'? .:) moji i.i ' a••:!. s'e kn liii v'- otr "I in j- jt-..-.-' mej;- iu' ote jn i-io. Po ur- " 'tri v k • i (.'•' !.o. v n-.li-.'.: pa j • en itn ožji. S- 1. nje ti i z i :• j'1 meje s e dali oren:i; i i jh> g', .n i t ■ - v i I. ili je vinograd nu eni s.r' p. a: L II. ki j:' II'.! •ii z ii i.">;i ožji kakor v mapi. Sosed odtnere po giunu ;n, noče priznati. — Sosed ima prav. Mape. zle*,i starejše, se navadno no ujemajo z dejanskimi mejami. Mirpe so bil« luvpr.tvljt nc. nc zal i. ,]., lii po niitipnili ineju.h sosedi ločili, kur j(. „;,,:., in tvoje, pač pi radi izmere površine za j morali dati podjetju gurn.ncij'o d:, il-i!-, čene s vole zn svojega mož i in je ta garnncijj vknjižena mi Va5em jx*srs -vu. t'e je tuko. mo-r.ite polje ju plačati celoieu prinuinjkljaj nro/a. ir pa je mož iim! pmvieo -:o nri srn! \«i» pravomofno i" i 'da, d i \ : iu mora pi-š iii I. K.m s'.ixške »,l -v'jrp'9 i" balerine jr.t-s i' 1"00 I.in. l!o kritji pi, 5" n>!? pr'Sli, ker I. K. n.-i rrbrža svoje j ilolžin, j>red''-ga;l; pri --rt! ii:u. da »p. rini mikži rairdfina pr:s<-to je. di bo pod prisego povedal, kaj i;i i. ' ima kakršnokoli stvar k"ko terjal, r niorjui lr?li m c-ofc-re. če pii t i pri -gi n;. - Inik kaj vo,:•*•;«•! nsrir-'. s> bo še !■: zc.'.s'.:o ime! r.govjrjjii rrtli krive prls.je. . Uši. Gospod je fjovoril ■>■ naglas: ni človcV.o, !:i r i i-n"še dežele. .Ali sie vi Barfcerin?' ,-Da, j« t-eji: " .ie < dgovcril Jercmc. ,Ali tte vi bi. i f!sti, ki jo nv? d v ' i v;.e'' v r?' ..;.'.'i lirateuilfkeci drevoredu otrcJ.a, krturegi si rej j?' ,,Da." Prcstm vas, kje je zdaj oni ottv vas pa zanima?" je odvrnil .Terome. — ,M-r n!sv t i iiiiii?' je vprašal t -.spod. ,.Mcja icna jo," i? cdvr il jerome. ,7elo vre. i je tukaj," je menil gosicd, .ako 1'oCele greva ven, da re pomeniva.' Odšla sta in Seie j:o tre'' ali ?tirh urah, f<» je vrnil Jcroire ssni. L?h o ri misliš, kako radovedna sem bila. kuj s;ta gcvor"-a .'preme in oni gospod, ki je morda bil tvoj <■ n«, n r. r? mi ni ho lel odgovoriti m v. i vr~»? '• i«, p--,'l mi je le, da ta gospod ni tvoj oče, temveč tla !c> !e iž.o za tv;b dri:." •• ■ I« kje je moja družina? Kakšna jo? Ali imari očeta? Mater? - Kakor ti, sem tudi jaz. vprašala ,lerome-a. Odgovoril je, da sam ne ve. Potem je pristavil, da <>,c v Pariz, da poišče onega godca, kateremu Te j- dal v službo. : Le mirna bodi, jih že poznam! In aii li Bar .erln ničesar ni več sporočil, odkar je odšel? : -Ne, gotove šc išče. Oni gospod mu je dal sto Irankov v petih zlatnikih, in od takrat mu je dal gc-tovo še več denarja. Vse to in lepe plenice, v katere si bil zavit, ko so ie našli, kaže na to, da so Tvoji starši bogati. Ko sem Te spoznala tukaj na zapečkii, sem mislila, da si jih že našel, in zato sem tudi menila, da je ta tovariš tvoj brat." V tem hipu jo Mattija stopil v vrata in jaz sem mu zaklical: >Mattija! Moji starši me iščejo! Rodbino imam, pravo rodbino k T A iudno, ?„'..ii!jt i>i de'ii ri: j;Vi/jt i.i mo-jotja .i«.?vihieenj . ' < :' :j h -.'-ii ii.ti ,. \c.!t'l kar mi jo u. . . r- L:vi'iii:l i.;.tviij. ' • • i.i r.ftv? rc st''ii tr.alo in v; '". !■' -i i- ti '".' sv. ji ciivi-ji -'•o i! i r 'i i 11 n..'.', ' i'K*'k i i n -kt''t 011 o r,. vcoolil, ':i bcm zoret erikrr.i s ■>! steijici, kjer sc.n ebll nvcj ne t.a bi ;e prehuJH, stie-r J?n v s '••> itso«. In l;cii'•{;!-tvt ceni obžaloval 1 > ton-lp oeejj, l.?dar icril f,;'.ai pod ir.ilim neb m, — !;i ;;i| ni b:|o vet:nn milo — \t - '-ren-r;-cu (ti nečne^a Hlada in tio l«:rH premcc.cn t ti j1 •}?«»*jp; r; y.. Ti'kcj ko sem icjpl, h-ci z'»sr"l i v: lcd r.p.pora /rtjš-'jrga <'•: " ii vsUcl nc-i, prebite v j251; a f;';or< j !.nn se z;,, ci 7badil, posk-.lil šprn jš.,konci vpa vznemirjen i i vreči'cn in niccin incccl več z'-i-rcaii :."/:.'j. M ja rodbin;! . . Nanjo mitlll, l:o rem zaspal, sanjal fem o nji.I, o očetu, cjmslort, o bratu i.i ppslrah: in nekaj trenutkov sem živel /. onimi, ki jih še rišem poznal in ki sem jib videl r.rvič; a čudno, k meji družini so spadali tudi M;;llija. Li-/;., mr.tj Barberina, Pcsia Milligan m Arthur. Moj oče pa je bil Vitalis, ki je zor-{ oživel in ki je bil yc!o bogat; mod najino ločilviio i • zopet našel Zerbina in Dolce-o, ki ni.-da bila strgana od volkov. Menda je vst kdo Že preživel trenutke domišljije, v katerih v kratkem času preživi celo vrsto let iti preleti neskončne razdalje. In vsi veste, kako t- slik<-ostanejo žive se potem, ko sc človek prebudi Končno sem zaspal, nc da bi sc za kaj odločil; ' ir.it j2 prijcsal r.a '-ti vi ■ sta ih ko':Sši, ki r':o v! iic-.V. Kmca kat i i r.C-il, naj i, ker so i ' i- r:č2 na kerjih lia-vrh izdajale niiliovo staro:.'-. Ktrs? jc 'alos'."0 v.---ol ('onov. y»0to- 1 po n-iš-1 na dnbro rei-Komei is iriiel do-mo -, p vzal iz torbice avojz hčere ztnni ;-.i?' sti^k« in s Un 12 -al vrie svoOh starih ko-l-oii Icoo rdsčs. Na='cd-i:iej*a dna je n."".rl kur« zopet na trjt. I.i 1 r jia l: pra-z kmalu prodal. Bobra ncSr.-šs. Dobre narirpde so ddbih rJj' pesnik Karair;ia. k' f je dala cesarica Katarin« II. za neki slavospev U» r uhljev, švedska kral|K» ra j.-; naklonila Formersheimu za krat*" pesmico, kjer 30 hva 1 do nebo, 509 cckinov, Itan-ianski nesnilr Samazar.P ie dobil za p-sotco, k' ' imela celih 6 vr.Cc » vsako vrsliso pn 1°° " kinov. ( Fazumšiiva railik«-klobuk dela tvoi ob« kratek.'« »To j* P« čudno. Ko ie dobil P«..; mož račun zati, s« obraz strahovito po& StaUnlt - nova Skupina irženerisv I« Bakuju v Rusi. ffg novo zlitino z leklom- « baje po trdoti prekai) Prvič v vlaka Boter Joahira, Bog mu daj večni mir, je bil mož, ki vse veruje, samo tega ne, kar e čisto naravno. Tisto malo človeške učenosti, kolikor je sam razumel, mu je bilo božje delo, vse pa, česar ni razumel, je imelo po njegovem svoj izvor v peklu. Človek, najvišje bitje na zemlji, je na primer zmožen strojiti živalske kože in si napravljati čevlje, da ga ne zebe v noge; ta dar ima od Boga. če pa gre človek in si napravi strelovod ali celo iznajde telegraf, pa ni to čisto nič drugega kot hudičevo delo. Tako je imel joahim Boga za dobrosrčnega, preprostega starčka, hudiča pa za prebrisanega kramarja, ki mu ne moreš priti do živega in ka-leri, če Ie more, pri vsaki priliki potegne ljudi in celo Boga. Drugače pa je bil boter moder mož. Njemu se imam zahvaliti za marsikatere nove prtene hlačice in po njegovi zaslugi sem si večkrat pokvaril želodec. Vsako leto je šel boter na božjo pot k Mariji Pomagaj na Se-meringu. Bilo je dan hoda do tja. Ko sem postal trdnih nog (jaz in naša koza sva bila tedaj edina pri hiši, katerih oče ni mogel dohiteti, če je tekel z bičem za nama), jc hotel vzeti boter tudi mene s seboj k Mariji .Pomagaj. »Lahko gre,« je dejal oče, »bo saj videl novo železnico, ki so jo ravnckar speljali čez Semering.« »Bog obvaruj, da bi kaj takega videla!« je zavpil bcter. »To je vse le prevara.« »Tudi lahko,« je dejal oče. Z botrom sva se odpravila nalašč po tisti poti, ki drži preko hribov, da bi ja ne prišla v bližino peklenščkovega voza, ki drdra po dolini. Prideva na vrh hriba in se ozreva proti špitalski dolini. Ravno po sredi doline leze po tleh dolga rjava stvar in nad njo se dviga oblaček dima. »Jezus Marija!« zavpije boter. »Je že res! Beživa, fant!« In stekla sva z vrha po nasprotnem pobočju hriba. Na večer dospeva v dolino, toda — ali ni stric vedel za pot ali pa ga je preslepila radovednost, namesto k Mariji Pomagaj sva prišla do velikanskega kupa kamenja in za njim je zevala v hribu črna luknja, tako velika, da bi lahko postavil hišo vanjo. In naravnost v to luknjo je držala železna cesta. Boter je dolgo molče stal in majal z glavo; slednjič je zamrmral: »To je torej tista železna cesta. Ampak laž je vendar le, da bi se vozili v to luknjo.« Vsakemu človeku je tnoralo biti jasno, da pri tej stvari ni vse v redu, a vendar nisva mogla proč. »Boter,« sem dejal tiho, »ali ne slišite bobnenja v zemlji?« »Res je, fant, nekaj bobni.« Nato je pa boter prestrašeno zastokal. Po železni cesti se je bližala črna stvar. V začetku se je zdelo, da stoji, toda postajala je vedno večja in se bližala z glasnim sopihanjem, iz žrela je pa puhala oblake pare in dima. »Križ božji!« zavpije boter. »Saj so to cele hiše!« In res, prej smo mislili, da je za lokomotivo privezanih par štajerskih voz, na katerih sede ljudje, zdaj sva pa videla celo vrsto pravih hiš z okni, skozi katera gledajo ljudje. In kako hitro gre to in kako piha, da bi se človeku skoraj zmešalo! Nihče več ne ustavi tega, sem si mislil. Tedaj pa boter obupno vzdigne roke in vpije: »Jezus, Jezus, zdaj se pa peljejo res v luknjo!« In že je bila pošast s svojimi sto kolesi v globočini. Nekaj časa se je še videla lučka, potem je pa vse zginilo, samo zemlja je še bobnela in iz luknje se je tiho in leno valil dim. Boter si je z rokavom obrisal potni obraz in je strmel v tunel. Potem me je pogledal in vprašal: »Si ti tudi videl, fant?« »Tudi jaz sem videl.« »Potem ne more biti prevara,« je sam zase zamrmral boter Joahim. Začela sta lezti v hrib. Videla sva, kako se je zdaj tu zdaj tam pokazal dim. Globoko pod nama med gorami je drvela železna kača. »S temi je tako kot z Judeževo dušo,« je dejal boter in mislil g tem pOtrtike. v vlaku, »Ošabni ljudje so sami skočili • v grob!« V gostilni na Semeringu je bilo vse tiho, mize prazne, ravno tako konjske jasli zunaj ob cesti. Gostilničar, prej ponosni vladar te ceste, je zdaj naju vljudno povabil k južini. »Ves tek mi je pošel,« je odgovoril boter, »pametni ljudje ne jedo veliko in jaz sem postal danes za precejšen del pamet-neji.« »Presneta reč, kaj ljudje dandanes vse počno!« se je oglasil boter, ko sva nadaljevala pot. »Z zemeljsko kroglo se balinajo,« je smeje se odvrnil rokodelski pomočnik, ki je nama prišel nasproti. Ko sva prišla k Mariji Pomagaj, je bilo že temno. Šla sva v cerkev in opravila svoje romarske pobožnosti. Potem sva v gostilni skromno povečerjala in odšla na seno spat. Že precej časa leživa. Zaradi številnih novih vtisov današnjega dne nisem mogel zatisniti očesa, mislil sem pa, da boter že 85 vse doslej znane zlitine. Stalinu na čast, čigar ime izvajajo kakor znano iz ruske označbe za jeklo (prim. nemški Stahij, so ji nadeli ime »stalinit«. Poleg izredne trdote bi bila druga prednost stali-nita zelo nizka cena. Mesto na severa. Najbolj severno mesto na syetu je Hamerfest, ležeče na otoku Kvalo se-vernozapadno od Norve-!ke«a s približno 3000 prebivalci, ki se pečajo «amo z ribarstvom. To "ssto je zanimivo vsled Na, ker so ondi noči in «Mvi vse drugačni kot P" nas. Ondi sije solnce neprestano po 24 ur na San m sicer od 13. maja M- julija; nato postajo dnevi krajši do 18. 0d dne "aprel do 23. januarja pa ' IlePrestana noč ali te-ma nad mestom. Prolesor v trgovini. — »K«l želite, gospod pro-'«»<•?« Profesor: »Dajte At, ! mi" dajte,, da « ie pa sPet lePa' °em\ ,nf.»Pomnim, kaj sem hotel imeti.« čez ne- domislil in pravi dajte nlma,e- Pa lega« dru4e)£a Dodob" in ta noč, o kateri sem mislil, da bo najmirnejša v mojem življenju, je bila najburnejša in najnemirnejša, kar jih pomnim. Drugega jutra, ko smo bili vsi trije, mati Barberina, Mattija in jaz združeni okrog ognjišča in se je na svetlem ognju grelo mleko naše krave, smo se posvetovali. »Kaj mi je storiti?« In pravil sem o tesnobi in neodločnosti, ki sta me ponoči navdajali. »Takoj moraš v Pariz,« je menila mati Barberina, »tvoji starši te iščejo in ne smeš odlašati njunega veselja.« Razvijala je to misel, katero je utemeljevala z mnogimi vzroki, ki so se mi zdeli bolj in bolj tehtni. »Torej bova šla v Pariz,« sem rekel. »Razume se.« Domenili smo se torej, da odpotujeva jutri, zato sem porabil dobršen del dneva, da sem napisal dolgo pismo Štefaniji, v katerem sem ji razložil, zakaj je ne pridem obiskat, kakor sem bil namenjen. In zopet sem drugega dne prestal žalosti slovesa, a vsaj nisem Chavanona zapustil tako kot z Vitalisom; mogel sem se posloviti od matere Barberine in ji obljubiti, da se skoraj vrnem s svojimi starši. Na predvečer najinega odhoda smo se ves čas posvetovali, kaj ji naj prinesem, saj zdaj bom bogat. Tako sva se drugo jutro odpravila z Mattijo proti Parizu, i ukaj sem z veliko težavo izvedel, da je Bar-berin v neki bolnišnici umrl in da je pustil pismo za Barberino. Odprl sem ga in iz njega razbral, da me išče moj oče, ki stanuje v Londonu. V pismu je bil tudi naslov neke tvrdke, ki me je iskala. Hitro sem pisal materi Barberini in ji z žalostjo v srcu razložil, kako so se stvari zasukale. Moral sem Ji povedati, da je Barberin umrl in jo tolažil, kolikor sem vedel in znal. Povedal sem ji, da greva z Mattijo na Angleško in da ji bom že sporočil, ko pridem do svojih staršev. Po velikih težavah in trpljenju sva končno po dveh mesecih prišla z Mattijo v London in našla ono tvrdko, ki me je po nekem možu poslala k mojim staršem. Nisem imel časa, da premislim vprašanja, ki so se vsilila mojemu vznemirjenemu duhu. 2e je polica] potrkal na vrata nekakšnega lesenega skednja, in najin vodnik se mu zahvali. Na cilju smo torej. Mattija, ki ves čas ni izpustil moje roke, jo stisne in jaz stisnem njegovo. Razumela sva se: tesnoba, ki je stiskala moje srce, se je polastila tudi njegovega. Tako sem bil zmeden, da ne vem prav, kako 80 se nam odprla vrata, na katera je bil policaj potrkal, a v hipu, ko smo vstopili v velik prostor, razsvetljen od svetiljke in premogovega ognja, ki je gorel za ograjo, se mi je vrnila zavest. Pred tem ognjem je sedel na pletenem naslonjaču kot v svetniškem siju nepremično kakor kip starec z belo brado, pokrit s črno čepico; na vsakem koncu mize sta si sedela nasproti mož in žena. Mož je bil star kakih štirideset let; odet je bil v sivo bar-žunasto obleko; bil je inteligentnega, a trdega obraza; žena je bila za kakih pet do šest let mlajša; njeni lasje so viseli doli na črno-belo ruto, katero je Imela križem privezano čez prsi. Njen pogled je bil brezizrazen, in morda nekdaj lepi obraz je bil brezbrižen in top. Tudi njene kretnje so bile brezbrižne. V prostoru so bili tudi štirje otroci, dva dečka in dve deklici, vsi plavo-lasi, tako pšenično plavolasi kot njih mati. Najstarejši deček je bil star morda kakih enajst do dvanajst let, najmlajša deklica pa komaj tri lota. Plazila se Je ie po tleh. fl» sladko spi. Toda naenkrat se oglasi: »Fant, ali že spiš?« »Ne še.« , »Ti, mene pa hudič jaha,« je odgovord. Ustrašil sem se. Kaj takega na božjem potu, nezaslišano! Kaj pa vam je boter?« »Nič, neumnost. Kaj meniš, dečko, ko Sva že pri tem, če bi še malo poskusila?« Ker ga nisem razumel, sem bil tiho. »Kaj se nama more pripetiti?« je nadaljeval boter, »če si upajo drugi, zakaj bi tudi midva ne? Jaz bi si kar privcščil.« V sanjah govori, sem si mislil in ga napeto poslušal. »To bodo doma debelo gledali, ko bova povedala, da sva se peljala s parnim vozom. Samo greh je to! No, pa zaspiva zdaj, bova že jutri videla, k?ko bo.« Drugo jutra sva bila pri spovedi in obhajilu in sva hodila kleče ckoli oltarja. Ko sva jo udarila proti domu, je boter menil, da bi rad videl samo še postajo na Seme-ringu, za drugo mu ni in obrnila sva se tja. Na semerinški postaji sva videla tunel od druge strani. Ravno tedaj je imel priti v);;k od Dunaja. Boter se je začel pogajati z uradnikom. Ponujal mu je dve šestici, češ, da hoče takoj na drugem koncu luknje izstopiti. »Tam se vlak ne ustavi,« je smeje deja! uradnik. »t a če hočem izstopiti!« je meni! boter. »Morali bi se peljati do špitala. Za dve osebi stane dvaintrideset krajcarjev.« Boter se še ni vdal, uradnik se pa tudi ni hotel pogajati. Tako je boter odnehal in plačal. Tudi jaz sem moral pridelati dva krajcarja. Med tem se ;e prikazal iz tunela na nasprotni strani vlak in je sopihal k nam. Lokomotiva je ječa la, sikala in puhala in slednjič se je ustavila. Kot pišče, ki bi mu izrezali možgane iz glave, je stal tedaj boter in ravno tako jaz pri njem. Sama ne bi nikdar vstopila, tedaj je porinil sprevodnik naju v voz. Vlak se je začel pomikati. »To je moja smrtna ura!« je mrmral boter. Šele tedaj sva se ozrla ekrog sebe in videla, da so v vozu klopi, skoraj tako kot v cerkvi. Boter je pogledal skozi ckno. »Jezus Marija! Zunaj leti zid mimo nas!« Tedaj je postalo vse temno in zunaj je šumelo in ropotalo, kot bi nas obdajali silni vodni slapovi. Vozili smo se pod zemljo. Bcter je držal reke sklenjene v naročju in zdihoval: »V božjem imenu se zdaj vdam v vse. Zt:kaj sem pa bil trikratni norec.« Zopet se je zasvetilo in mimo nas so tekli telegrafski drogovi in drevesa. Boter me je sunil s komolcem in deja!: »Fant, prej ni bilo nič dobrega, ?mpak zdaj mi pa ugaja. Res, vlak, to je nekaj lepega! Glej, tu je že Špital, pa sva se vozila komaj četrt ure! Anipsk svojega denarja še nisva odsedela, kar še naprej se peljiva.« Met - 01 i m V. Opledoval sen1 ri voz in ckolico, a k pameti še nisem mogel priti. Boter pa se je neprestano smejal in delal zadovoljne opazke. Vlak se ustavi. »Mirccušlag!« je zavpil sprevodnik in midva sva se opotekala iz voza. Zunaj nama nekdo odvzame listka in se vstopi pred izhod. »He, stric! zavpije. »Ta litka veljata samo do Spitala. Kar lepo doplačali boste in sicer dvojno ceno za dve osebi. Pripravite goldinar šest krajcarjev!« Strmel sem v botra, on pa v mene. »Fant,« je končno spravil iz sebe, »imaš ti kaj denarja pri sebi?« »Jaz nimam nič denarja,« sem zajokal. »Jaz tudi nimam nič več,« je zamrmral boter. Spravili so najti v pisarno in morala sva obrniti vse žepe. Moder robec, ki sva ga rabila oba in ki se ga gospodje niso do-teknili, skorjica kruha, okajena pipa, pipec, goba in kresilni kamen, spovedni listek od Mariie Pomagaj in prazna mošnja, to je bilo v najinih žepih. Vse to sva sicer smela zopet spraviti, toda zamudila sva se na postaji par ur in medtem sva morala prestati več zasliševanj. V temni noči bo treba zdaj hoditi čez hribe. Ko greva skozi izhod, zamrmra boter: »Pa je le peklenšček pri tej stvari!« Starega dobrovoljčka je napadla mrzlica in takega seve zelo žeja. V bolnici so slali okoli njegove postelje zdravniki in se posvetovali o sred-slvili, ki bi »blažila mrzlico in žejo ko se dvigne bolnik ter pravi: i Gospodje, brigajte se samo za mrzlico, za žejo se bom že sam.« Za b!szn;o snomlatt smo izdelali veliko zalogo modernih piaStev za gospode in dame. - Vabimo ua izbiro v to rtnirpnpi«o-oblpčilnieo. DRAGO GORUt* & CO., konfekcijska industrija Ljubljana, Miklošičeva cesta št. lo.l. in ki tudi mene ljubijo. A zdaj sem stal tukaj v zadregi in sem jih po vrsti radovedno ogledoval, in nobena beseda mi ni prišla od srca, nobena nežna beseda 1 Mar sem izrodek, mar nisem vreden, da imam rodbino? Ako bi bil našel svoje starše v palači namesto v skednju, bi bil morda občutil ono nežnost, ki me je še pred nekaj urami navdajala za neznanega očeta in neznano mater, in katerega nisem več občutil za tega očeta in za to mater, ki sem jih videl pred seboj. Pri tej misli me je kar dušilo od sramu. Vrnil sem se k materi, še enkrat sem jo objel in jo poljubil na usta. Gotovo ni razumela, odkod ta nežnost ker namesto, da bi mi vrnila moje poljube, me je ošinila s svejim brezbrižnim pogledom, potem pa se je obrnila k svojemu možu. mojemu očetu, zmajala je z rameni ter mu je rekla nekaj meni nerazumljivih besed, katerim pa se je on nasmejal. Ta njena brezbrižnost in njegov smeh sta me zabolela v srce, ker sem menil, da moja nežnost ne zasluži takega odgovora. A niso mi dali časa, da se udam tem vtisom. Oče je pokazal na Mattijo rekoč: »Kdo pa je ta?« Razložil sem mu, v kakšnih prijateljskih zvezah sem z Mattijo in sem se trudil, da v svojih besedah izrazim nekoliko prijateljstva, katerega občutim do njega, in tudi hvaležnost, katero mu dolgujem. »Prav!« je menil oče, »hotel je spoznati nove kraje.« Mislil sem odgovoriti, a Mattija me je prekinil: »Kaj pa da!« >Kaj pa Barberin,« je vprašal moj oče, »zakaj ni prišel sam?« ' Katoliika vera in kitajska umetnost. Prastara kitajska umetnost ima svoje ljubitelje po vsem kulturnem svetu in predstavlja zelo važno panogo v kitajski trgovini. V zadnjem času so začeli 9 poizkusi, da bi kitajsko umetnost prilagodili katoliški veri in uvedli vanjo katoliške verske motive. Tako so začeli upodabljati Mater božjo » dragocenem oblačil« cesarice matere Tse-Hsi. ~ Neki belgijski pater, ki » je kot slikar nadel i™« Van Dyck, ie Da izdal izredno lep katoliški katekizem v slikah kital* skega sloga. Oba poizkusa je kitajsko ljudstvo z veseljem sprejelo. Dekleta morajo vedeti, da srce je prvo ne obraz. Lepo lice hitro zgine, lepa duša pa ne mine. Koliko časa traja cvet dekliških let? Boli važno ie to, kakšnega značaia i« ženska. Značaj ostane govice bi vam zelo P» poročala, milostljiva spa.« Kupovalka: prosim vas, barva je Pr, kričeča.« Trgovka: !" ' baS prav, vam vsai «8 ne bodo mogle zaspa"' Vse to sem spoznal na prvi, pogled, še preden jc pi.-jar tvruke Greth and Gal!ey končal svoje poročilo. Kaj jo pravil? Komaj sem ga slišal, še manj razumel. Na uho mi je le udarjalo ime D r i s c o !, moje ime, Vakor je rekel oni gospod. Vse oči so bile uprte v Mattijo in vame, celo one nepremičnega starca. Le najmlajša deklica se je igrala s Capi jem. • >Kdo izmed vaju je Remi?« je v francoskem jeziku vprašal mož v sivi baržunasti obleki. Stopil sem za korak naprej: jaz! »Poljubi torej svojega očota, sinek moj!« Kadar sem mislil na ta trenutek, sem si predstavljal, da se bom kar vrgel v naročje svojega očeta; a zdaj nisem našel tega zaleta v sebi. Vendar sem stopil k očetu in sem ga objel. >Zdaj poglej!« mi je velel. »Tu je tvoj stari oče, Ivoja mati, tvoja brata in tvoji sestri.« Najprej sem šel k materi in sem jo objel. Dala se je sicer objeti, a ona sama me niti poljubila ni, le nekaj meni nerazumljivih besed je zamrmrala. »Stisni roko svojemu staremu očetu,« mi je zopet rekel oče, »a pojdi potihoma tja, ker je hrom!« Stisnil sem roko tudi bratoma in starejši sestri. Svojo malo sestrico sem hotel vzeti v naročje, a odrinila me je, ker se je ravno igrala v Capijem. Ko sem tako hodil od enega do drugega, sem bil ves ogorčen nad samim seboj. Kako? Ne občutim večjega veselja, ko sem naposled vendarle našel svojo družino? Očeta imam, mater, brate in sestre, in starega očeta, združen sem z njimi in vendar sem hladen! Z mrzlično nestrpnostjo sem pričakoval ta trenutek, ves blazen od veselja sem bil ob misli, da Imam tudi jaz rodbino in starše, katere smem ljubiti Nekaj o Angležih Noben narod na svetu ni tako sneden, kot bi po naše rekli, kakor so Angleži. Saj se vse njihovo govorjenje suče poleg trgovine o jedi, le manj pa o pijači. Ako bi navedli v številkah, koliko n. pr. Angleži vsako leto pojedo jajec, bi bilo to težko razumljivo, bolj enostavno in nazorno povedano pa bo, ako povemo, da bi ta množina jajc napo'nila vsako leto 45 0.0 železniških vagonov. Ako bi te vagone zvezali v en sam vlak, bi to dalo daljavo 211 kilometrov, ali od Lji b'jane preko Zidanega mostu, Celja, Maribora do drža vre me,'e pri Prevaljah na Koroškem, ali pa iz Ljubljane na Jesen ce dvakrat gori in doli. Uvažajo ogromno množino jajc, če'udi imajo doma najmodernejšo re^o peru'.nire. Dobavljajo jih celo iz Kita'ske in zelo mnogo iz svoje koloni e Egipta. Uvožena ja'ca natančno so-tirajo ter dobra takoj pošljejo na trg, druga pa izločijo, a nikakor ne zavrže o. Nekoliko pokva:jena jajca oddajo tovarnam za fotografični pap r, ona, ki so pa čisto zanič, pa strcjarn.cam za fino usnje in glace rokavice. Neki tovarnar glrce rokavic porabi nad 800 000 jajc, od katerih pa je samo rumenjak uporaben. Gosia in račja jajca imajo tu prednost, Ko usnje pride v tovarno ga po'ože v »jajčjo kope j«. Pravijo, da nobeno kemično sredstvo ns napravi koie tako mehke in prožne kot rumenjak. Mnogo pokvar,en'h jajec pa pokupijo tudi lekarnarji, katere rabijo posebno za razna mazila. Niti jajčjih lupin ne zavržejo, pač pa zmeljejo v moko ter uporabijo za — umetno gnojilo. Kakšni »duhovi« pa vladajo v tovarnah, kjer imajo opraviti z gnilimi jajci, pa poročilo ne pove. Skoda. Vera in vzgoia Pred nekaterimi leti je naročil neki gospod na Dunaju svoji guvernanti: »Enkrat za vselej vam prepovem, da bi vplivala na mojega devetletnega sina s kako versko vzgojo. Ko postane starejši; potem si bo že sam izbral vero, kakršno hoče.« Nekaj let pozneje pa je priznal isti oče: »Zdi se mi, da je moj sin bolj živina kot človek.« Dal Tako jei Kako globoko pade človek brez vere v Boga, pričajo nam podrobno tudi kaznin'ice v Nevryorku. Tam imajo zaprtih 12.000 mladostnih zloč ncev v starosti 16—20 let. Teži'o jih vlomi, uboji, umori najhujše vrste. Kar pa je po izjavi predsednika ondotnih sodišč najhujše, je to, da ne kažejo najmanjšega kesa-nja. S ponosom se celo bahajo svojih zločinov. Če bi jih odpustili iz ječ, bi se to-ej reklo, izpustiti divje zverine v sredo človeštva. Glavni vzrok te podivjanosti pa je po izjavi istega predsednika sodišč zopet pomanjkanje verske vzgoje in v zvezi s tem pomanjkanje vsakega spoštovanja do staršev. Tako si plete človeštvo, ki je zavrglo vero v Boga, samo bič nad svojo glavo. Poravnajte naročnino! Za smeh On: »Kadar se mi tako-te sladkaš in prilizuješ, že vnaprej vem, da hočeš zopet novo obleko.« Ona: Zmotil si sa, to pot bi rada topel zimski plašč iz tigrovega krzna.«; Stanič je prišel snubit hčerko vojnega dobičkarja, tovarnarja Maslovca. »Kaj se predrznete, moja hčerka bo imela petstotisoč dinarjev dote. KolikrSna pa je vaša mes čna p ača?« »Dvatisoč dinarjev, gospod Maslovec.« »Kaj, dvatisoč? To niti ne zadostuje za žepne robce.« »Oprostite, gospod Maslovec, nisem vedel, da je vaša hči tako smrkava.« Čevljarski vajenec: »Da, da, vsak slan ima svoje posebnosti. Cesarje in kralje mazilijo, advokate mažejo, nas pa biksajo.« Gospodinja: »Ono-le klado drv mi bodete prežagali, potem vam dam kosilo.« Vandravec: »Delati? gospa, jaz sem lačen, neumen pa še ne.« Pesnik: Ali se mi je moja »Uspavanka« posrečila?« Urednik: »Zelo. Takoj po prečitanju prve kitice sem zaspal.« Berlotovka: »Ah, zakaj si nisem dvakrat premislila, preden sem te vzela.« Berlot: »Jaz bi bil vesel in zadovoljen, Je bi si bil premislil samo enkrat.« Neki slikar se je trudil, da bi naslikal morskega volka, a kar je naredil, ni hotelo biti ničemur podobno. »Kaj pa naj bi to bilo?« je radovedno poizvedoval njegov tovariš. »Morski volk« odvrne ta. »Kako moreš slikati morskega volka, ko ga pa še nikdar nisi videl.« »Zakaj ne. Saj ti tudi slikaš angelce, pa gotovo tudi nisi še nobenega videl.« 86 Zveza med Črnim in Severnim ledenim morjem, Iz Moskve poročajo, bodo začeli graditi vodno zvezo Kama — Pečora. Celokupna dolžina plovne proge bo znašala 3000 m in bo vezala Kaspi-~ko morje s Severnim lednim morjem; ko se pa 'tvori kanal med Volgo n Donom, bo odprta >lovna pot med črnim morjem in Severnim le-l'.nim morjem. Ob jezo-"•> se zgrade tri velike itektrične centrale, ki odo proizvajale let-o 800 ■uklonov kilovatnih ur. "roški vodne zveze so poračunani na 120 do J[) milijonov rubljevi od ega odpade na električ-? naprave 70 do 80 mi-lonov. v šoli, »Tonček, £e am dajejo vaše krave 39 litrov mleka 11 « porabite sami od e«» tretjino, koliko mle-a Prodaste?« .Gospod ,jVaI" ne smem po-Je,r 80 mi doma rePovedali, ,®?'T» l»s. »Torej, go- ite Le'.Sedai mi P" P°-e|le- alera dekleta ima- il; uč ,.sieee: črnolaske blodinke?« »To vam e n fo,a prijateljica, ki e Poskusila že obe barvi. Povedal sem, da je Barberin umrl, kar mi je bilo ob najinem prihodu v Pariz v veliko razočaranje, ker mi je v Chavanonu povedala mati Barberina, da me po njem iščejo moji starši. Moj oče je vse prevedel materi, kar sem mu pravil, in menil sem, da ona meni, da je vse lepo in dobro. »Ali ne znaš po angleško?« me je vprašal oče. »Ne, znam le po francosko in tudi po laško, kar sem se naučil pri gospodarju, pri katerem sem imel službo.« »Vitalis?« »Mar veste? ...« »Barberin mi je pravil, ko sem pred kratkim bil v Franciji, da te poiščeni. A radoveden moraš biti, kako da te trinajst let nismo iskali in kako nam je nenadoma prišlo na misel poiskati Barberina.« »0, da, radoveden sem! Pa še zelo radoveden!« »Pridi torej k ognjišču, povem ti vse.« Ko sem vstopil, sem bil naslonil harfo na steno, zdaj sem odložil še torbo in sedel na ponujeni prostor. A ko sem iztegnil svoje blatne in premočene noge k ognju, je moj stari oče pljunil proti meni brez besede kot razkačen maček. Nisem potreboval jasnejšega pojasnila, da sem mu na poti; zato sem svoje noge zopet potegnil nazaj. »Nič ne mara j« mi je rekel oče, »stari nima rad, ako sede kdo pred njegov ogenj, toda če te zebe, se le ogrejl Za starega se nič ne zmenit Ogorčen sem bil, da so tako govorili o tem sivolasem starcu. Menil sem, da se moramo šc najbolj ozirati nanj, zato sem obdržal svoje noge pod stolom. »Ti si najin najstarejši sin,« mi je pravil oče. »Rojen si eno leto po moji poroki s tvojo materjo. Ko sem vzel tvojo mater v zakon, je bilo še neko mlado dekle, ki je upalo, da jo bom vzel za ženo. Zato ji je moja ženitev vcepila divje sovraštvo proti oni, ki jo je imela za svojo tekmovalko. Iz maščevanja te je ravno na dan, ko si postal šest mesecev star, ukradla ter odnesla v Francijo v Pariz, kjer te je pustila na cesti. Iskali smo te na vse mogoče načine, a do Pariza seveda nismo prišli, ker nisva mogla misliti, da te je odnesla tako daleč. Nisva te našla, in že sva mislila, da si mrtev in izgubljen za vedno, ko je ona ženska pred tremi meseci na smrt obolela ter je pred smrtjo odkrila resnico. Takoj sem odpotoval v Francijo in sem se odpravil k policijskemu komisarju onega okraja, kjer si bil izpostavljen. Tukaj sem izvedel, da te je za svojega vzel neki zidar iz Creuze-a, ravno oni, ki te je tudi našel in nemudoma sem se odpravil v Chavanon. Barberin mi je pravil, da te je dal v službo nekemu potujočemu godcu, Vitalisu, in da z njim potuješ po Franciji. Ker nisem mogel ostati v Franciji in poiskati Vitalisa, sem naprosil Barberina za to in sem mu izročil denar, da je lahko šel v Pariz. Obenem sem mu naročil, naj obvesti tvrdko Greth and Galley, ki je imela mojo zadevo v rokah. Tja naj bi sporočil tudi takoj, ko te najde. Naslova mu pa zato nisem pustil, ker živimo v Londonu le čez zimo, poleti nimreč potujemo po Angliji in Škotski z vozovi in rodbino zaradi našega kramarskega poklica. Vidiš dečko, tako smo te našli, in po trinajstih letih zopet zavzemaš mesto v svoji družini. Razumem, da si še nekoliko preplašen, ker nas še ne poznaš in ne razumeš to, kar govorimo in ludi mi tebe ne razumemo. A upam, da se boš kmalu privadil.« Gotovo da se bom kmalu privadil. To je bilo naravno, saj sem vendar bil v svoji družini, in oni, s katerimi bom živel, so moj oče, moja mati, brata in sestri. »DOMOLJUB«, dne 11. marca 1931 kupite poceni in dobro pri tvrdki ^^^^^^^^^^^^^^^ Prašen*^ ulica ' Št. 121. Ista z radijem Din 58'—, s sekundnim kazalcem Din 94" . Št. 125. Budilna ura 16 cm visoka Din 49—, z radijem Din 76'—. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik zastonj in poštnine prosto od H.SUTTNER, LJUBLJANA 1 Ona: >Ta fotografija me kaže kar za deset let mlajšo.« On: No, potem se ti ni treba deset let fotografirati.« počuti se sveža, oči so ji bistre, zdrava je, vitka, ves njen pojav je utelešen v plemenitosti, stasitosti in lepoti, z eno besedo utelešeni tip elegantne svetovne dame, a njena tajnost: kako je dosegla toliko ljubkosti in lepote, to sijajno, nežno, baržunasto polt? Ona pije vsak dan »PLAN1NKA« čaj iz alpskih zdravilnih rastlin to deluje pri njej čudovito. Neznane so ji prebavne težave, utrujenost in slabost, potrtost in glavobol, ona ni podvržena nerazpoloženju in muhavosti, počuti se vedno čila kot riba v vodi, ona je idealna ženska, ki je po pravici ponosna na svojo vitko linijo. Zlasti zdaj spomladi ni mogoče dovolj priporočiti 8 do 12-tedenskega zdravljenja. s »PLAN1NKA« čajem, ki sestoji večinoma iz domačih alpskih rastlin. Začnite tudi Vi še danes s „PLANINKA" čaiem Bahovec Očarani boste. Dobi se v lekarnah. Odkloniti potvorbe in zahtevajte izrecno »PLANINKA« čaj Bahovec v plombiranih zavojih po Din 20 in z napisom proizvajalca IZJAVA. Jaz podpisana Knez Alojzija, posestnica v Novem gradu pri Radečah, obžalujem, da sem z neresničnimi dolžitvami in namigavanji žalila Antonijo Kranjc in njene sestre iz Nežane, preklicu-jem vse te obdolžitve in se zahvaljujem, da je ona odstopila od tožbe. V Radečah, dne 6. marca 1931. Knez Alojzija, I. r. e znamko „EtSAw. . f iiilijino mlečno milo posebno fin» cvetno milo , J Iiilijino kreme milo zelo bla- ^JL-^f so .letu oče Sumrnjakoro milo. tudi za ~ (V-— otroke. Glicerinom milo, ludi za raz- A pokano kožo S. ...al^f^^ Boraksovo milo za solnčne jESpfšiJBO' Catranovo milo za glavo in lase. Milo za britje, higijensko čisto, vsebuje medicinsko d«bro delujo.-e sestavine, ki so potrebne za /dravje in lepoto. Kdor Jih enkrat poskusi. Jim ostane zvtst. Storile tudi VI tako. pomagalo bo ludi Vam! S poŠto 5 kosov mila v poljubni izbiri, fe se poSUe denar oanrej 52 Din, brez vseh daljnjib stroškov. ali s povzetjem 62 Din. Zraven Felierjpvn ..Elsa-Creme" nomada z« za flto lica in kože relterjeva Elaa-pomada rast las, za naprej poslanih M Din 2 lončka brez vseh dal jnjih Mrrt,se išče. Učna doba Na 3 leta i„ pol z vso brezplačno oskrbo v hiai. - Naslov pove šh S D°moliuba l'01 Pomaranče In limone italjanske«a in španskega izvora in ze prijave vedno sveže prvovrstno blago nudi Ce-lestina Glavnik. Ljubljana, Pogačarjev trg 1. trezen, marljiv, dobi stalno slu bo na posestvu 1 ri Ljubljani. Plača po dogovoru. Naslov v upravi Domoljuba pod št. 2380. Poročiti želim3,2a(S 175em visok strojnik, vešč udi poljedelslt ga dela z 20 000 Din premoženja kmofko delt e ali vdovo hrez otrok. 2 stara človeka, očo in m ti, nista ovira. Ponudbe | od »A. H.«. ui|n s tremi teča i. Illilll stanovanje, dva niern ka posetve in malo gozla na rodaj Podpečini. Naslov: Anton kotar Storovje 31, pošta Sv. Križ pri Litiji. FB^ausheiia uaienca sprejmem. - Hrana in stanovanje v hiši. — Mi an Zupane, Toplice pri ivoven mestu Zavedni sip. fehe- lanil kuPufei0 Prvo" IHlii vrš ne čebelarske po rebščine in zaj: in-čeno pristne satnjce po konkurenčn h cenah !« pri Blagovnem oddelku Čebelarskega društva, Ljubljana, Vošnjakova ulica 4. Mm dehlolLS; staro od 20 do 33 let, pridno ln rošteno — plača po dogovoru — Franc Kovač. Brdo 5, Ihan p. Dom ale. EeuiiflFs^ia vaieitEa poštenega, kmelskih slaršev, sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. — Ciril Zrnec, Begunje 78, pri Lescah. Br nie ferašho prvovrstno prodaja ro najnižji ceni Ed. Pišler. Vrhn ka. na prodaj, v oko ici Brežice, 10 minut do železn ške posta e. Več se izve pri lastniku.— M. J. Brezinašt. 29Bre ice. Z ležeča gepellna kom »letna v dobrem stanju ug idno prodam radi elektrike. Istotam se ■roda tudi nov po-snenialnik Alfa 60 litrov. — Poizve so rri Franc Pesjak, Koritno, Bled. ___ Geuliarsfteia vaienca od 14—15 let starega sprejme po dogovoru Peter Bertoncelj, Go-deš 139, p. Škof ja Loka. JNdon plese prodain. Ludvik ZavaSnik, To-mačevo 25, p. Moste. locnost je najbol.ša lastnost vsakega človeka, za kar p i je neobhodno pitrebna dobra ura, katero si lahko nabavite za mal denar samo v Trgovskem domu Stermecki. — Nikel Anker-remon-toar 43 Din, gravirana Anker švicarska 64 Din, Remon-toar zapita tdvoini pokrov) 79 Din. Tala posrebrena, zaprta 120 Din, budilka 45 Din, stenska ura s kukavico 200 Din. Trgovski dom Stermecki, Celie 19 Pišite po novi, veliki, ilustrirani cenik! Kar ne ugaja, so zainenia ali vrne denar. Pozor gozdarji in trgovci! Nabavite si prvovrsten izdelek nlir in plankač, katere pošiljam po pošti. — Cene nizke. — Za vsjk komad prevzamem rancijo. Trgovcem dasem popust. MATEVŽ KRMELJ, Log, pošta Škofja Loka. Fige laške bosanske in brinle vseh vrst nudi najceneje FJ>AN POGAČNIK, LJUBLJANA Dunajska cesta 36. Sodnik: »Kdaj ste rojeni?« Prvi obtoženec: 1. septembra 1898.« Sodnik: »A vi?« Drugi obtoženec: »Tudi 1. septembra 1898.« Sodnik: »Potem takem sta dvojčka?« Oba: »Dal« Sodnik: »Kje ste rojeni?« Prvi obtoženec: »V Medvodah.« Sodnik drugemu obtožencu: »In vi seveda tudi tem?« Dragi obtoženec: »No, jaz v Vižmarjih.« Sodnik: »Kako to?« Drugi obtoženec: »Ker se je moja mati takrat peljala z vlakom iz Kranja v ljubljansko bolnico.« B060UUI najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi, s slikami v bakrotisku. Stane letno Din 20'—. Pilite, da se Vam pošlje na ogled. — Naslov: »BOGOLJUB«, LJUBLJANA -JUGOSL. TISKARNA Pomlad prihafa - Odložite visoko zimslio obutev - Nosite polCevlic Udobna široka obutev je za angleške tkanine enako moderna kot špičasti čevelj za temno večerno obleko. Nosite obutev, ki odgovarja namenu in Vašemu poklicu. Naši sotrudniki Vam bodo pomagali s strokovnim nasvetom pri izbiri primerne obutve. Naklonite nam Vaše zaupanje Vrsta 1937-22 Vi, ki ste izpostavljeni štra-pacu, rabite spomladi lažje čevlje. Evo jih, s trpežnim gumijastim podplatom po neverjetno nizki ceni. Vrsta 3637-22 Široka oblika tega čevlja Vam zajamči udobnost tudi pri največjem štrapacu. -Enaki iz ševroja ortopedični za isto ceno. Vrsta 6637-11 Obleke iz angleške tkanine ne morete nositi brez te oblike športnega čevlja. Imamo jih v črni in rjavi barvi, J—100 Hišni gospodar gospodu, ki išče stanovanje: »Da, stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in pri-tiklinami je na razpolago, štiri sto dinarjev mesečno. Toda pse, mačke, klavir, gramofon, radio in druge take stvari ne trpim v hiši.« Najemnik: »Ali vas bo morda motilo, ker moji čevlji nekoliko škripljejo?« Češki semenski OVES LUCERNO banatsko, ki se je do sedaj za naše kraje najbolje obnesla, in druga semena za polje in travnike nudi Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska e. 36 »Včeraj ste me nalagali, da vam dam dopust ker bi radi svojo taščo pokopali? Danes pa sem važo taščo videl v parku.« »Oprostite, gospod predstojnik, saj nisem dejal, da je umrla, pač pa le, da bi bil rad pri njenem pogrebu.« Brezobrestna posolila za zidavo hiš. nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svoj m članom Jugrad" Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. v L ubljsmi, Kolodvorska ulica 35/1. Pravila proti pbčilu Din 5'— v znamkah Za o Igovor mwmo znamko. Urad e ure od 8—12 in od 14-18. Kmetska zvez« zastopa koristi kmetskega stanu ! »Vi, gospod, klobuk doli,« je zaklical nekdo Vrvačniku, ravno ko je godba na restavracijskem vrtu zaigrala neko koračnico. »Cemu,« se je začudil Vrtačnik, »saj ne igrajo narodno himno.« »Vem, da ne,« se je zadri oni, »toda moj klobuk imate!« ČEBELARJU Vse čebelarske potrebščine dobite najceneje pri FR. STUPICA, železnina, Ljubljana, Gosposvetska 1. Graparca se je spravila v postelj ter nataknila na nos očala. »Kaj pa Io?« se začudi Grapar, ko je videl njeno nenavadno početje. Pravi nato ons: »Veš, sinoči so se mi v sanjah prikazale tri št* vilke, katerih pa nisem dobro razločila. Da se ml to zopet ne pripeti, bom spala z očali.« Ljudska posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. - Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani s svojim premožen em, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 190 milijonov Din. M N K N N ti N N N K ¥< N