2IVL7EN7E IN fVET
TEDENSKA PRILOGA PONEDELJSKE IZD A JE »JUTRA«
** __V LJUBLJANI, 14. SEPTEMBRA 1935.	KNJIGA 18.
ALI RES OPERIRAMO SLEPIČA PO NEPOTREBNEM?
DR. MIRKO
И-——i olikokrat čujem iz ust ne-zdravnika, včasi celo iz zdravnikovih ust, da se slepič operira po nepotrebnem, češ, zakaj pa tega prej ni bilo? Ne-____] kdo je celo trdil, da je nekoč prišel neki bolnik zaradi težav v tre-
hubu najprej h kirurgu, ki mu je na-svetoval čim prejšnjo operacijo slepiča. Potlej je šel zaradi tega, ker v žrelu ni bilo nekaj v redu, k zdravnik\i za vratne bolezni, ki pa se je začudil, da si bolnik ni dal že davno izrezati žrel-nih biegavk, češ, da sta povečani in stalno vneti. Nazadnje se je napotil še k zdravniku za notranje bolezni, ki je poleg vnetega slepiča in povečanih ter vnetih žrelnih bezgavk našel še nekaj na pljučih. To naj bi bil dokaz, da je operacija slepiča nepotrebna.
Koliko slepote je v t*m!
Znano je namreč, da se pogosto najde angina, t.j. vnetje v žrelu istočasno z vnetjem slepiča ali kratko za prvim, včasi pa tudi narobe; dâ, sumi se cel6, da pride okužba iz žrela po krvnem ob-•oku v slepič in povzroči njegovo metje.
Da je internist našel še tretje obolenje, priča zgolj za njegovo vestnost, aikakor pa ne proti potrebi operacije niti slepiča niti ž rednih bezgavk, ki se
CERNIC, Maribor
dandanes pri najmanjšem bolezenskem alarmu najboljše čim prej izvršita, ker oboje, žrelne bezgavke kakor tudi slepič, znači neprestano nevarnost za človeka, ki pa se di zmerom odstraniti le z operacijo.
V današnjih časov splošni zmedi najdejo take laži-modre besede dostikrat poslušna ušesa in tako zadnje čase zmerom pogosteje opazujemo, da prihajajo bolniki ravno s slepiči h kirurgu oziroma na operacijsko mizo šele, ko se je obolenje že razpaslo po trebuhu, povzročilo gnojno vnetje okoli slepega črevesa in v trebušni votlini, včasi celo okužbo krvi ali sepso. Tako emo letos opazovali na kirurškem oddelku Splošne bolnice v Mariboiu od srede maja do srede -junija 14 bolnikov z vnetim slepičem in »ežkimi komplikacijami. Eden od teh, 13 letni fantek, je peti dan po operaciji kljub vsem našim naporom, da ga rešimo, umrl. Dragega, 7 letnega fantka, smo morali operirati trikrat; zdaj se Je bati posledic zaradi zarastlin med trebušnimi organi, ki ga utegnejo mučiti živ dan in ga vsak čas znova prisiliti v postelj in položiti na operacijsko mizo.
Naslednji pregled nam kaže, kako je s temi bolniki.	»,.
Št Starost 1 40
68
14
28 40 12
2
4
5
8 9
10
U
63
ss
33
obolenje traja mesec dni
mesec dni
teden dni
teden dni 5 dai
par dni 4 dni
2 dni 2 dni 2 dni
IV« tka
pri operaciji smo naSli
gnoj v slepičju gnoj v slepičju od koder pronica na stegno, ki je skrčeno gnoj v slepičju v taki množini, da se na trebuhu boči bula gnoj v slepičju _ gnoj v slepičju gnoj med danko in mehurjem
slepič gnil, gnoj levo in desno v trebuhu gnoj v slepičju	7
počen slepič gnoj v slepičju
sJepič gnil, v njem blatna kamen
od kod doma iz Maribora
opazka
slepič ostal
z Dravskega polja slepič ostal
z Dravskega polja
iz okolice Maribora iz Slov. goric
iz Slov. goric
iz Maribora
iz Maribora iz Maribora iz Slov. goric
nastavljenka na ki-ruSkem oddelku Splošne bolnice v Mariboru
slepič ostal 3-krat operiran
Št Starost
U
13
14
13
6 44
obolenje traja
1 dan 1 dan 1 dan
pri operaciji smo našli
počen slepič gnojno vnetje trebušne mrene slepič gnil in počen slepič gnil io počen
od kod doma
iz Slov. goric iz Slov. goro« iz Maribora
opazka
umrl 5. dan po reciji
DR. MIRKO CERNIC
Pregled teh 14 bolnikov e komplikacijami pri vnetem slepiču nam kaže par prav zanimivih potez.
Bolnika so uvrščeni po tem, kako dolgo eo bili bolni. Prva dva sta bolehala že po mesec dni in oba sta imela izredno srečo, da se jima gnoj ni razlil v trebušno votlino, oziroma da se vnetje ni razširilo po zadajšnji steni trebuha, marveč da so se sosedni organi zlepili okoli gnojišča ter s tem preprečili njegovo širjenje. In druga nič manjša sreča je bila, da se povzročitelji vnetja oziroma njihovi strupi niso razširili po krvnem obtoku po vsem telesu, kar bi bilo povzročilo okužbo krvi in najbrž smrt. Poleg sreče pa jim je odklanjanje oziroma odlašanje kirurške pomoči naprtilo potrebo, da se trebušna rana po operaciji ne zašije, marveč nagačiinstem obdrži odprtina, po kateri se izceja gnoj iz trebu-
šne votline. In druga neprijetnost Je т tem, da se le redkokdaj more z eno samo operacijo opraviti vse, kar je potrebno — namreč odpreti gnojišče in izre-zati slepič. Navadno je slapič tako zaraščen, da bi bilo treba raztrgati zlep-line okoli njega, če bi ga hoteli najti in na vsak način izrezati, in tako zanesti gnoj v trebušno votlino, kar bi značilo novo nevarnost Zaradi tega se mora operater zadovoljiti s tem, da gnojišče odpre, slepiča samega pa odstrani s posebno operacijo pri drugi priliki. Tako nastajajo iz lahkomiselnosti in slepote in nemalokrat i« zlobe obolenja, ki trajajo najmanj toliko tednov, kakor bi trajala dni, če bi м slepič operiral v prvih urah vnetja
Mnogokrat slišim tudi ugovor: «Saj ni mogoče, da bi bila operacija res nujna, obolenje traja komaj en dan<.
Zadnji 3 primeri nam zgovorno pričajo, da je čae obolenja včasi izredno kratek. Spominjam se šolarke, ki je ob 16. uri prišla iz šole, sedla za mizo k malici. Med tem ji je postalo slabo. Takoj poklicani zdravnik jo je napotil v bolnico k operaciji; ob 18, uri, torej samo 2 uri po prvih znakih obolenja, sem našel slepiča že počenega.
Prijatelj mi ob 16. uri telefonira, da je prad par minutami ob prihodu r pisarno, začutil na desni strani trebuha spodaj, kakor da bi ga bil kdo z nožem sunil; pri tem da je omedlel in a® zgrudil. Kaj da je to?
Povabim ga, naj takoj pride, da ga preiščem. Pri preiskavi ugotovim akutno vnetje slepiča in takojšnja operacija mojo ugotovitev potrdi — el«-plč je bil že močno nagnit.
Kako čudno se včasi motajo stvari, nam kaže primer št. 11.
Nastavljenka na kirurškem oddelku mariborske Splošne bolnice pride bin-koštno soboto zvečer v svojo sobo in se ne počuti dobro. Prva mis^A: danes je bil vroč dan,.mnogo dela je bilo, to je slabost mimogrede, grem v posteljo. Drugi dan, na binkoštno nedeljo, ae stvar tudi še ne zdi preveč resna; tretji dam, 36 ur po začetku, me pokliče*
jo in takojšnja operacija pokaže, da je slepič gnil in y njem blatni kamenček.
Slepič ja človekova usoda, za katero nikdo ne ve ne ure ne dneva!
Ce je odlašanje operacije nevarno tako rekoč tik ob operacijski mizi, je naravnost igračkanje z lastno usodo, če je človek daleč od kirurga ali če ga pot nosi po krajih, kjer ni kirurške pomoči blizu. To nam dokazuje št. 12. Fantek je zbolel nekaj ducatov kilometrov daleč od bolnice. Prevoz počenega slepiča je razširjenje samo pospešil, zastrupljeinje krvi je bilo neizogibno.
Iz vsega tega sledi za vsako pametno glavo: kakor hitro se pojavijo znaki, da slepič ni v redu, daj ga čim prej ven! Vnetje slepiča brez komplikacij In z operacijo je bolezen 10 do 14 dni; za popolno okrevanje in zmožnost za vsako delo 4 do 6 tednov. Ce pa odlašamo in se damo prehiteti, tako da nam stopnja vnetja diktira operacijo, se dnevi izpremene v tedne, tedni v mcse-eece — če ne pride kaj drugega vmes...
Se nekaj nam priča gornji pregled bolnikov. Te težke komplikacije smo opažali letos od srede maja do srede junija, torej v času, ko je bila vročina huda in so ljudje zavživali vse mogoče etvari ter se zalivali z raznimi tekočinami. Ker vnetje slepiča draži mreno potrebušnico, katero draženje se kaže v tem, da se bolnikom kolca, da se jim vzdiguje ali ceflo bljuvajo, se misli po-
leti pri zavživanju sadja itd. na pokvarjen želodec in ta misel je velikokrat kriva hudih posledic.
Se na eno zablodo moram opozoriti.
Popolnoma krivo je zatrjevanje, češ, vnetje slepiča je združeno z visoko vročino. Celo poljudne knjige — tudi slovenske — slepè ljudi s tem krivim naukom in jih zapeljujejo v usodna mnenja. Bodi tu pribito dvoje!
1.	Najhujše vnetje slepiča sem operiral od 36.5 do 37.5 stop. C. Kadarkoli je šlo preko tega, so bile že težke komplikacije (ekeudat, gnoj) ali pa ni bil slepič na sredi obolenja.
2.	Vročina, merjena pod pazduho je normalna pri 36 do največ 36.5 stop. C. Knjižna modrost o normalni temperaturi človeškega telesa 37.2 stop. C velja le za mafrjenje v telesnih duplinah (v ustih, v danki). Pri presoji stopnje vnetja na slepiču je vročina sama postranskega pomena, dobiva važnost le v zvezi z drugimi znaki. O tem pa gre sodba samo kirurgu, ki ima z vnetim slepičem posla vsak dan. Zaradi tega bodi povedano bolniku in zdravniku: vprašajte kirurga za svet, kadarkoli trebušne bolečine ne odnehajo v 2 urah, če bolnik leži in ničesar ne zauživa.
Iz vsega povedanega je razvidno, da je slepič izredno zavraten stvor in da nismo nikdar dovolj budni nanj. D	A	L	J	B
v	, -«j—
- - -----	,V==
ZDRAVO Ш GNILO ZOBOVJE
Na gnilem zobovju trpe največ ljudje v zmernih klimatskih pasovih. V teh pasovih 'žive po večini kulturni narodi, ki robe bolj ali manj sistematično negujejo, kar pa seveda ni vzrok, da imamo slabše zobe nego divjaki. Vzrok je samo zmerni klimatski pas, oziroma hrana, ki nam je tukaj na razpolago. S poskusi so dokazali, da odtegujejo močnati sadeži zobem potrebni apnenec, dočim ga hrana, ki vsebuje obilo apnenca in fosforja, pospešuje in 8 tem krepi zobe. Eskimi, ki se hranijo z ritami in maščobami, ne poznajo gnilih zob, dočim so med nami, ki uživamo mnogo kruha in krompirja, načeti zobje že v rani mladosti nekaj povsem običajnega. Poskusi so pa tudi pokazali, da obstoja, proti gnitju zob neka imunost, ki je večinoma prirojena, ki se pa vsaj do neke mere da doseči s tem, da se dojenčki čim dlje hranijo z materinim mlekom.
H. Pause: DELO NA POLJU,
PO SINJI A D R I J I
DK. ANION DEBEL J AK NADALJE VANJE
e malo, pa pristanemo na Su-šaku. Prtljago shraniva v »Slaviji«, sobarica je Barica, natakarica pa rojakinja kmet-skemu pesniku Iskraču Fran-
_ kolskemu, tudi poslužnik je
Slovenec. Po mnogoštevilnih stopnicah kreneva — beračem v spotiko —

na Trsat. Oziram se, kje je Sv. Marija, nad Rekû, znana iz narodne besedne igre. Vročina pritiska. Lenart me jase. Sole d'agosto rende l'uomo indispoeto, pravi Tržačan, čuti pa tudi Treačam.
Solilebnik išče nekdanjih znancer sošolcev, jaz pa na oesti antišambri-ram. Nekatere moram pa tudi jaz ob-
ifilcati. Taki so: odvetnik dr. Frančič, dalje urednik »Novega lista» Kazimir Vidas, ki ga ne smeš tako tolmačiti kakor Adam Mickiewicz francoskega politika Caeimir-Périera (kaziti + mir), ker ni hoteft 1. 1831 priti Poljakom na pomoč. Največ časa pa nama je žrtvoval »konzuU Jereb Jaka, ravnatelj trošerinekega urada Z njih po-eredovanjem eo nama za drugo popoldne prihranili za polovično ceno sedež t aeroplanu, zračniku, kakor ga dr. Fr. Marušič naziva v književnem filmu »Putevi života« (1927). Ker pa nisva dobila v nobenem hotelu primerne sobe za nočišče, sva odpovedala svojo udeležbo pri Ikarusovem poletu.
»Kje pa imaš klobuk. Jože?« je vprašal skrbni Jaka mojega sopotnika
»Zavrgel ga je kakor Diogen evojo čašo«, sem pojasnil, »pripada namreč organizaciji neodkrivačev«. To pa še preden je »Jutro« 7. XII. 1934 objavilo ustanovitev kluba »P.O.R. — proti odkrivanju in rokovanju. Tudi ni član mojega društva »Želoda«, čigar pravila eo priobčile 26.. 4. 1923 »Jutranje Novosti« in ki druži lepo število prosvetnih delavcev v Ljubljani. Solileb-nik tudi ni čakal, da bo »Slovenec« 25. IV.1935 poročal o društvu »Novi pozdrav«, ustanovljenem v Petrovgradu (prejšnji Vefliki Bečkerek), ki odpravlja poljubljanje rok in uvaja lahno sa-lutiranje namestu odkrivanja.
Solilebnik je prišel do tega zdravstvenega načela po prirojeni pameti kakor oni italijanski pregovor, ki svetuje: Chi von star sani, viver molt' an-ni, mangino broccoli, broccoli e gnoc-ooli; e ei danzi eenza. zocolli, nè ei p o r t i mai cappello, ne si faccia mai cervello.
Gologlavost, brezklobučarstvo (sans-ehapeautisme) je letos vlada na Kubi prepovedala zbog opasnosti za sončarico. Pri nas tolikšne nevarnosti pač ni, če si le količkaj utrjen Zato bi ee tak klub, klubujočib raznim starim razvadam, lahko bolj utrdil. Pozdrav ni da bi bil tako težak kakor pri letošnjih »hoppistih«, pristaših novinarja poslanskega kandidata Hoppa v Parizu. Ti dvignejo desnico, iztegnejo kazalec in sredinec in spretno z njima tlesknejo. Pristaši »Želoda« neprisiljeno dvignejo roko proti ercu in se narahlo nasmejejo, ustrezajoč anglosaksonskemu geslu: keep smilingl
Iz 2 ali 3 milijonov znojnic mi je pritiskala na dan slana tekočina, muhe so me zbadale okoli gležnjev; morda v protest proti »dnevu moskitov«, ki ga 20. velikega srpana obhajajo Angleži s spominskim obredom in obedom v Rossovem institutu. Sir Ronald Ross je namreč ta dan 1.1897 pod drobnogledom našel v želodčnem tkivu komarjev parazite malarije. No, lani je na ta dan banketu predsedoval poeta laureatue John Masefield. V istem trenutku pa sem si jaz želel biti na Adamanskem otočju v Bengalskem zalivu: domačini so iznašli najuspešnejše sredstvo zoper pik letečega mrčesa; namažejo se z debelo plastjo blata po vsem životu in spe spanje pravičnega.
Midva pa sva šla rajši na sušaško kopališča in sva se spustila v slani element, koder je bilo že vse živo. Solilebnik je izvrsten plavač, a tak ne kakor Bengalec P. K. Ghose, ki je letos v maju vzdržal 62 ur v vodi, vendar ni rabil rok, užival pa je le tekočo hrano. Ko sem okopal vseh svojih 6edem »masnih enot« — tako bi fizik označil mojo težo — sem si nakopal precej mastnih enot po koži, kajti morje tukaj ni vzor devištva in čistoče. Pa nič hudega: stopiš pod sladkovodno prho in mir besedi.
Ko sva se zadnjič oprala, bi bila morala po stari veri ali vraži žrtvovati Pozejdonu svoje hlačke. Toda ne vem, ali bi nama bil to dovolili najin angel varuh, belopolti Jaka Jereb, tako bel, da si ni upal poleg nas zagorelcev nastopiti: dotlej se to leto še ni pomočil v Neptunovo področje! Tolikšna abstinenca sodi med rekorde, kakršni je tale: 601etna ženica na Gorjah mi je pred vojno izjavila da še nikoli ni bila na Bledu! Ali pa moj: navzlic tolikim kavarnam v Ljubljani nisem bil v nobeni že vsaj tri leta.
S solilebnikom sva si nakupila za na pot sadja, preiskušajoč mu zrelost na oči: saj pač ni bilo pri roki novega ameriškega aparata za merjenje godno-sti — dve kovinski igli vtakneš v hruško; ako je zrela, zvočnik globoko brni; če je golana, Je zvok oster. A Jereb naju je zavlekel v neko klet in nama naročal jedače kakor tudi pijače, misleč očividno: nahraniti potnika je najvažnejše filozofsko vprašanje, kakor je izjavil krčmar v Bjelevčevem »Zidanju srečnog doma« (33)
Treba je bilo dati slovo moštariji ali oštariji: avtobus skoraj oddrdra. Bil je trenutek, kakršnega je zajel v sonet J. du Btfllay in ga pohrvatil dr. SI. Ježid (Somnia vitae, 1933):
Sretan taj, što kô Odisej, iza svog puto-
vanja,
II« tko kao ona j. zlatno što steč« runo,
Kuéi se svojoj vrača...
Ej, da, potovanje danes ni več tako naporno. Včasi je bilo težje. Niponski pregovor veli: Razvajenčki morajo potovati, da se uženejo (kauaiko ua tabi na sase). Jaz nisem »kauaiko«, Cacek Nacek, razvajenec, zato je primerno, da nas prevozila preveč ne gujavijo.
Urno požira avtobus kilometre navzgor. Kako mičen in privlačen je pogled na sinje morje doli pod nami! Dobro pomnim, kako sva 1906 tod pešačila s pokojnim literatom in literradora Lojzetom Zbačnikom in me je pogled na morje navdušil za verze »Čolnarjem« (Dom. Prij.) in »Morje vri!< (Omladina). Prenočila pa sva bila pri madžarskemu logarju, ki je tolkel nemščino, zasoljeno s kakim hrvaškim izrazom: diese zid; ieh bin nicht feig (f&hig): zeajgel (Seeigel). O Slovanih je dejal: die Slaven sind unverschfimt, dem Herrn Gott sagen sie Bock, dem Teufel F r ac k. Za prenočnino in po-strežnino nama je računal točno 99 krajcarjev. Danes ga pač ni več kakor ni Lojzeta, ki mu je granata odnesla Čeljust v Galiciji. Ko bi bil zdajle z menoj, vem, da bi morju razodel svoje občudovanje z romantično ironijo:
Oh, jaz te ljubim i z srca, globin!
Opazka o Galiciji mi je obudila v pomnežu zgodbico z ranjenim vojakom in pokojnim cesarjem F. J. I. Cesaroet vpraša po tolmaču, kaj bi ei ta vrli ranjenec najbrž želel. Odgovor se glasi: klobaso, dolgo od ušesa do ušesa. Cesarost strmi ob tej skromnosti. Toda domiselni vojak doda: »Levo uho imam tu na glavi, na Dunaju, desno pa leži v gališkem strelskem jerku«. Seveda mu vladar ni mogel pokloniti tolikšne krvavice ali jetrnice.
Takšna klobasa od Ljubljane — Beograda — Ulcinja po do Sušaka in Šiške je poefcal moj potopis, medtem ko sem prvotno imel na umu le kratkega, kakor »Prochaska« Par ljudi mi je to klobasanje zamerilo. Nemara so Boi-
leau-jeva nazîranja: qui ne eaît se borner, ne sut jamais écrire, t.j. kdor se ne zna smejati, ne bo znal nikoli pisati-
Vem pa za dobršno skupino izobražencev, ki so to klobaso radi jedli. Te pozdravljam v duhu: à bon entendeur salut! Eni so hoteli, da bi klobaso še razvlekel. Tako na priliko naj bi bil v Boki omenil srbskega novelista St. M. Ljubišo. Tistega gospoda opozorim na to, da je o tem piscu v Zieu 1931 že spregovoril prof. I. Koštial, urednik I. Podržaj potem 1934, jaz pa v pričujočem žlobudranju v vrsticah o Budvi. Sorodnik bivšega voj. župnika A. Nartnika me je v pismu opozoril, da ee je ta gospod rodil na Brezovici pri Ljubljani in bil iz Istre pregnan 1. 1920, ne pa 1925.
Prišedši spet v Ljubljano sem menil, da hodim po Sevilji: toliko kutarjev je videti po nekaterih ulicah. Prvo noč so me ob Ljubljanici opikali komarji kakor v Budvi: vnovič sem se preveril, da mazilo pomaga eamo prodajalcu.
Ako sem zagrešil kako netočnost ▼ opieu, naj mi oprosti Dalmacija in Črna Gora. V takem položaju sem bil kakor Francoza J. Augarde in E. Sicard, ki sta objavila pred nekaj leti knjigo »La Yougoslavie«, letos pa še »Alexandre I., le Roi Chevalier«, kjer mnoge netočnosti utonejo v prisrčni toplini, s katero sta zasnovala obe deli. — Svoje ahasverjenje sem si dokaj krepko za uho zapisal ne kakor Ph. Amiguet ki priznava v članku o kralju Petru П.: »0 potu, ki sem ga naredil, sem ei ohranil prav raheil, skoro neistinit epo-min« (Jeunesse d'un prince, Revue hebdomadaire, 20. X. 1934).
Ko sem pred ma.lo leti poslal za mesečnik Auxilium Latinum v Brooklyn nekoliko prispevkov v latinščini, sem sklenil svoje pismo na urednika z znanim heksametrom:
Mîtto tib1 N a v e M, ptippl prorAqoe
oarentem.
Na podoben način se hočem sedaj posloviti od svojih čitateljev, a bolj po domače: Pošiljam vam liadijo brez nosa (adijo).
K	O N E G
X
adja določa svojo trenutno pozicijo na morju z merjenjem zemljepisne dolžine in širine —71 tistega kraja. Zemljepisno dolžino določi kapitan z neposrednim opazovanjem kdaj je poldne in primerja na ladijskem kronometru, kolikšna je ča-
ZGODOVINA LADIJSKEGA KRONOMETRA
IZUM GENIALNEGA TESARJA	}
Da se lahko izvrže vsi ti računi, mor» imeti ladja na krovu točno uro, krcuno-meter, ki zmerom kaže greenwinshaJd čas. Ladjeplovba je bila včasi, ko "ie niso imeli dobrih kronometrov srečolar, ker je kapitan na dolgih plovbah le e težavo in samo približno lahiko ugoto-
HARRISONOVI LADIJSKI KRONOMETRI 1 in 2 model kronometra št. 5 od zadnje in sprednje strani, 3 ladijska ura kapitana Cooka, ki je prvi objadral svet, 4 prvi model ladijskega kronometra, zgrajen pred 200 leti, 5 model št. 2, ki ni bil nikoli preizkušen, 6 model št. 3, na katerem je delal Harrison celih 17 let
sovna razlika njegovega kraja nasproti Greenwichu, skozi katerega teče ničelni meridian. Ker ima sončni dan točno 24 ur, je mogoče na podlagi dognane časovne razlike točno izračunati, za koliko geografskih stopinj, minut in sekund je ladja oddaljena od izhodiščnega ničelnega meridiana.
vil, kje plove ladja ter je na širokem morju ob slabem vremenu dostikrat popolnoma izgubil orientacijo. Zaradi te nezanesljivosti, ki se je dostikrat usodno maščevala, je britanska admiraliteta razpisala 1. 1714. nagrado 20.000 funtov sterlingov za tistega, ki bi konstruiral uro, s katero bi hilo mogoče še po šest-
tedenski plovbi določiti zemljepisno dol-fcino ladje z natančnostjo 30 morskih
milj-
. Človek bi sodil, da bo tako velikanska .nagrada podžgala iznajdljivost angle-Xfcih urarjev in da bo dobila admirali-teta ne samo enega ampak deset izvrst-înlh kronometrov. V resnici pa ni bilo Da ra^is prav nobenega odziva s strani «trokovnjakov. Naloge pa se je lotil preprost tesar iz Yorkshirea John Har-riaon, ki dotlej še nikoli ni videl kake Branke delavnice. Harrison gotovo ni vedel, da so se že pred njim brez uspeha
ce j siromašen, mu je denar kmalu pošel. Obrniti se je moral za pomoč na angleški geografski urad. Predložil je vse svoje osnutke kronametra. Toda urad mu denarno ni smel pomagati, ker so bili prav njega člani določeni za presojanje že izgotovljenih modelov. Harri-sonove ideje bd morale ostati za zmerom na papirju, če H se ne zavzel zanj najznamenitejši takratni londonski nrar Georges Graham, M je nadarjenemu laiku zaupal in mu dovolil 200 funtov predujma. S to pomočjo se je izumitelja po šestih letih trdega dela posrečila
Na levi: prvi Švicarski ladijski kronometer iz leta 1775. Visok je bil 87 cm in je tehtal 120 kg. Poleg njega precizen kronometer najnovejše konstrukcije. Na desni: isti kronometer, razstavljen na okrov (zgoraj) in mehanizem (spodaj)
bevffl s problemom take zanesljive ure eëenjaki kakor Huyghens in Leibniz pa ■nameniti urarji kakor sta bila Sully in Dnterte. In prav njihov neuspeh je bil kriv, da se poklicni angleški urarji niso upali potegovati za nagrado.
Harrison se je lotil konstrukcije kro-noroetra 1728 in ga delo poslej vse do smrti ni več pustilo iz svoje oblasti. Napravil je nešteto poskusov in poskusil nešteto izboljšanj. Ker je bil mož pre-
kanstrukcija prvega kronometra. 1735, torej pred 200 leti, je Harrison predložil admiraliteti uro, ki je po njegovi sodbi popolnoma ustrezala stavljenim pogojem. Ura je bila precej velika in je tehtala celih 12 funtov. Opremljena je bila s številnimi nihalnimi vzvodi, ki naj bi prestrezali motnje zaradi guga-nja ladje, že pri tej uri je Harrison izumil tudi poseben kompenzacijski sistem, M omogoča, da teče ura pri vseh tem-
peraturah enako. Vsa glavne kolesa prvega kronometra pa so bila še lesena. Uro je gnalo pero in je po enkratnem navitju lahko tekla 38 ur. S posebnim mehanizmom je izumitelj dosegel, da je ura tudi med navijanjem nemoteno tekla dalje. Na štirih številčnicah so kazali kazalci sekunde, minute in dneve.
Kronometer so 1736. spravili na ladjo »Centurion« v Londonu in izkazalo se je, da je mehanizem brez napake funkcioniral vse do Lizabone. Na podlagi prvih uspehov je geografski urad dovolil Harrisonu nekaj predujma, da bi mogel nadaljevati započeto delo. Od 1737 do 1739 je Harrison res konstruiral nov model kronometra, ki je bil pa razen nekaterih izpopolnitev samo povečana kopija prvega. Ta kronometer, ki je tehtal 102 funta, ni nikoli prišel na preizkušnjo.
Celih 17 let je preteklo, preden je Harrison konstruiral tretji model. Ta ura je bila že dosti manjša, bolj kompaktna v konstrukciji in je tehtala le še 66 funtov. Mehanizem je bil sestavljen iz 753 posameznih delov in je imel celo vrsto popolnoma novih elementov. S posebnim mehanizmom se je ura avtomatično navijala vsakih 30 sekund. Izravnavanje temperaturnih učinkov je izumitelj dosegel s kombinacijo kovin, ki se pod vplivom toplote različno močno raztezajo. Te tako zvane dvojične kovine (Harrison je uporabljal združek brona in jekla) so njegov popolnoma samonikel izum in se še zmerom vsesplošno uporabljajo v urarstvu.
Ta kronometer je Harrison izročil v kontrolo 1758, in prosil hkrati za obljubljeno nagrado. Med tem, ko so se vlekle formalnosti zaradi izplačila na se je izumitelj s svojim sinom lotil konstrukcije četrtega modela, ki ie bil zamišljen v prvi vrsti kot kontrolna ura za preizkušam tretji kronometer. Ta model je bil že zelo podoben današnjim žepnim uram. Vse kolesje je bilo spravljeno v dobro zaprtem srebrnem okrovju, prav tako kakor pri današnjih urah, le da je bila cela reč dosti večja in bolj masivna. Navijanje je bilo tako izpopolnjeno, da je delovalo vsakih 7 in pol sekunde. Ker je bil četrti model prav tako precizen kakor tretji, pač pa dosti bolj priročen, se je angleška admiraliteta odločila, preizkusiti samo slednjega. Kronometer so vkrcali na neko ladjo, ki je odplula proti Zapadni Indiji (Srednji Ameriki).
Kronometer je šel na prvi vožnji tako točno, da se je na Jamajki izkazala napaka ene same morske milje, dasi je bila v razpisu dovoljena tridesetkrat večja toleranca. Zaradi te presenetljive točnosti so boli vsi mornariški častniki prepričani, da je bila točnost pač samo slučajna in zaradi tega je zahtevala admiraliteta novo preizkušnjo pod ostrejšimi pogoji. Leta 1764. so kronometer iznova vkrcali na ladjo in glej: po pet mesecev trajajoči vožnji je nanesla napaka zaradi netočnosti ure samo 10 morskih milj, namestu 30 milj po šest-tedenski vožnji, kakor je zahteval razpis.
Tretjo neoficielno preskušnjo je doživel Harrisonov kronometer nekaj let kasneje. Ko je namreč slavni Cook drugič in tretjič objadral svet, je imel s seboj na krovu točno kopijo Harrisono-vega kronometra, ki jo je zanj izdelal neki londonski urar. Ta ura je tekia leta in leta v najtežjih okoliščanah tako točno, da je Čook ni mogel dovolj pre-hvaliti.
Harrison je torej do kraja rešil problem, nad katerim so obupali najboljši fiziki njegove dobe. Vsi so mu priznavali uspeh, le geografskemu uradu se ni mudilo za izplačilo nagrade, šele 1765. so mu izplačili prvih 10.000 funtov, toda še te pod pogojem, da mora konstruirati še dva nova kronometra, ki naj bi se preizkusila pod še strožjo kontrolo. Dasi je bil Harrison zdaj že v sedemdesetem letu in mu je vid že močno opešal, se mu je vendar posrečilo, da je s pomočjo svojega sina izdelal še peti kronometer, ki je bil izboljšan posnetek četrtega modela. To uro so dolgo kontrolirali na posebnem observatoriju in najbrže še ne bi bili tako zlepa končali, da ni angleški kralj s posebnim zakonom pred parlamentom dosegel, da so 1773 izplačali izumitelju tudi drugo polovico nagrade.
Tri leta kasneje je Harrison umrl. Prvi štirje modeli njegovega kronometra so bili proglašeni za narodno last in postavljeni v observatoriju na Green-wichu, toda samo kot častitljive relikvije, zakaj angleška urarska obrt in posebno tudi švicarska sta takrat že v serijah izdelovali ladijske kronometre in celo že boljše od Harrisonovih, na katere so počasi popolnoma pozabili. Neki angleški častnik jih je 1920 po naključju sp°f. odkril nekje med staro šaro, toda
т tako obupnem stanju, da jih je komaj prepoznati Celih 12 let, do 1933, jih je popravljal in častil, dokler jih ni spra-
Z
4
"yETl ele v svojem tridesetem letu C1 je postala Zebica človek: nih-če ji ni več ukazoval, kaj naj de-
X la in kako, niso gladali, koli-Л ko poje, kdaj vstaja in lega - spat. V tem oziru je bila popolnoma svobodna. Pa še več: bila je žena, imela je moža prav tako, kot recimo Lesjačka na Gabrovcu ali gra-sčakinja na Potočju. Imela je celo svojo kočo in košček zemlje, česar je pogrešala mnogokatera ženska na Zale-ščaku, kjer so živeli sami gostači in viničarji. In še denarja je bilo pri koči: Zebičdn zaslužek zadnjh tr<*h let, med njimi eno leto na graščini na Potočju, Rožir pa je tudi vsako zimo napravil dvajset do trideset košar in košev in jih vnovčil, denar pa skrbno shranjeval.
A kmalu so ee pokazale tudi težave. Zebica je bila v tridesetem letu, sicer nekoliko šepava, v lice ne r»vno lepa, a daei majhnega vendar polnega in zdravega telesa. Rožir pa je bil v letih in že od nekdaj bolehav.
Prve mesece njunega skupnega življenja se je sicer pomladil, bil razposajen in neugnan kot mlad fant, potem pa je kar vidno kopnela njegova moč. Sprva je Zebica potrpela, kmalu pa j a postala sitna in zadirčna. Po ves dan je godrnjala okoli koče, na večer pa ei je že dobila kako delo, da ji ni bilo treba leči z Rožirjem.
In potem je bila Rožirjeva hči Micka, ki ni pustila Zebice v miru. Ko sta bila v oklicih, je nenadoma prišla, ves dan kričala nad Rožirjem, zmerjala Ze-bico s »škilasto vlačugo«, pljuvala pred njo in očeta, ki ga naj bo sram, da ga je — starca — znorela taksna >svinjeka kugac. Potem je ni bilo nekaj masecev; a na pomlad ie spet prišla, pretaknila vso kočo. zmerjala Ze-bico in Rnžirja in jima odnesla nekaj denarja. Zebica je prvič in drugič še
vil v prvotno stanje. Harrisonove ure zdaj spet teko v Angleškem muzeju v slavo genialnega laika izumitelja, nj
potrpela, a ko je prišla tiste dni tret jič, se ji ni uklonila. Bila je sama doma, Rožir je bil odšel s košarami. Ko je videla, da prihaja po hribu navzgor, je zapahnila vrata. Micka je trkala, dolgo stikala okoli hiše; nazadnje ji je le Zebica zakričala skozi okno:
>Da ne boš kaj odnesla, tatica pote-peneka!«
Micka je bila močna, nafeajkrat je sunila v trhla vrata in vdala so se. Sedaj sta si skočili v lase. A tudi Zebioa ni bila kar tako. Lasali in metali sta se, vpili in kričali, da je bilo po Zale-ščaku kar veselo. Ne dolgo in Micka je priletela čez prag in padla sredi ceste. Zebica je naglo zaprla vrata in jih tiščala z vsemi močmi. Micka v svoji onemogli jezi ni mogla drugega, kot da je pobila šipe na obeh oknih. A od tedaj je ni bilo več.
A bile so še druge težave. Zebico, ki je iz dekle postala nenadoma kočarka, je neznansko jezilo, da so prihajale kokoši bližnjih sosedov na njen sadovnjak in celo v vrt. Tem bolj, ker ei je tudi sama dobila tri kokoši, petelina in par rac. Mnogokrat je opoldne, ko sta z Rožirjem napasla čredo, prihitela na Zaleščak, samo da vidi, če je katera kokoš na njenem. Seveda jih je vselej nekaj našla, Vsa besna je metala vanje kamenje in drva ter kričala, da so jo morali slišati daleč naokoli. Bolj so se Zaleščani jezili, da ei jih ta haloška »svinjska flacka< drzne blatiti, bolj je postajala občutljiva in brezobzirna. Kar je njeno, je njeno! Težko sta si z Rožirjem prislužila, nihče jima ni nič podaril, zato pa naj puste v miru, kar je njunega.
V dobrem pol letu se je Zebica spremenila, da jo je Rožir komaj še spoznal.
A najhuje je bilo, da je začela ogo-van'ati gospodinje v Zalesju. Moj Bog, Rožir je dobro vedel, kako je treba. Če je pri kakšni hiši še tako slabo jedel, tega ni raznašal. Nasprotno, še
E B I C A
ANTON INGOLIČ
NADALJEVANJE
hvalil je. Tako se nikoli nikomur ni zameril. Zebica pa ni mogla držati jezika.
Sprva se je gospodinjam dobro zdelo. Zebioo so neprestano nadlegovale z vprašanji, pozneje pa, ko se je izkazalo, d>a razen petih, šestih gospodinj nobena ne zna dobro kuhati, so se ogorčene vrgle na Zebico.
»Ta haloška krivogleda potepenka nas bo učila kuhati! Za njo je še 6lan krop predober!«
A dajale so jama kljub temu boljšo in izdatnejšo hrano, da se je celo Ro-žir čudil.
Ko se je Zebica nekega poletnega večera vrnila iz vasi, je pogrnila račko. Dolgo jo je iskala, nazadnje jo je našla na sosednjem sadovnjaku z zlomljeno nogo. Zbesnela je.
»Vse bi mi radi požrli. Kokoši, pure in race bi si redšli na mojem, kradli mi travo in deteljo, če pa stopi moja raca na vaše, pa bi jo kar ubili. Naj
mi pride samo ena vaša kura na moje, žive ne boste videli«.
Odslej je skrbneje pazila. Včaei Je celo sredi dopoldneva ali popoldneva prišla nenadoma z gmajne. Končno ee ji je le posrečilo, da je z dolgo fižolov-ko ubila sosedovim velikega purana.
»Na tu imaš, da boš vedel, kje ja tvoje in kje je moje!«
Zato pa je našla čez nekaj dni svojega petelina na pragu s prerezanim vratom.
Jeseni, ko sta hodila po be(ro, so jim* tu in tam dali za nameček:
»Le nesita, saj to je zadnja«.
Neke januarske noči pa je Zebico prebudilo čudno prasketanje in pokanje. Ko je odprla oči, je opazila, da je ▼ sobi svetlo ko podnevi. Sprva je. mislila, da je že dan, a takoj nato je čutila, kot bi ji na prsi leglo nekaj težkčfea. vrgla je odejo raz sebe in planila e postelje. Soba je bila polna dima, zunaj pa je gorelo. Pograbila je obleko in po-
ZADNJX BOIoETNI ŽARKI
tegnila Rožirja s postelja ter planila iz sobe. Tedaj je butnil vanjo gost dim, nad seboj pa je opazila plamen. Duši-lo jo je.
»Gori! Gori!« je vpila in tipala po zapahu na vežnili vratih. Komaj ga je našla. Takoj za njo je planil iz koče Rožir. Opazila sta z grozo, da je vsa koča v plamenih. Niti v sobo nista več mogla.
Ko blazna sta tekala pred hišo, re-Sila prašička, kokoši, iztrgala plame-
1 Z
RUY DO VOUGA
(J. P. da Silva T a va res)
V galerijo eliik s portugalskega parnasa-glej Lj. Zvem 1933 — morem po zaslugi ■veéuiSiiliâkega prof. R. F. Knaipiča v Lizboni obesiti ee podobo našegla naslovnim, ki iatoe obhaja svojo 50 latinico.
Joâo Pedro da Silva Tavares
Po končanih srednješolskih naukih je Joâo Pedro da Siilva Tava,res krenil preko екше luže ter ostal 4 leta v Brezi! u, kjer je objavil zbirko verzov Brados da Mocida-de (Mladostni vriski). Vrnivši se domov je dal uprizoriti v Nar. gledališču svojo lirično komedijo Duelo d' Amor. Odmev iz svetovne vojne je njegova pesnitev Na Solidao doe Mundos (V samoti svetov), uvod ji je napisal Dr. J. Dantas. Poslej je izcal roman Por eni tire searas (Med žilnimi polji). Skoro visa dela so doživela po nekoliko naklad. Povsem pripravljene aa tisk ima še diva romana in tri snopi če stihov, od teh je eden pokrajinskega značaja
nom kako malenkost, sekiro motiko ia kričala: »Gori! Gori!«
A dolgo ni bilo nobenega človeka. Mnogi so sicer opazili ogenj, a ko so ee prepičali, kje gori, so spet legli: »Prav se jima godi!« Tistih nekaj ljudi, ki je prišlo, pa ni moglo ničesar rešiti, ker ja bila koča lesena, krita s slamo, studenca pa daleč naokrog nobenega.
DALJE
SV E T A
V rokah imam pravkar izšlo knjižico Mulhe res de Biblia (Svetopisemske žene), kjer je nasenčil usodo 23 žen, omenjenih v bibliji. Tu nastopa pretresljiva Agar, zanosita Rebeka, strastna Šaloma, še danes aktualna Sate, nežna Marija, iitd. Stoke ee krepko očrtane, Eva n. pr. je: Ella e a eaincao da Cairne em plena força. E toda a seduccao da Primavera, Tem a doeura humillima da corca E as fortes vibracoee d' uma panthera— t. j. ona je spev polti v polni sili — je ve» zapeljivost pomladi — ima pohlevno milimo ko srna — in čvrsto drhtenje ko pemte-rica...
Taivaresove kiitice razodevajo raznotere oblike vmes sonete, tercine, svobodne kombinacije. Prežeta pa so z vzvišenim бит-etovom. Njih melodiomost pogosto kaj i-zaS-va skladatelja.
A. Debeljak
NAPOLEON _ GRŠKEGA RODU Î
že v srednjem veku so živele po Italiji družine e priimkom Bonaparte. Ena njih, lombarde ka^ je po vsemi videzu vir za Bucmaparte na Korsiki, kjer se je nasta. nila v 16. stoletju. Italijanski Buonaperti pa ni/so menda nič drugega ko gorski K a. lomeros, priseljeni ia juižnega Pelopomeza, kakor družina Jatroe, ki je poitalij&n&Ua svoje ime v Medici, medtem ko eo prvi prevedli Kalomeros ( »dober deleži ) т Buiona—parte. Veliki Korsičan bi bil po. takem hélenskega pcikolenja, v daljnem sorodstvu z obiteljo Kommenov, priseljenih v Cargese na Korsiki pod imenom Stefanopolis, v spomin na Štefana I, velikega borca z mamiotskih gorâ.
LITERARNEGA
IZ OZNAKOSLOVJA
O Barabi in o barabah
V	Lukeževem evangeliju (XXXVTC, 18) se bere, da je Pilat vpraàa.1 Jude, ali ielé, da izpuste Kristuea aH pa drugega ujetnika Barabo (hebrejski Bar-Ab ba), ki Je bil zaprt zaradi javnega upora to umora, oz. uiboja. židje so odločno zahtevali, da Izpusti Barabo. (Evangelist Marko piše podobno; Janea (ХУ1Ц, 40) pravi le, da je bil B. razbojnik). Zato je bil Baraiba pcmiložčen Kristus pa usmr-čen.
Pri raznih krščanskih narod'ih je po. stalo 1 a e t n o iime Baraba s časom občno ime (apelativno) x razni, mi pomeni. V elovenàôini je izraz baraba (a izvedenkami barabica, barab on, baraib&ki in baraibstvo) močno rabljen v pomenu »mailopridnež, ničvredne nepridiprav«. Ne vem, zakaj Pleteršnik te besed« ni apxejel V svoj 6 lovar—menim pa, da ai zavzemal tako čudnega «tališča ikakor »Académie Française ki nmogiih že dolgo sploàno rabljenih besed ni eprejeda v svoj »Dietdannaires in za. to dobila častno ime »Cokla francoščine«. V srbohrvaščini Je baràJba =Schundkerli izizvedenki ste baraberlja Schofelwelt ' in barâJbisatl cnscOmfteu eehanzen» — e temi berlinskimi i.n Židov', skiimi lokalizml prevajata Kaoersa in Rietlč te tri teraze v svojem srbsko— neomàkem slovarju!
Na Južnem Poljskem je baraba—italijanski železniški delavec.
Nemci na srednjem štajerskem pravijo furlanskim im laškim delavcem pri gradbah parâwa (kar bi se pisalo Baraber, prim. — rauwa=Râuber, eiilwa=Sil)ber, gerwa—Genber.)
Neonel na Pruskem uporabljajo izraz barab as z® azinačbo velikega to zagovedmega fanta ali moža.
Druigi Nemci eo pretvorili biblijsko ime po »ljudski etimologiji,: v Ba.hn. rabecz^eieeniSki delavec (dobesedno t»že-leani^ki vrani).
V	območju benaéfce italijanščine n. pr. v Trstu Je beseda barat»0b)a Istovetna % obašenjakom, hudodelcem, hudobnežem.
Med Madžari je baraibà peovka; natančni pomen mi pa ni гпал.
Tudi nekatera droga lastna imena v Wirtiji so poetala mednarodna, občna limeina n. pr. Judež, Kajfež, Herodaž Sa. veUPavel, Kanj, PuAifarka, Suzana,' Salomon to' dr.	J. Kostl&l
i.ničvrednež, t. ničvreden evet ». trdo
Ù^Miti Д^УДјС}
ALI SO DEŽEVNIKI INTELIGENTNI?
Čeprav zveni to vprašanje kakor šala, je vendar povsem resno mišljeno. Ze Darwin se je bavil z raziskovanjem inteligence de-ževnikov in je prišel do zaključka, »da oči-vidno kažejo neko stopnjo inteligence in ne slede zgolj slepim instinktivnim nagonom«. To je izrekel slavni geneolog še tiste čase, ko znanost o duševnih sposobnostih primitivnih živali ni imela tako visokega mnenja kakor zdaj.
Deževnik čepi podnevi v svojem rovu, ponoči pa pomoli glavo na prosto in začne v krožnih gibih otipavati z njo svojo okolico. Vse kar otiplje: listje, borove igle, slamnate bilke in slično, povleče — in sicer s silo, ki mu je človek ne bi pripisoval — v svoj rov, da se pozneje od tega hrani. Darwin je ugotovil, da ravnajo deževniki pri zbiranju hrane, prav tako kakor bi ravnali ljudje. List zagrabi n. pr. pri konici, dvojico borovih igel pa na tistem koncu, kjer sta zraščeni, tako da je mehanični upor zmerom manjši. Tudi majhne, iz papirje izrezane in z mastjo namazane trikotnike je deževnik zmerom potegnil z najoatrej-šim koncem naprej v rov. Darwin je iz tega sklepal, da imajo deževniki neko sposobnost razlikovati oblike in po tem takem tudi neko stopnjo inteligence. Po njegovem mnenju bi moral namreč samo podedovani instinkt pri poskusih s papirnimi odrezki odpovedati.
Marsikaj torej govori za inteligento deževnikov in vendar so bili na napačni poti Darwin in drugi prirodoslovci, ki so se za njim bavili s tem vprašanjem. Mangold, ki je z veliko potrpežljivostjo opazoval gliste pri njihovem početju, je dokazal, da se list, če ga deževnik večkrat zagrabi, sam po sebi, po prirodnem zakonu zaradi uporov, ki nanj delujejo in zaradi krmilnega učinka listnega peclja obrne s konico naprej. Popolnoma drugačna je reč z dvojico borovih igel. Pri konici imata igli drugačen — naj-brže slabši — okus kakor pri bazi in to je tudi vzrok, zakaj ju deževnik zmerom prime na tistem mestu, ki je tudi mehanično ugodnejši. Pri listih je pa okus žilja na vseh koncih enak in prihaja v poštev zgolj poprej omenjeni mehanični moment, kakor je spet Mangold dokazal z duhovitimi poskusi.
Iz vsega se vidi, da je le istočasno učinkovanj« več drobnih faktorjev tisto, kar se nam na površni pogled razodeva kot inteligenca deževnika. V resnici deževnik nima pameti, ampak kvečjemu okus. vp
R À D I O
\ Valovna policija poroča
V stvarnem tonu, ki nalikuje skoro policijskemu poročilu je poročala »Union internationale de radiodiffusion« — Mednarodna zveza za nadzor oddajalcev v Bruslju: »Izmed 80 evropskih oddajalcev, katerih valovne dolžine smo stalno nadzirali, je v minulem mesecu 40 postaj oddajalo poročila s frekvenco na deset nihajev natančno. Le dunajski oddajalec se ni odmaknil niti za en sam nihaj.« Brezdvomno se bo pri tem poročilu marsikdo začudil. Kajti nemogoče se nam skoro zdi, da more obdržati postaja z 591.985 nihaji v sekundi tekom 4 tednov nihaje na 1 nihaj natančno, posebno če pomislimo na običajne dinamostroje s frekvenco 50 nihajev. To izredno preciznost oddaje povzroči majhna ploščica iz kremena, ki ima obliko kroga in velikost dvodi-narskega novca. Tresljaji kremena krmarijo električni tok v elektronki, ki ga nato nove elektronke ojačijo na sto kilovatov. S sličnimi uravnalci frekvence so doslej opremljene postaje v Stokholmu, Budapešti, Beromunstru in Muhlackerju. c
Mikrovalovi
Na podlagi pretiranih poročil Marconija so elektromagnetni valovi z valovnimi dolžinami od 1 dm do 1 m — tako zvani mikrovalovi že precej časa predmet razni b sen zacionalni vesti. Ker so si namreč običajni kratki valovi (val. dolž. 15 do 80 ш) hitro in s pridom utrdili pot v brezžično poročevalsko in radio službo, so pričakovali to tudi o mikrovalovih. Toda v resnici se ti valovi z ogromnimi frekvencami) 10 cm dolg val nastane pri 3 milijardah nihajev v sekundi) vse preveč po lastnostih približujejo vidnemu elektromagnetnemu valovanju _ svetlobi, ki je po svoji razsežnosti omejena na 30 km. Zato pri teh kvazi-optičnih valovih o prenosih na velike razdalje ali celo preko oceana ne moremo govoriti. To je uvidel končno tudi Marconi, ki je zapisal o tem v ameriški reviji: »Electronics« dobesedno: »Čeprav se mi je posrečil sprejem 60 centimeterskih valov na razdalji 258 km (?), kar je osemkratna razsežnost svetlobe, so mi nadaljnji poskusi pokazali izredno spreminjavost razširjanja teh valov, ki še povrh vpliva nanje letni čas. Zato ti valovi za trgovsko važen prenos na velike razdalje niso. Le v območju optičnih valov (30) km) more z niimi prinašati brezžični promet med otoki in kopno zemljo večje koristi.« S tem poročilom je torej popravil Marconi evoie napačne trditve ter obenem dokazal, da je nemogoče praktično izrabiti mikrovalove. Iz Marconijevega poročila pa izzveni prav jasno spoznanje; da je namreč potrebno mnogo poskusov in precej tr-
dega dela, preden se more prilagoditi novo odkritje praksi.
Telefonska zveza med Nemčijo in Niponsko
Nedavno je bil otvorjen telefonski promet med glavnima mestoma Nemčije in Ni-pona, kot četrta prekokontinentalna telefonska zveza Nemčije. Prva je bila zveza z Buenos Airesom, druga s Siamom, tretja pa z Venezuelo.
Zvezo omogočajo kratki valovi. Za oddajo teh valov so zgradili v Nauenu nov oddajale^ (50 kw) z anteno, ki je sestavljena iz množice dipolov. ki jih nosita dva visoka železna droga. Na ta način more torej nau-enska postaja vsmerili valove ločno proti vzhodu. V Tokiju prenaša telefonske pogovore posebej zgrajena oddajna postaja z valovno dolžino 30 metrov. Le-te sprejema postaja v Beelitzu pri Berlinu. Dasi sta v Niponu oddajalec v Nazaki, ki je 40 km sprejemna postaja pavKomuru, kije40kin oddaljen od Tokija, se telefonski pogovor med Evropo in Daljnim vzhodom ne razlikuje od telefonskega pogovora na kratko razdaljo. To popolnost v prenosu sta omogočila oddajalčevi krmilni pripravi iz kremena in elektronka, ki preprečava fading.
Le eno hibo spričuje opisani telefonski promet na razdalji 9000 km. Postaji sta v svojem poslovanju omejeni na evropski čas od 8 do 12. ure. Kajti tedaj ko je v Berlinu poldne, je v Tokiju že 8 ura zvečer.
S pomočjo umetno napravljene: »sintet-ske jonoefere« (umetne heavisidske plasti) se je posrečilo inženjerjem »Ameriške ra-diodružbe« oddajati in sprejemati deset centimetrov dolge elektromagnetne valove na razdaljo dveh milj. Ta uspeh bo zlasti koristil razvoju televizije. Kajti kakovost brezžične preneàenih sïik je tem boljša, čim krajši so valovi.
(trna)
H. Pause: VESELA DRU2BA
№	H	H
SB t A Ц Q
PROBLEM 128
»Western Mornlng- News«, I. nagrada
Mat v dveih potezaih
Rešitev problema 127 1. c2—c4, MXc3(a) 2. b2—b4+, a4X
ta, 3. Thl—al mat. 1____ aA—a3(b),
2. TW—b5+, Ka4, 3. b3 mat 1____Sd7—
b6(c) 2. TWXb6, вА—аЗ,, 3. Таб mat Sicer ne težko, toda elegantno.
ZA BISTRE GLAVE
262
Kdo je ta sorodnlca? v'se tvoje tete so umrle, živi le ena sestra tvojega ujca. V kakšnem sorodstvenem razmerju je do tebe?
263
Riba neznane relikostl Neka riba Ima 9 cm dolgo glavo, nje rep je tako dolg kakor glava in polovica trupa, trup pa ima skupno dolžino glave in ■epa. Kako dolga je ribat
264	--T
Premeteni kmet
Kmet je peljal 10 vreč žita ▼ mlin, po poti je 1 vrečo izgubil. Ko je prišel do slina, je dejal mlinarju: »Pripeljal sem ti 10 vreč žita, da ml jih zmelješ.« Nato mlinar: »Pa je le 8 vreč.« — »NI res, deset
jih je,« je odvrnil kmet. »Jaz jih vidim )• devet,« je odvrnil mlinar. »Jaz ti jih p» naštejem deset,« Je rekel kmet in začel Šteti, kazoč na posamezne vreče: »10—9—8—T —6 in potem jih ostane še četvero, 4 in в pa je 10, mar ne?« Ali mož ni imel prav?
Rešitev k št. 259 (Problem z vžigalicami)
vokotne trikotnike, tvorijo obenem drugi, manjši kvadrat v sredini.
Rešitev k št 260 (Avto in njegovi gumasti obroči) Avto šteje 1 leto, obroči tri četrt let». Rešitev k št 261 (Dediščina s komplikacijami) Rešitev te naloge je takšna:
OBREZOVANKA
!	Craesus	4 _
čirfk sedem da vseh športov vzor. I>ve apred m dno zad odbij, pa brž se prelevi ti y štor. Ta mrtvi tns kar oživi, ko roj čebelji vanj se vaâli. Odfcmi zadek in poglej: gospod po Ceâki, Poseki vsej. Odrežeš li mogotcu àkric, pa v veanik eovmkme se možic. Se amrt ladajmo prvi polovici, a konec obtiči naj v tej vratici.
REŠITEV uganke v àtev. Kopanje, panj, pan, pa, a.
UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NACEXNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIK AR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK PRAN JEZERÔEK Uredništvo in œoava v Ljubljani, Knafijeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 4L—, po nmnnflalrth dostavljena Din S.—<