Speđizione tu abbonamentA postaj«. — Poitnfna platana ▼
teto LXXVM št. 21
Ljubljana, torek, TI. januarja 1942-XX
Cena 40 cent.
uredni8tvo Ot uprava
tOCT^TU^O ZASTUPSTVO sa ogl&ae la Kraljevine Italije m inozemstva tma l MOM PIBBMCITA ITAIJANA & HTTANO
:-'"H!JA.NA PUOCJLLNLTETVA ULJCA tw —TKLEFON: tl-ZZ, S1-2&, al-Z4, SI-U ta «1-1
_Ixhaj» vamfe dan opoldne. Mesečna naročnina a*— I* £a inozemstvo: 15.20 L*.
CONCESSIONARlA ESCLUSIVA per la pubbliclta dl provenienza itallana eđ eBtftim: UNION« PUBBIJCITA ITALIANA 8. A- MILANO.
Giornata vittoriosa
Ingenti quantita dl mezzi eđ armi catturate o đistrut-Ce al nemico — Un inrpcrtante ccnvcgllo arrivato in Libia
U Qttart««*re Generale dell« Forz*» Armate cr.mnnln in data. di 26 ^ernriio In te hollettlnn di pii« rra n. €02:
Nefla jiomata dJ lerl le f"rze mnt« r ra^'t*- d« TAs-u- op* rantl n* !la regione a nora-»-st   «u    \"<-i:iWa,    han no    duram' nt<* battnto jfrformarlonl ron/z-it ' inzl« «*i Inflis^-' n*!o r»d fra\iv<*imo p*"tllte. 38
C5:nnoni e fra. aut«.b!lndo e r:»rr1 armn'1. a^nni d« i q?iali di r f cntls imo tipo amo-ricnr~. 1 • r« j»!.tni. ::n trr:in niiT'Tn di aDtnfnf77i. Irj»-nfi ijMartltat'* • «»< nvm>:nn| «♦ materin!i bellirl tnrrt: n«-Ila vittorloaa fittr. Mfffi ria. le mi proporzlonl t rado— ad anrmntt.\ e cmtaSa pajMl strpna-neon:- t>- :•» nt»tri repartl: quel!< no-
mfc^e. ' •» ;i r»f r >rrente. si ri.i^uniono bi 118 p*'/ri d'arti;r. rja. 239 fra rarri ar-mati c aMtoh?in«!at«», 28 a* r. i ..!tr*- 1000 prisi^nn-ri. ntit. riali e autom* zzi in jrun-dissima qiiantita.
Ylnl#«nt<   trmp«^t^ di  %abbia  hannn iin-* i   il'<-  a\i ••• »ni   itallana p t^dr-nrri <!' I ~ »»tare   pile  f^rr*'   t«rr^«*tr1.  nrdla hatta-cna.   la  no*»sente   roop< razione  dei giorur preced^nti. T n    Hurri' •:•■> ^tntn ahbat-
tntn. Trt- n'>»-fri vrlivnll nnn «*ono ritnrnati
I i   ininort-'n*'1   rnnvn<rHn  a  arrivato in l      ,   pf>n^t?"tf  11  vinlentn  od insl«t«*n*e -a*-1    nrmirn. D<dlo nMT>*.»rn*<» navi rhr lo enmpnnevan'v »ina, r*«>»T»lta. a «jti< cr^niva ir. nT.. »*«>r?!\i   «*oio   tr»v»T»" I*"
qnah   fasr»"ro:it     n«*ia   oua«M   totalita su t'irr>.."r.Vrp dl M'orta. srno n""ual-n».        jriuntr     c».-«itir*-»7roriP. N'^Mmo de**-|f
tv> \ i   'i  srorta ha rltv rtatn  U   n-in-mn danno.
f"n i. stro •w)mm<irg:ir>ilr nnn «> rirntrato aT*:' h:»«--e.
Cili nbipttfvl di ^f-'ta «»on • stati ^1 cr-^ti con homho ni tuttl t raiinri prnvnoanflo grandi  inrf-nili r rnn*«id*r«*\oli distrnrinn!
Na vzhodni fronti nefrrestnnš boji
fa Hitlrrjeveta clavnesa Mana. 26 jan
Nemško vrhovno povelrništvo je objavilo dsnes naslednje poročilo:
Na   vzh« dni   fronti neprestani boji.
Na monu ob Angliji ^o bojna letala v pretekJi no< i rapadno od Pembroka vec jo tovorno ladjo i bombami tako hudo po-šk-.i.Iovaia. da sr računa z n;eno izgubo. Nadalje s« letalske sile ponori napadle neko  loko  oh   :i:/no7ipadni  obali otoka.
V neverni Mrki <>o nemški in italijanski oddelki 7a«ledova1i pora/rnrea sovražnika in ma prizadeli v srditih bojih nadaljnje težke »rrube in materialno škodo. Samo včeraj fe bilo zaplenjenih ali unifrnib 56 ok'nnnih avtomobilov. 38 topov   in   mnoeo   drugih   to inih potreh^r'n
V Srede7emlhi so nemška bojna letala severno od Tohrnka napadla oddelek bri-tan^keca hrr dovja in z bombami /.*«Jela laž;o kr-'žarko.
Skupine nem^kh bornih letal «o podae-▼i napad'e tetal?5re HaTfar na otoku M.^Tti In so z bombami zadele hanearje ter leta^ na tleh N>m^ki lovri c0 prt tem v ietnlskih   spopadih   sestrelili   8 britanskih
lovcev, ne da bi *ami izgubili kak aparat.
qo letal v treh dneh
Berlin. L.    . r   s   Iz p i vira se
dtaznava, da so Sovjeti tzguMll v zadnjih
. treh dneh 90 letal. Dne 23   januarja so
z r 1 i' ^ ef » K'h ivobo;ih i*i zr> radi delovanja protiletalskega topn!st\-n aL uničenja na tleh «*kupno 27 letal, dočim so Nemci tega dne izjpibiii simo eno letalo Dne 24 januarja je sovražnik iz^u bil nadaljnjih 40 letal in včeraj zopet 2T letal V teh zadnjih dneh se samc eno nemško letalo ni vrnilo na op risč<
Finski odsek
Hel*inkt, 27   Un. s   Včerajšnje   p*t■•č:'i, •• nt-'1.1 n-ravi:
V z.-!(?nj:h 24 ti-ah so b:xa »ćnUv'to za na fmnti Kjrc' r*inc skadi^ča :n
ta s«,-*-: a s-ATi/:i'k i. Moćan oJdelck *y\ra7 nko\-. ki  fe p<ro i rl v na»c t>o!«>ža:c   je bM o.Jbir s pehrfo  Ni frroti Svr;i r>Ho;c-*r-n-?Jc   tonn-šk: r^enj   N'a'a prboCa   pc oAb":i yt,r r»<r7ku<e aoarra2trib iratrrJ. ki so se s&u-šnlc pri K! 73. t i na im polo/ajem  F:n-ko t< »r>-n "tvo  ie nTcrrc-:i!o oddajo tmrn/ne pn> nde. Mir. ki ie vladal na  in/nem od sfku srenre v v/h   'n; Karelij;. V ^cvemem •vu se nad-'Iiuir izredno živahno dcTo-vanje ratro! / rvSeh st~ani  N*a iu/ne^n o<i-9cku frr>nte i  * ' 1   Ini Karcliii. V *evrmem j t- ^nlštvo sestrelijo enega sovražnega lovca.
Splošni vojaški položaj
Na vzhodu gibalna zimska vojra — V Libiji se je angleška ofenziva izjalovila — Položaj na Daljnem vzteidu
Berlrn, 27. jan. s Proučujoč splošr. pa> jaški položaj ugotavlja berlinsk; t:sk. da So Se Churchillu. čigar govor v spodnji zbornici se napoveduje, zrušile vse nade. na katerih je b:I zgrajen njegov sporazum z Rooseveltom Tako zvana velika sovjetska ofenziva, od katere je Churchill pričakoval preobrat na vzhodni fronti, s© je pretvorila, piše »Nachtausgabe*. v gibalno zimsko vojno, v kateri imajo rdeči ogromne izgube, ne da b dosegli kakšen važen strateški uspeh Značilno je glede tea;a. da skušajo zadnje angleške vesti iz Moskve potolažiti javno mnenje z izgovori na velike možnosti operacij v prihodnj. pomladi.
Z vzhodne Azije je prišlo poročilo o aktivni vojaški intervencij Tajske, k. oja-čuje japonsko vojno silo s š.ev.ln mi di-viziijam.. dočim Japonci povsod napredujejo in ogražajo celo Avstralijo. Roosevelt je obljubil Churchillu da bo mobilizira! proti osi in Japonsk: ves amerišk; kontinent, na konferenci v R.u de Janeini je pa bil dosežen  samo kompromis političnega
7n ičr.ja. Churchill je doživel izredno pav Sanje kr ze angleškega imperija, o čemer priča napeto stenje z Avstralijo. To nco polomov mora zdaj Churchill na ršenkolj  nač:n opravičiti.
„Acge^ki Kerenski"
V     *<ebastian. 27   jan. .s. Cede izjav sra Stsffcnda CrippsH ie omcn;ti zeV> verietn< vc t da bo po rv^^Sncm ^'ra/umu s Stalinom hivŠT an;j'c:,;i velepe 'm k crpravlja! v An-j'•]] posebne, misijo   Ta m'sija sc ne v r Lati drucesa ko ho>!'»"evi/jcvje An-/a katero sc zdi C~r-** zaradi yvoj h "h   idci   pr.^cbno sr*o^ Sen   Aketio te •rte or-rvliaio 7:1jt z mtmdt m rud- Mvriflt-<kc dcav^ke dcV^eiie  k-       ob<ka!t an-■\- kc tmumm   Oh tet r>r:,:k   te pr'š;c do * - r- ':*^nh MHrifestacii. Vse kaže Ha 1C  bo K 'jVv7i.Pi  v  An<j'iii   oi^eil  ;n bo Mtro nar>r^d<^-al kar sc W> n^lvr^o v nc-me*-?c:h  že n ka»    ►   M • 'tem ko bo Churchill rr-c'e' v Zf»o4ovfct kot mrhrhmm -m^c^ja. bolo z2or?o*-mT;i r> sini S^^ffor^lu Ci m m am «ar|a*aa) rU oa ie hI t** hw»kr-p n tmnjeca re,b in ancU"k; Kerenski.
Ojačena ofenziva na Kitajskem
Xan.fcmg 27 ran. s. Gcnem4 Sunroku Ha-ta. glavni povdin^k japonskih «il na fCtai-ske-n. je izia\i! da bo jape^ska ofenr \a proti Canskai ko-vi K'tat*4ci oačena v rida> du z ianon^k-rp' nr>c-ac: iam- k t so stda; v teku na iu2u ncneral Hata ?e tud izdavil, da ostane a'kmrinent žar*če sed.«nie vo;ne v v7holni Az-j -n da ie treba zaradi tega ojačit: fronto Japoncev m amskih sil.
lo ladij zaplenjenih
Tokio, 25. jan. (Domei) Japonske če*e. ki so uničile 45. brkinsko pehotno br ga-do ter 8. avstralsko divizijo ter n*ih ostanke pregnale z njihovih utrjenih postojank pr Par.t Sulongu. so 21 januarja opoldne prešle v splošni napad na odstopajoče britanske oddelke Kakor je bilo objavljeno s pnstojneea japonskega vojaškega mes^a so oddelki japonsk h tankov, ki prodirajo vzdolž vzhodne malajske obale. 20. januaria presenetili sovraž-n ka z n«?nadn;m napedom v hrbet V nadaljnjem napredovanju so japonski oddelki v neki luk- zar/eni- 10 ladii. Japonska pehota ,e v najtesnejšem sodelovanju
z le*a,'?!vom  razvijala  na tem področju
tudj kasneje zelo veliko akt vnost. Britanske čete so poskušale zadržati japonsko prodiranje na tem področju s protinapadom, vendar so japonski oddelki sovražnika snet povsem presenetljivo napadli od zadaj ter britanske oddelke postopoma docela uničili. Po zavzetju Parit Suonga so japonski oddelki povzeli svoje naglo pro-d ranje ob obali dalje proti jugu.
Francoski protest
v čuagkingu
Vichv, 27. jan. s. Francoska vlada je poslala nov protest v Cungking zara ii na-laJjnjega letalskega napada neznan h 1 tal. k- so prišla iz Kitajske in so v nedeljo bombardirala Indokino v bližini kitajske meje ter povzročila številne žrtve.
Najdba bogatega zaklada
Madrid. 26. jan. s. Policija je v nekem vrtu v AJcanizu odkopa'a cel zaklad sre-bra h in zlatih pal c, platine, zlatih novcev velike numizmatične vrednosti in kristalno cev. polno brilJarv*ov ter drurih drag h kamnov in okraskov iz zlata. Sodijo, da so zaklad zakopali v vrt revolucionarji, ki so si ga nabrali v času revo-; lucioaamega režima v ^panjjL
DAN VELIKIH USPEHOV
V bojih severaovzhodno cd Ageđabije so bile sovražniku prizadejane
hude izgube — Velik konvoj prispel v Libijo
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil
e objavil 26 lanuarja naslednje vojno .oročio št 603:
V teku v« era.jsniesa dne so motorizi--ane in oklopne sile osi. ki operirajo v Kikrajini severovzhodno od Auedabije. r.omo napadale velike angleške oklopne oddelke ki «o i?m prizadele izredno hude zj he Pri tem ie bilo uničenih ali za-alen.tenh \ teku zmacovitesa dne 38 to-n.\ ni •<'. oklopnih avtomobilov in tan-»cv. med niimi nekaj najnovejšega ame-riikera tipa n.tdalje 13 ?etal. veliko šte-.1'. avtomobilskih vozil ter ogromne ko-' r;nr streliva in volnena eradiva. Sovra?-likov poraz, čtcar oli-eg  narašča, je ve-
.1 naše oddelke le zelo neznatne i/trube Sovražne izgube od 21 do 25. t. m. pa našajo 1IS topov. 23J) tankov in oklopnih i*, tomobilov. 28 letal, nad 1000 ujetnikov n onromrre količine vojnega gradiva in ivtemohil>k :h vozil.
SiIo\ t. pe-sieiii viharjj so preprečili ita-
1'jan kemu in nemškemu letalstvu, da bi nudila v bitki silam na kopnem enako • K.i\nr v prejvniih dneh En Hurriean ie bil sestreljen Tri ttšp  letala «e ni«o vrn»la  na oporišfe.
Važen   konvoj   je  pri-pel   v   Libijo na-/lie   silovitemu   in   neprestanemu o^ra-an.bi « sovražnikove <trani   I/m»'d števil-n;h hl#ij   ki *o ga lvor»li   *.e |e ena. ki ie li la   /adeta    kasneje   potopila    Vozila je e'p   Vi »o «-e "koro v oeloti reš:le na ru :'ee   v  sprom^tvii  In   rio«pole.   kamor so h'»e nam**niene   Noben drns parnfk in no '"ena rirv^a l.*f,;a v spremstvu ni utrpela • • »ma r iše škode.
Neka ne "a  podmornica se ni  vrnila na v»V ooori^'~e C'Hi  n?   M:»lti  «;o h'di   napartnni z bom-harni   vse];   kalihrov,  ki  so  povzro'-ile velike požare  in  zna*na nnirpnja.
Operacijdio p« dt''« ,e, 17. j.tn. s <Povc-
BHq pametmegm doptrafta ngvncije Štefani.) Italij: n.-ke in oeniska oklepne skupine so zve« ' n« \» : ,ovit\» nap'J de na sovražne He v vzh ' ::: c»i-/naik:. TIalijii MiJ mo. toilz..iani edu j Iv   30 Izvedli izredno drziic
nrodrre. s katerimi s>.-> z rs hI ali sovražne črte. DmgT kolone, ki so predrle v severni , in  vzhodni  smeri, ao desorganizirale angleška či-tt?.
V štirih dneh borhe so italije.nske in nem'ke kolono za-l^Ie sovražniku huile ; :be. Zijetih je bile nad ti oč ujetnikov. Stavilo zajetih ali uniclenib tankov in oklopnih sredstev 90vraznlka se je dvignilo na 239. V naše roke je padlo tudi mnogo drugih sovražnih motoniifa vozil in eovla'je številnejši so topovi, ki so ih Angleži izgubili Naihuiše je I tla prizadeti drucra angleška oklopna brigadu.
Z   napidi   italijancko-nemških   kolon v
zadnjih dneh so bili popolnoma določecU cilji in sicer oslabitev sovražnih sil in porušen e njih načrtov ter preprečenje njih ofenzi\t*. Mogoče je, da nameravajo Angleži zbrati nove sile in nova sredstva v vzhodni Cirenaiki. toda preden pričnejo 3 novo ofenzivo, se morajo znova pripraviti.
Medtem bodo morali Angleži račune ti z ljudmi in siedstvi in pobudi mi osi ter trojnega pakta. Italijanski in nemški vojaki so v teh borbah kakor v vseh pre š-njih operacijah tekmovali med eboj v mnenju in navdušenju ter potrdili svoj izredni borbeni duh in svojo izredno trdno vero v zrnato
Letalska ofenziva na Malto
Pristanišča, letališča in vojaške naprave na Malti so pod
stalnim ognjem bomb
S sredozemske fronte, 27. jan. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani). Nemška :n italijanska vojna poročila še naprej beležijo is navajajo ofenzivne letalske akcije na Malto. Podnevi in ponoči si slede napadi bombnikov ob vsakem vremenu in napadajo objekte na otoku.
Včerajšnje italijansko poročilo je obvestilo o prihodu v Severno Afr.ko nekega zelo važnega našega konvoja. Nevtraliza-cja delovanja letalskih in pomorskih sovražnih SU se še nadaljuje, tako da je prevoz naših konvojev mogoč v najboljših okoliščinah.
Razumno in tesno sodelovanje med letalskimi in pomorskimi silami sil osi je ro<Llo rezultat, ki ga podaje včerajšnje vojno poročilo. Lahko se govori o letalski ofenzivi glede na celoten razvoj. Prvi pogoj za dosego teh uspehov je bilo vzdrževanje oblast: v zraku s superiornostjo sil, ki je povzročalo težko zalrego angleškemu po-veljn štvu na otoku.
V nekem prejšnjem poročilu smo poročali o ogromnih del.h, ki jih je izvedel sovraž-
nik za združitev treh letališč Mikabe, Gti-die in Hal Fara, da bi bila letala posejana na večji površ ni in da bi bilo otežkočeno bombardiranje napadajočih 5H. Cilji ofenzivnih akcij letalskih itaiijansko-nemških sil so bili letal šča. oporišča podmornic, pomorsko oporišče v La Valleti. topovski položaji in položaji protiletalskih strojne. Valovi bombnikov so napadali te objekte in odmetavale rušilne in zaž-galne bombe vseh kalibrov. Fotografije nudijo ne'zpodbitne dokaze o doseženih uspehih. Povsod so nastali požari, opustošenje in uničenje, zlasti pa v pomorskem oporišču La Valleti in na letališč h. Ogromna škoda je bila povz.o-čena v sidriščih, v skla.iščih in v pri ta> niških napravah. Na letališčih je bilo uničeno vse delo, ki ga je sovražnik opravljal. Mnogo letal je b lo uničenih ali poškodovanih. Otok je bil v alarmu po več ur podnevi in ponoči, tako da je sleherno delovanje sovražnika onemogočeno. Od pričetka vojne je bila to največja letalska ofenziva na strateške stebre sovražnika s ciljem, da bi se vojne naprave sovražnika uničile in da bi onemogočilo delovanje njegovih sil.
še Co
do Slngapura
Skciaj ves Malajski polotok v jaftsnskih rokah — Globok
vdor v Nizozemsko Indifo
Z malajske fronte, 27. jan. s. Po padcu Kluanga n Avtei -m i lama. ki so ju Japonci zasedli in sta oba oddaljena HO milj od Sin-gapura, japodske čete hitro napredujejo v Johori. Pričakuje se. za preostale angleške sile, ki štejejo okreg 20.C0O mož in se umikajo proti jugu polotoka, ponovni Dunker-que.
Z malajsko fronte, 27. jan. s. Od japonskih sil. ki hitro napredujejo v Johori, se je ena motor.zirana kol:na usmerila proti Kulalu, 25 km severno od Johore Bahrua. druga kolona pa pred ra proti Singpang-seng.mu. Tretja Kolona, ki predira v vzhodnem predelu polotoka, je pričela pokret za d sego zveze v Rongeru s pomožno kolono, ki prihaja iz Kluanga. Po zanjih vesteh se je dolžina celotne fronte japonskih čet. ki napredujejo, 3xrajšala n 1 50 km.
jala 30 ur in sc je kenčala z uničenjem so-vr-fcžnika. \ /A i zapadne obaile so imper.al-n: s:lc zavzele včeraj zjutraj ob zori Avcr-hitam, 12 milj južnozapadno od Kluanga. Japooskc odinice, ki s-delujejo z dragimi i ko ona ni ^ > pri le v Scuanamj. 15 km južno <>1 Batu Pahata. da preprečijo An£ ežen unrk po obalni strate ki cesti, ki  vodi v
.. .   5....../ne  sne.   ki  s*e  umikajo z
Kluanga v Averhitam, so ogrožene. Do 5t-a:nc borbe je prišlo med japorrk-.mi oklo: >»!«» silami in ?.n£!c"k;mi letalskimi '-Jciminami. ki sc v cJ^.-ku Averh:tair!— Kluang obupno prizadevajo, da bi zausta-. , .o.ni pobod jjponLik.h čet preti ! Sinvapuru.
V Bimianijo j'c pri'lo v zadnjih 24 urah 1 znatno ojačenje iz Cun<_;kintia s posebnimi a n! t> k i m i od ick-. medtem ko se birmanske alfe na hitro vežbajo v obrambi. Iz R "MjVcVvi r-'-e-čaj,-. d.i ic je zsčefa birmansko prebivalstvo v množcah izseljevati in
Tokio, 27. jan. s. V s<vojc;n dnevnem preci c Ju p*/udarja ajenci-a D mci, da so ja-p nr<ke sic rizširi'e svoje oporac jsko pod-rojjc z irk'-cr'niem v Balik Papangu na vzhodni oba»li Bf^rnea m v Kendarvju na K i. medtem ko »o tajske čete preko-ra: le bimanko meio Jap-n['ki rnornaTJi, k «0 bili izkrcani v Kavicngu na novi Ir^ki 23. t. am.. so po-v 'noar^a zasedli predel akraM Kavicn^a. Ta c< vdor Japoncev
v ozcm'je N:zoze:ir-k? Ind ie nudi iapon-^'<'m s^'am d< bre po'cžaie G!>. Je g'avneoa stana zavezn kr/v na Ja\i in na Sumatri rn C o ar; i i aavezn :'<;h a ii f v Južnem Pacifiku *e h'oVada ceda'ie boli zožuie.
Na MaJaji prod1 rajo japonske sle ra vseh odsok;h. Po zadni^h vesteh s fronte se je 'evo japonsko krilo po zlomu sovražnega odt,^''r~^v c(•«*'^nn^T^e1*! d^^a^'c .T^^^^e polastilo Klaunga. 50 milj od Singapura. lit t k* za tx> va^oo atrutcuko sredace Je trur
I da je veliko sredi.fiče Mulmein i.ico».aj že prazno C:\iino prebi va'stvo se jc v predvidevanju bližnjega zavzetja mesta po japonskih silah umaknilo na deželo.
Devet desetin Malajskega peloteka v japonskih rokah
Tokio, 27. jan. s. V tukajšnjih vojašk h t krogih poudarjajo, da je že 9 deretn Ma-j lajskega polotoka v japonskih rokah. Prva I japonska črta gre od Batu Pahata na zapadni obali do področja Merslnga na vzhodni obali. Napad na Singapur se je pričel z uničenjem  45.  anglo-indijske   brigade na zapalni fronti, 11. indomaljske divizije na osrednzi fronti, dočim je 9. angloindijska divizija po odporu na vzhodni obali Ščitila umik, posebne 2. angleške div zije, ki se je zbrala pr« Johore Bahruju, kamor prihajajo sveže avstralske čete iz Singapura In
kjer so v gradnji velike defenzivne naprave. Prednje japonske straže, ki napredujejo vzdolž vzhodne obale, so že naletele na sovražne postojanke ob novi cesti, ki vodi od Mersinga do Johore Bahiua.
Japonska kontrola nad morji okrog Jave in Floresa
Tokio, 27. jan. s. V vojaškob in pomor kih krogih komentirajo izkrcanje japom>k:h s/il v Balik Parpangu in pou-dorjajo, da so s tem hitrim uspehom japonske si e dubiic kontrolo nad morskimi predeli okrog Jave in Fl««resa ter ožine Ma&assar tei so tudi prodrle v srce Nizozoinskc Indije, od koder lahko zadajajo udarce na vse strana.
Tokio, 27. jan. s. S padcem Balik P.ipanga je ob'awt Makasarske ožine v japA-nrkih rokah, kajti vzdolž zapadn:h obal Celebest jo m -„'oj odpor san^c v Mska&arju. ki je bil nedavno preuircjen v \xjjno opori:čc, medtem ko vzhodne obade Bomoa ne vsapoaga*-jo z oporišči nad • ožino Maka^irja. Balik Papang je petro!cjsko 5Jrexii:'če Bornea in i^edci angIonizozcm-'--ce družbe ter je zvezen po cevovodih s pctr^'cjskhrti polji v Gan-gangi, ki <k.jejo letno povprečno p-'-'ldrugi milijon ton petroleja. Ba!;k Papang je razpolagali z dobro urejen* m le tal i "čem in s topovskimi položaji o»b o^ali ter z močn"m kontingentom nizozem^vh čet. ki so bilo edina obramba se vemo vzhodno od Jave. Java je resno or^rož^na tudi z vzho la \"e.-rajanje japonsko izkrcanje v Kandanji na južnovzhodnih o'>a'ah Celebest odp:.ra Japoncem južno pr-t proti MoCukom, kier so Jaiponci že zaisedli \-zhodna p-ris*tan:<ea Me-nado m Kerno. Obrambni srstem Nizozemske In-i:;c jc zdaj poverjen c^ri^ema na naofdn Ha'mahera :n Ceram Hn<'maheri pa grozi nevamorvt z Da"\-aoa. Obramba sever-novzholne^a dn'a Jave se Kahtco izA-cde zla j fie z on-^TŠč Band;ermasc:n in Pontjansic Pontjanfik 'e vi ot*rr«žcm po janonskih č"tah v Sohi»wjfai. Neprebrano famcasico bombar-<l;r^n|e severne in južne Sumatre kaže. ▼ kak<ni nerarno^ti je ta co'^/ten odsek angleške in nizozem^jke oblasti.
Še e*ta lat!^ rtt,tn^*ma ob ameriški cbali
Rim. 27. jan s. Ameri'ke nom<>r<Jce efc-lasti SO ^*>^^r»o:j!e. da ic bila p-citrolojska !ad'a »Vciiore« ro^r/dne 23. jaguarja naređena in p^f^ierta rred "--zhoino nmen-?co ',|Li.t'o 20 č'a^'vv- rv^.-'tke so re*V\ 22 pa iih TV-r»re"ajo. To ie že sedma ^adja ki ;o «v^n-ra7ne p^''ro-^»:ce rotripiilo v zad-n::h 1.4 dneh ob Atlantski obali.
Peorganiz£»^ japonskega trga
Tokio, 25. jan. fD-mel>. VeMke k^Tcfne vsakovrstnega trerovln-kera bT?»ga. ki pa je Janonska v normalnih prilkah izvažala v tujino, bodo zdai ver-e*no postavljene na-orodaj na domačem tr°ru ta^o, da bo^o prišle v nrld jaoon^kemu prebivalstvu. Od kar sta Velika Br*tanfja in Amerika odred'11 blokado japonskih đobmtmetlj na rv^-em ozemltu, ie to blajro ort^^o v skladiščili ro raznih japon^k'h lukah. Vla^a namftrv zaenkrat postaviti na domači trg tekst'lno blago m sicer takol. č'm bo^o uvedme izkaznice za nakun tkan'n. ka^er'h izdaja Je predvidena v začetku prihodnjega mes°ca.
Inseriraj v „Slov. Narodu14
<
Stran 2
»SLOVENSKI N A R O D €,torek. 27  jami* rja 1942 XX
Stev. 21
Za sadno sušilnico na Viču
Viska podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva ie je v nedeljo na občnem zbora za la za sušilnico in predelovalnico sadja
Ljubljana. 27. januarja Med tem ko so sadjarji in vrtnarji iz središča mesta zborovali v roboto, :e imela v^ška podružnica Sadjar^kaga in vrtnarskega društva svoj občn; zbor v nedeljo dopoldne na Viču. Ce zasiuž: pr.znanje katera izmed podružnic S V D, ga je treba brez pndržkov izreči viski podružnici. Veseli nas, da imajo ljudje tol ko razumevanja za obdelovanje zemlje in gospodarske zadeve :n da se s takšno vnemo posvečajo sadjarstvu in ze 1 enjadarstvu — kar ;e v teh časih izrednega pomena - - kakor Haastve viške podružnice Ta podružnica združuje CM plasti prebivalstva. Med člani najdete in'ek^ente. kmete in deiavce. Vsi se z enako ljubeznijo m vnemo oklepajo de*a v društvu kakor v svojih sadovnjak-h :n na zeen;adruh vrtovih. Organ.z.rano de-io sadjarjev in vrtnarjev na Viču in v Kožn. dolin; ima še tem večji pomen, ker krog vške podružnice obsega vrtni del našega mesta. Ko govor.mo o Ljubi jan: kot vrtnem mestu, moramo mislit; predvsem na južni in zahodni predel. Poza t. tudi ne smemo, da je na področju v.ike podružnice »e precej prav.ta kmetij ter da je napredno kmetijstvu na robu mesta v Sfri m ;n:eresu. Na južnem robu mesta so dar,, se posebni pogoji za razvoj sadjarstva, kl] . dimo lahko zlasti v oko-i.c4 Boka.c. Na Viču se udejstvuje z lepim uspehom precej sadjarjev. Z lepimi uspehi se lahko ponašajo tud: sadjarji m vrtnar;, v R /:.. rioiini. S svojim delom upra > lepo :me tega okraja, da je
Ročna dolina res rožnata.
Kako dobro se v.šk; ;n rožnodolski sadjarji in vrtnarji zavedajo velikega pomena organiziranega, društvenega dela. se Je lepo ^.kazalo v nedeljo na občnem zb^ru njihove podružnice Zborovanje Je vodil pre-: >n:ce g   Vavpot:č. Pred-
sedn k je podal lepo pregledno poročilo o delovanju podružnice v preteklem letu Podružnica je napredovala tud. lani. Ne le zato. ker se Je vse članstvo Se posebno dobro zavedalo, da je treba napet: vse sile v pmspeh sadjarstva m zelen iadarstva delati smotrno in ekonomično, da b; bil trud prime-^o pop!ačan ter da b: nam zemlja dajala čUm več. pa tudi čim boljše plodove Podružnica je precej dobro oprem'jena l sadjarskim orodjem in založena s sredstvi za zpf:ranie Škodljivcev Največji kap"*.-." „1r:š'. va pa n. njegov nventar. temveč požrtvovalnost članstva, n'ecova mar*ivost in smise! za skupno delo.
Občnega zbora se ie udeležil tud: kot zastopnik osrednjega društva, njegov podpredsednik in sadjarski inspektor g. Fr Kafol. razvil je program bodočega dela naš h sadjarjev in podal poročilo o razna enh v cen*m.i. Centrala Ima zdaj posebne -ežave z izdajanjem svojega glasila.
ker so se ttskarriisk: stroški zelo povečal: Zato je še tem bolj potrebno, da vsi organizirani sadjarj In vrtnarji plačujejo redno svoje prispevke in da se organizirajo še štev.1 ni tisti, ki so ostali doslej zuna-društva. čeprav so potreboval: njegovo pomoč. — Zborovalci so sprejeli govornika = toplim odobravanjem.
Iz vseh poročil društvenih funkcionarjev ;e razvidno, dn je bila podružnica lani zelo delavna ter da je odbor v polni meri oprav 1 svojo natego. Razveseljivo je, da je v vrstah članstva viške podružnice razen s'arh izkušenih sadjarjev tudi pre-rr.\'».i:h    vnetih delavcev.
Z-.vnh-a 'e bila razprava o bodočem de-ta podruln'ee, pređveeaa o pripravah ra - Topljenju in nabav; semena. I "s se je. da bodo rud-; le>^>s viški zeknj^dai j; pridelovali precej krompir-:>   Nameravajo saditi predvsem krom-pir bintje, ki so je zadnja leta pr. r:as "jro obnesel in ga sadimo *em raje tudi zato, ker zori zgodaj. Ce bo mogoče eme   se bo ta vrsta krompirja letos še posebno razširila med pridelovale.
Med p ' čnlnv. rie'avci se je še po-
sebno odlikoval s svojim neumornim in požrtvovalni m delom gospodar podružnice Anton Korene, zato so aa na občnem zboru posebno počastili: bil je imenovan za častnega člana.
Pr -lučainostih so govori!-; o zidanlu sadne sušilnice in predel ova In i ce sadja, ki bi bila izrednega pomena za zahodn. in južni del mesta. Zdaj gre mnogo sadja v ■K — to velja tudi za sočivje in zelenjavo, kj bi ju lahko sušil; — ker si po^a-mezn: član ne morejo sami pomagati. Najprej je treba najti primemo zemljišče za sušilnico in predelo\'alnico sadja. Zidanje tega poslopja je v teh časih Se posebnega pomena. Članstvo viške podružnice pridela mnogo povTtnine n sadja: pridelke Je rr *r?ba bolje izkoristiti, kar je mogoče le. če bodo imeli sušilnico Ker gre za pomembno prehranjevalno vprašanje, bo občina zanj nedvomno pokazala primerno razumevanje tudi občina Upajo, da jrn bo dala primerno zem!j:šče. Naj ob tej ki omenimo tudi. da ima podružnica LaniOOV aparat za Izdelovnn*e sadn h konzerv in sterilizator za izdelovanje brezbožnih sadnih sokov Ko bo imela pre de'ovalniro sadja, se bo produkcija lahko /e'o oovečala. kar bo v interesu vsega mesta. Članstvo a bee zaveda, kako velikega pomen bi bila sadna su*iln'ca in pre-i°" °>v vr :er. cr-dta. zato se je tudi izreklo da )e pripravljene prispeva*-; po svojih m "Veh k c'r:bn:m stroškom Potrebna ^e rr- «*?veđS: nodnora obč;ne in d r-; °i h ustanov, da b; irhko uresni^ li kori«tno 7aml-se\ ki so jo zh-T^va^oi navdv'vmn po7dra-vili.
Lov za avtogrami v LJubljani
Nagradni natečaj v prvem Gledališkem koledarčku je vzbudil veliko zanimanje med ljubiteji in ljubiteljicami našega gledališča
Ljubljana. 27 januarja.
Prvi gledališki koledarček, čigar idejo Je sprožil znan: reži er Narodnega gledališča Emil Frelih. ki je zbral zanj tudi gradivo in ga uredil. Je bil med naj&m občin, stvom sprejet z velikimi simpatijami. Vsi so spoznali, da je tak koledarček res potreben in da je z nj m izpolnjena znatna vrzel Misel torej, izdati priročni Gledališki koledarček z vso na;pestrejšo vsebi no. ki bi mogla zanimati našega stalnega gledališkega obiskovalca, predvsem pa b slikami naših pcvcnv. igralcev, dirigentov in režiserjev, t. j vj*eh vidnih faktorjev, Id soustvarja;:* pr: graditvi zunanje odrske poi be naseh opernih in dramskih pred-ttatv se je izkazala za zelo po rečeno fite_ vihti Interesent, (in menda se v večji meri — interesentkeM so koledarček večinoma fte takoj prve Jni po izidu razgrabi K. tn_ko da ga ji ostalo za prodajo po knji-r-—ah in pri gl*»da!.Skl blagaJnt le malenkostno ite\ilo izvodov na razpolago. Seveda vsak ga je kupil iz drugih nagibov Tega je zanimala ooihca zbranega gradiva o našem gledališču: drugega dejstvo, da prav za prav letos ni IzSel pri nas noben drugi letni koledarček na katerega ta je dandanes na širnem cvetu menda sled nji civiliziran! človek navadil, da ga ima
pri k ki Tretji je sepet prav vesel ličnih portretov in k rik ..od nestorja slovenskih gledaliških igralcev papači a Danila, do  na j t" letoJhsjMl    ar. p§ žira ne* v tn
pa celo do članov »konkurenčnega* Pod-kra Jakovega Veselega teatra; vsi in vse pa prav pridno obirajo podpise in avtogrami pod slikami vseh ten naših odrskih umetnikov, zakaj kd~r zbere ve podpise, doseže pravica, da bo deležen žrebanj* razpi-s nih lepih nagrad.
In tako sc je po Ljubi uni začela prava vesolnja d:rka. lov Zi: avtogrami vseh naših odrck:h prvakov Kakoi rečeno a° v tem lovu poseono oJJikuje nežn; .^po1. G> spodične in dame najrazličnejše star-v*« i v najneinejseni cvetu M. ih večno mladih let. z ustnicami v na bolj pvstrlh in živ.n odter.kib vseh mogocili rdečil in mazil sc-paiđN na lovu za avtogrami in MnOaUJo prav vsako priLko Fa tudi gospodje brkati in bradat, in ;;o'otnr.d; se mujajo trudijo za odr«-m med predstavami, po ka-v rnah in gostilnah v pi-cstem času. na h in -ploh kratka povedano: vedno in povsod, kjer lahko iztaknejo katei^ga od teatrskJh ljudi, da 11 postreže z zaželenim avto^ramom. Nas: gledal Ski umetniki in umetnice   nrmftjo  ve^   miru. Podpisovati
Edina priložnost
— Tmaie vsi vozne listke, prosim"*
Ne. dama tam zadaj ga še nima. Dvaj-se* een*es-:mov stane ■ listek za nje-nr progo. In kakor tol ko dam, je tudi ona razburjeno brskala po ročni torbici, kjer je v mnogih predalčkih rožljalo orožje le-potlčTiega arzenala.
— Bože moj, zdaj ' da imam res sam^ deset centesim^v pri sebi. — je vzdihnila nervozno in pomolila no\-čič sprev-odnici. ki je pa obžalujoče <=kom:2-nila z rameni.
All bi? Ali ni bila to naravnost rrT\\a lost? Toda v naslednjem trenutku se se je že ogias-i z nejrovanim glasom kavalir, sloneč v drugem ketu:    Ce bi mi milostiva dovolila ...
— Preveč prijazni ste — Meni je to silno mučno...
— Prosim, prosim, milost va, — je prekinil s svetsko uglajenostjo samoobioženo damo. — O mučnosti vendar n: mogoče govoriti. Milostiva se gotovo večkrat pelje po tej progi in tako se bo že nasla priložnost — jaz plačam za damo. — je zaključil izredno delikatno to denarno temo. — Evo. — je dejal sprevodnici in ji pomolil novč:č za petdeset centesimov s kretnja, ki naj bi pokazala, da takega drobiža, kakor je desetcentesimski novčič. sploh ne nosi pri seb:. temveč da je vajen samo »večjega« denarja.
— Od vsega srca se vam zahvaljujem. — je ponovila dama s prisrčnostjo, ki je v men: nehote vzbudila zavist. — Toda ženski je tako prijetna zavest, da so na svetu le vljudni molki.
Oho. tem pomislil in se ozrl na drugega kava lir} a, ki je pa stal v kotu obrnjen k dami s hrbtom, kakor da se sploh na zmeni aa njo. Nl*em «e mogel iznebftl misli, da stori včasih Človeku dobro tuđ\ Če vid!, da so na svetu ♦udj fe nevVurV.'
moški. Tedaj je pa dama izstopila. Vljudni gospod ji je brez oklevanja sledil in tudi oni dr-.ig; nevljudni je izstopil tako, da je ostal v tramvaju samo 5e en nevlji>dnež — namreč jaz. Zakaj naj bi prav jaz podlegel? Hitro sem skočil za njimi. Kavalir in dama sta bila pravkar zavila po stranski stezici parka. Nekaj korakov za njima je stopal nevljudno gospod. Pa menda vendar tudi on nima podobnih namenov? ... Sledil sem jim tik za petami.
Kazalo je, da hoče vljudni kavalir nemudoma izkoristiti terno parka, da bi se pr;bi:žal dami. Upajmo, da so bili njegovi namen. poStenl. saj smo bili v javnem, občinstvu v zaščito priporočenem parku.
— P:edrznost! — je pa naenkrat vzkliknila dama srdito In škripajoč v pesku so se njeni koraki naglo oddaljili.
Kavalir Je obstal pod bližnjo sve* kakor oklopljen voz cestne železnice. Tepec, sem pomislil škodoželjno in veselil sem se svoje rezervi ran osti. Dop'ačati deset cen4esimov za voctij listek — za ta denar se lahko prepelje že pol psa
— Oprostite! — je dejal oni drug- nevljudni gospod in stopil h kavalirju. ki s-je bil ta čas poravnal »zapeljivo« zavihan-; ovratnik — Oprostite, — je ponovil vljudno nevljudni eospod in sfsnil kavalirju nekaj v roko.
— (V>spod. kaj c; pa dovoljujete? — le vzklikni! vljudni gospod nevljudno. — Sa; vendar nisem berač. Zakaj mi hočete podariti deset centesimov. vražja strela!
— Podariti? Ka< §e' Hočem vam farno nadomestit; va§o izgubo. Saj sem vse videl, gospod moj.
— 2« prav — a vendar — tega ne razumem, — Je a§?ecJJei vljudni kavmJir nekem r aadrafi. — ne rasumem namreč kako pridete ▼! do taga. .
— Ah kaj enostavno. — te odejpvor'] nev^udn-; gospod smeje, ta dama Je nam-rrč moja nevera  Bila sva se malo sprla
morajo na vae strani, ob vsakem £aau kjer
koli. Vendar to rade volje storijo.
Med najbolj obleganimi je papači Danilo, v Operi pa kakor vselej imajo pri tem prednost tenorji, zakaj med na;*vnetej5imi lovci lh zbiralci je le večina nežnega tpo-la in ženske Imajo pač le od nekdaj po sphno slabost do tega najmanj številnega dela naših odrskih umetnikov Poleg prvih m že več let med našim obČnstvom najbolj priljubljenih tovrstnih udov v našem osebju »kvotlrajo« na Jv iS je — najbr* tudi iz prejšnjega razloga — naši naj-mla.Si. šele letos novopečeni tenorji solisti. Vsb ti ni o svojega življenja vam t ob nobeni uri razen po policijski in v nobenem lokalu, se ceia doma ne. Skoro ena kega povpraševanja so deležni naši popularni komiki z Dragom Zupanom in Mode_ atom Sancinom na čelu in drugi. Mnogim »o seveda nijbodj pri srcu na^c odlične primadone, skratka — vsak ima svojo impalijo. in rato podpisovanja ni ne konca ne kra a. Pravijo, da »o naši iznajdlji-
vi študentje  prišli  na originalno in d bičkanosno misel, da bi kovali lz že splo^ no    razširjene   >avtogramomanije« svo kapitale:   Gledališki koledarček   z veaa zbranimi  podpisi je  dosc&el na Ijubljar akem trgu baje že pravljično ceno težk... stotakov! In vse to ima na vesti znani re-zaser Emil Frelih, ki je idejo o koledarčk . sprožil, zbral  zanj  gradivo,  ga uredil in med ljubljanski svet ma svitlo dat«.
Vendar so zbiratelji   podpisov v evo; preveliki vnemi  začeli motiti predstave tem. da nadlegujejo igralce na odru. Kei je že od nekdaj   občinstvu prepovedan hoditi na oder. se pro i, da bi se za po-J-pis zglasili pn vratarju opernega odnosr; dramskega gredalisča pred skušnjo pred 9 uro in po skuSnji po 12  uri. Koledarčk. z vsemi podpisi se že oddajajo pri operni blagajni v pregled. Zaradi odsotnosti dr. Krefta, dr. švarc. Mohorjeve in Pilata e bodo vzeli v obzir koledarCkl brez njihovih podpisov.
Veseli teater
Stopetdeseta predstava
Začetek ob 18.30 Začetek ob 18.80
Na »poredu izbrane točke!
Ortopedska telovadba naše mladine
V Ljubljani imamo moderno ortopedsko telovad nieo za Šolarje
Ljubljana. 27. januarja Tudi ortopedska deiavn ca je novost pri ruts. Ortopedske telovadbe sicer niso začeli uvajati šele zdaj, toda goj:t; je niso mogl; doslej dovolj smotrno. Zdaj pa imamo tudi v Ljubljani lepo, moderno opremljeno ortopedsko deiav voo, ki je ponos Higienskega zavoda, odnosno njegovega Oddelka za zdravstveno zaščito učencev.
Kakšna je ortopedska telovadnica
Oriupeuska .elovadnici* n; nmo&o podoo-in* navadnim telovadnicam, vsaj ne po opremi. To sprevidite že, če vam štejemo mena telovadnega oitidja: švedske klopi, medicinske, žoge, umetne gobe itd. Tu ne potrebujejo »konja« za skakanje, »krogov« itd. Z^ito pa tud; n; potrebno, da bi bila telovadnica posebno visoka. Višja mora biti seveda od stanovanjskih prostorov, da je dovolj prostornine ter Ja je zračna. Ortopedska telovadnica je v drugem nadstropju poslopje Oddeik.a za zdravstveno al&ta učencev v Askei^evi ulici. Prostorna je, zračna in zelo svetla. Opremljena ;e z dvema premakljivima gredama, dvema Švedskima ki operna, s šestimi polji tako zvan:h r'bstolov. 4 medicinskimi /.ogam;, 10 umetnimi gobami -n dvema lahkima žogama. Vsa ta oprema je nova. Prej$n;a ieta so gojili ortopedsko telovadbo v gimnazijski te'.ovadnici v Vegovi ul ci. Iz te telovadnice so dobil v r. 20 ležalnih gumijast h blazin in 19 parov ščitnikov za kolena in roke.
Ortopedsko telovadbo obiskovalo 1541 šolarjev
Ortopedski odsek pri Oddelku za zdravstveno zcsčito učencev je bil ustanovljen lani februarja in je pod stroko*«lian vod--:• m prof. K-zaka. Ortcpedsko telovadbo tonil i i i Jo iilfevetvenj in športni stro-ko\-njaki Higienskega zavoda. Cede na prijave učencev in učenk, potreb-;b ortopedske telovadbe, je odsek iuf;ncvil 4 oddelke. 1 za deklice in 2 za dečke. Telovadba je bla ločena za šolarje po starosti in spolu, odnosno po njihov: solsk: zaposlitvi V lanskem soškem letu Je bilo prijavljenih skupaj 106 šolarjev. 66 učenk in 40 učencev. Ortopedsko telovadbo je obiskovalo 1541 .volarjev. 510 učencev in 1031 učenk. Ob sk telovadbe le bil sorazmerno dober, oviran pa je bil nekoliko zarad- de'jenega pouka na Šolah. S:stem.nt-ski 7dravnižki prebledi so bili opravljen: po posamezn h šolah v večjih presledkih, zato odsek ni mogel toke j razv-tj v polni meri svole delavnosti. Telovadbo le obiskovalo 53 učencev in učenk v trimesečnem poči'niš'cem tečaju.
Petina učencev ima ploska stopala
Delo ortopedskega zavoda se deli rz obrambno preventVno in na zdrav;Ino-*o-rapevtično. Vsakega učenca, poslanega od-seku, najprej zdravnik preišče; ug-v startna iai na podlagi pregleda zdravnik in telovadni u^ijlj določita vrsto ortopedske telovadbe. Med ortopedskimi napakam! so najpogostejše k.foze in kifolordoze. odstoječe lopatice aii povedene rame. Ortopedske telovadbe najbolj potrebni so pa bili oni z močno izraženo sko-liozo. Med njimi so bli Ititje že l ustaljeno grbo. Izredno mnogo mladih ljudi pa ima dandanes rudi ploske nosre. Ugotovi ;eno ie bilo. da se petina učencev nn-giba k plosk m stcpa'om. Pr; ^aravljerlju so zas'edo\'ab v vseh p:imrrih eden in teti smoter: okrepiti tenu- miŠ'c, ki niso mogle opravljat! svojega dela. in vadrfafi anatomsko fiziolo^k h pogole^* okostja. Glede na potrebo r.ač" na telovadbe p^«?n-mernikov so \-e:"b9,i smefrično gtmnns*;-ko hrbtnega in prsnega miiSCevJa ab asimetrične vai» idrulene i upori In obremenitvam- po ča-u in rako«:ti. Usnehi ortopedske telovadbe ^ bili nepi. NagTa-iti fe treba lodf. da ;n b 'n flfselDtaea v orto-ped;ik; fetovadnlci vH^i vroma. UleiKrl in uČrnl-e =m 7 v»n re^no^^o «5lpd!,: navo-dilcm učitelja. Pr'hajal-; fo ra tud redno telovadit
Nndaljnie delo odseka Razumljivo je. da se bo oc=ek lahko še sčasoma -Izpopolnil *er da se bo zlasti lahko obogatil Je z bo'jsim: zkušnjami. ker ie posle* delo boli smerno in neovirano. Velikega pomena je stalno =o^elovanie strokovnega zdravnika ki tudi radzir*? urpehe Natančni strokovn; preg'ed bodo omogočali pravilro uvrst5^* !n tofno kontrolo tako da bo ortopedski učitelj lahko nrvll te utpetne!e svolo dejavnost. V ta namen sta tud! strokovni zdravnik In učPe!} Izdelale načrt za ncr\-o Šolsko leto. Priprav'*ene so nove evidenČVe listine ln odseku bodo poSiPal; oaeiente ^ste^natič-no. tako da bo lahko koristi: Čim Stevil-
r.ej> m učencem in učenknm. potrebnim ortopedske telovadbe.
Mnogo šolarjev ima pokvarjene zobe
Poročila o delovanju posameznih odsekov Oddelka za zdravstveno zaščito učencev je treba izpopolniti še s poročilom o zobnem odseku. Že prejšnja leta je bilo ugotovljeno, da ima mnogo Šolarjev v mestih pokvarjene zobe. Šolski zobni am-bulator j v Ljubljani je :mei vedno mnogo dela. Težava je pa. da prav ta odsek potrebuje posebno mnogo sredstev za svoje delo, če naj pomaga čim številneji rrj šolarjem, ne da bi bilo treba samim plačevati zdravljenja. Zobni ambulatorij, ki je vzorno opremljen, dela v tem šolskem letu s polno paro v pravem pcmenu besede Vendar je pa opravil že lan- mnogo dela V čakalnici tega ambulatorija je skoraj vedno največ šolarjev. Velik napredek je. da se v tem ambulatoriju lahko zdravijo tudi revni šolarji, ki ne morejo plačati zobozdravnika. Oz-rajo Se na socialne ra-mere pacientov ter določjo, koliko naj posamezni dijak plača za zdravljenje, odnosno plombiranje zob. Nekateri so oproščeni vsakega plačila, mnogo jih pa plačuje skromne zneske, ki jih zmorejo tudi revnejs; starš: otrok. Človek je presenečen, ho.iko mladine ima pokvarjene zobe že v tako nežni mladosti. N.so še izgubili vseh mlečnih zob. pa imajo pokvarjene že druge zobe. — Lani je bilo v zobnem ambulatoriju 2523 ordinacij Upoštevati je treba, da je zobni oddelek začel delovati bele aprila. Maja je delala v ambulatoriju samo ena zdravnica, od junija sta pa zaposleni dve. k; imata vedno polne roke dela. Koliko dela je opravil ambulatorij v lanskem Šolskem letu. ko je deloval le nekaj mesecev, je razvidno že iz teh številk. Amnlgamskih plomb z zdravljenjem je bilo 186, navadnih amalgamskih plomb 422. slikatnih plomb z zdravljenjem 79. navadnih silikatnih plomb brez zdravlje-nja 225. prvič pregledanih je pa bilo 135
učencev En 173 učenk.
Iz podatkov o delovanju Oddelka za zdravstveno zaščito učencev je bilo jasno razvidno, kako velikega pomena je ta ustanova ?a zdravje naše mlad'ne. da jo smemo imenovati eno naipomembr.ciših zdravstvenih ustanov pri na?. Nedvomno nobena dai;zn ustanova ne koristi v zdravstvenem po«led-.i toliko mladini kakor ta in da tudi zasebni »Travniki pr' zdravljenju otrok ne opravijo več dela.
Nese ^edafiščc
11 rt \ m \
Torek  27 jan. ob 17.: »VOdft«   Red Torek Sreda. 28   vir. oh 17.:: »Lepa pustolovščina   Red Pr^-da. eetrtek, 29   jan.: ob 17.   Voda. Rod A Petek. 30  jan : ob 15.: Boter Andraž. Izven    Dijaška   predstava.    Zelo znižan«3 cene
OPEKA
Torek   27   jan.- zapito
Sredi 28 j^n : ob 17.: Madr-.me Butterflv. Rod B
Oetrtek 20 fan : oh 17.- Pl^s v Operi. Opereta   Red Četrtek
Petek. 30 ian.: c-h 17.: Don Pnaguule. Premiera. Red Premierski
Znr:»': r>l>ole!o*t1 np^rrdh r-l.anov: H« yba-love. Iva ne i rove. Betetta. fiolobovo in Polajnar jeve, jo bila uprava Nr»rodnecn jj!r-dnliftea primoruim Ij.|M tlUtlllfl napovfdani repertoar 7.a tekoči teden In prr7asr«ti večje etevilo jtnrtlj v raznih operah. Gtrde na izredno veliko Število obolelih ebrnov, pro-«*i ii|>rav:» glecialK^a p. n. abonente, da to upoštevajo.
Ivanka Ribičev« bo pWa prvič v letošnji
hi /oni eeaievoa partijo v racrlaljcvi operi »Madamo Rutterfly^ v sretlo ?8. t. m, ob 17. uri za abonente n*da B. Ribičeva je pela to partijo že nred nekaj leti z veliki:n 'ispohom. Glede na to. da je posebno v jfcad-njih sezonah pevsko in igralsko zaznamo-vnln ra.T\r»so!iiv napredek, bo njena leto§-nja kreacija te partije občinstvo gotovo močno zanimala. Tenorsko partijo bo pel Franel, Charpl^ssa bo pel Janko. Namesto obolele Golobove. bc pela partijo Suzuki pr\ić Nu5a Španova, ki se je letos z uspehom uveljavila v partiji Maddalene, parajo Pinkertonove 8ene Kate pn bo prevzela tokrat *teft«a Poltčeva. Zaaedba ostalih par-j tij je običajna Sladoljev — Goro. Dolnl-! čar — Yamadcr1. Lupsa — Bonec. M. Gre-gortn — komisar Skabar — uradnik. Dirigent: N. Strltof.
M R A R O V O GLEDAHfifE Frančiškanska dvorana
rek,  27.  t. m.   Elektra.  Začetek  ob 18. Konec ob 20. vtrtek. 29. t. m. El>ktra. Začetek ob 15.30
Danes ob IS. zvečer je prvn repriza veli-0 Bofokiea-Hofmanstalove tragedije »Elek-
:ia«, ki je preteklf teden na premieri doživela velik uspeh. Prevod je oskrbela pri-
nana umetnica Tuši Rajnerjeva, ki kreira rosiovno vlogo. Krizotemis je Luka Plani-
ova. Ivan Mrak je delo zrežiral  in Igra
tri vloge: Klitamneetro, Orestn in Egiata. Sodeluje ves ansambel. Scenska glasba: Pogatar. Blagajna franč. dvorane danes od J5. do predstave. Začetek točno ob IS., zato prosimo da občinstvo pravočasno zasede prostore.
&€>/
e? z nt ecr
KOLEDAR laanea: Torek, 27. januarja: Janez Zlato-
: i-st
DANAŠNJI   P R I R E DIT V F Kino Matica: Zapuščena Kino Slopa: Nič ni tako skrito . . . Kino Fnion: Lukrecija Boruta Veseli   teater:   proslava   150. predstave ob 18.30 v Delavski zbornici
Slikarska razstava Zorana Mušlčn v Etv-leriji Obersnel na Gosposvetski certi
.Mrnkovo  gledališče  »Elektra«  ob  18. ▼ frančiškanski dvorani
DEŽl'RNE LEKARNI! Danes:  Mr. Bakarčič.  Sv. Jakoba trg- 9. Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra  cesta 78.
Kroji za osebje zavodov In ustanov
Z okrožnico z dne I. decembra 10-11. VITI, it. 4776/133-41, toč. 1. je bilo nSeno vprašanje krojev za osebje pokraiinskh in ob-činsđcih uprav ustanov zavodov bank n oodobno.
V bist\u }e bilo dovolieno v cfotr.viri mt-ah ;zdainnje mibavnih booov za b1;!«.1^. ki *e potrebno za kroje samo določenih kate gori j stožbenejga ^eb?a. medtem ko ie b;!r. za vse dru^e pr incre df/'lo^enop da se mo--ajo uporabiti osebne oblačilne nakaznice.
Več ustanov in n vodov jc do zdaj na baviidlo neposredno in brczplač-n o s\-r.j'm oslnžbenceni (kakor manipulantom, strojepiskam slugam vratarjem m po-Joonim) kroje in haije m te ustanove m ti zavodi sedaj iz različnih razlogov zahtevajo, Ja bi smeli nada! cvati to prakso in uporab i i« ti v ta namen osebne nakaznoe sveph uslužbencev.
V teh primeri) se dovoljuje, da smejo »Stanove ca vodi, banke, društva in podobno, ki nameravale; še nadale nabavljati SVO-jemti r»yebju kroje ali enotne obleke v vpo al/umu « svoiim o*-ebjem. rnlrezati od oMa-čiiln'h nakaznic s\-ojih uslužbencev potrebno število od rez kov za nabavo dotičnoga blaga.
Tako odtrgane c*drezke je treba obenem 5 poimenskim seznamom la-stnih uslužbence* in z označko številk oblačilnih izkaznic izročiti Trnovinsko-industrij<<j zbornici, ki po prejšnjem uničenju odrozkov priskrbi '-edajo novih nabavnih honav. ustreza irčli ste\-ilu izročenih odrezkoa-.
Podoben postopek se lahko uporablja v primeru zasebnih uradov ali <:scb, ki b na meravale brezplačno nabaviti svojim bencem (kak<TT vratarjem aH feomijenO kr^> jem podobne o»bleke.
Za Visoke0fl Komisarja. nečcln;k Vin ' Trstenjak s. r.
Športni preiiaii
Število italijanskih lahkoatletov
Mero moči .šriortne zveze odloča število h jenih članov. lta.!ija:v:.ka bh'co.i t'j sve za FIDAL jc v pretekli poslovni bi zvišata potencial sn.-ojih 013 društev. Število atletov je poraslo od 18.050 na 18.963 .-kupno v obeh bategorijah A m B. Atloti so raztrerveni no \-sc; dr/jiv\, le devet r~ ' : n nc Šteje n<'bencin.
Boljši so uvrščen.1 v kategorijo A. k: "-toje 54P4 članov. Največ ih je v Lombardiji, ki ima 1124 laM: . . kategorije A. Sledijo Picmont s 751. Fmilija s 647. LHfuraa in Vencto s po 5<»2, Lazio s 501, Vonozja Gkl lia s 329 itd.
Tudi v kategorij*! B ima prvenstvo T^nn Sa-d i ja s 1963 atitetk Sledijo ii S!.-:':-a s 1548, ToBCSSUl s 1471. Piemont B 1434. Camponis s 1117. Pogtti s 1103 itd. Vcnezia Glul^a ; h tmn srimo 434. Skupno je v n-rvi katecv-^-iji 54°4 atletov in v drugI 13.469.
Še o južnoameriškem prvenstva
Zabe!e?:l: smo zc. da reprezentance južno-amcr:,kih držav ijj^ajo medsebojno nogometaš turnir za juzr.onmeri^ko pr\-enft\r>. Rezultati te zanimive konkurence na južni ameriški r^Atti pa nribniajo v Evropo in k nam z ve':ko z-imudo. D\-n smo sT>OTrč:li Je včeraj. Danes bererno. da je Urugvaj pre-magai Oile 7K), medtem ko se fe tekma med Peni'om H P::ra^*aiern končatla neo-1'oceno
■ 1:1. Uspe'-ne::i je b:'1a R*^rz:l;ja. k: je pre mamila Ponr-ance 2:1. Po zadnjem zninorn
' stanju trvnl-ia so bile v vodstva z 8 točkami Bra.""i:a. Arccntina in I:ru^iai. med
• katerimi se bo v nadalinidi tekmah IzloC«!
j ruda fužnoam aH k i r>r\*ak. V brezurn<-m položaju so Peru m PamjTvai. ki *m-t:i vsak r*o 2 ročki, "-c bolj pa seveda V.<- - :-i ClV.c. k: >-fa  o-**r.'a  brez trvl-kc.
Nesreča
Tyjub!jan.-v 27. \:^-.!aria Zima ie zahtevala tudi včerRj s\-oje žrtve, ki so zadnle čase vsakdanje: vsak dan sr loml-o ste\dln' ljudje m poledene-• lih tleh ude. — Marija Jeraj, 60 le^nn žena p^-t-ika z Vrhnike. >i'.',r,i žrtev nenavadne nesreče: zadremala Je pa poči p^dla in si zlomtln de5no no'^o. -Karo! Rozrran, 31-^etnl kljtrčovnlĆaTSkl mojster iz I>^'nj^.cra Logatca, jo pndol poledenelih teh in si zlomil desno nogr>. — Dragof.n Obcršek 12-letni dlfak s Kar-lo^-ske c^ste. je padel na dvorišču in «1 poškodoval levico. — Slava KraSovec, 43-letna odvetnika lz Gomjeg-a Uojratca, Je p«dla na cesti In Si zlomila levo nosro. — V!nlto Bobt*r. 12-letni s'n n^fl^stntkft iz imartna pri D. M. v Polju, se je obelil zadaj na sani, med vožnjo pad<*l fn s! na-lornll lev0 nog-o. — Vse te pon^ ?Cenee so prepeljali včeraj v Ijt^bljansk: bplnlop.
fttee. 21
»SLOVENSKI HAEOD«,*«« »■ jeaiuarja 1M1-XX
Stran 3
LJUBLJANSKI ' KINEMATOGRAFI
ozeblin
Nekaj nasvetov in navodil tistim, ki se zanimajo
za to vprašanje
Ljubljana. 27 januarja Oni dan «wno objavi!; čianek pod naslo-w>*n »Ljubljana kha m ka^'t«. ki smo ▼ njem dali Ljubijančanom nuka) nasvetov kako naj 9c bore proti prehladu. V na^c tzredn::tv.> ?e popoldne prS a vtara ženica, ka je poseda a. da je ie dolgo let nprovnea •*Sk>vejnskcc.. Naroda«, pa je ie nrkoli n: naperi';-! h~r>a. r*ač po jo od «*lc hudo tarejo ozebbne. Povprašala je za**ran njrh žc ■Ti raznih ćarodemh žerskah ▼ Krdn: do-fbv :n v ^i-^Jci. dc4vla :e ko^rico n»vtt'n-. pn kljub temu ie /n><M<un> ne ve kako nastane ozeblina m kako te je ubran nv> .Mimogrede  jc namiimna   de so zdravn k:
:r*m dra^i   m d«  b- bi
> rrav   čc bi ra
na "»     Jcom tudi — zUst  kar se
6 Hr mesečno d??- s.voj nekaj zdrs,' n k n nasvc ozcb'.'n * j c seveda.
M-anv ca. v«tc. rudi z zdravniki jc <Lan-dan^? kril Svoje skrr\-r»OB*i tn sicrr« noaei svoj; rede raohranijo zase kakor pa jih razr.^jo maj t, a v eno1, n  teko rtkoč brez
bolrif^itojja !i*-tka m brez r->cbnt ndtfrjdc Kljub temo. »mo d« vam Li^»tre#en>«• r« ■> nam je p***rečilo izvedet-   kako je z crzcb
Imami.
Zelo enoMavn? ;e ta pot Čezmerni ohladitev katerega ko?: dela teleaa. ki jc pr. njem prizadeta beljakovina Življenjsko važni teall del na^h celic, povzT*jća vnetje, ki je izprva akutno in kaže znake zardtloaci. eteidine -n bol r črne. če pa v%e skupaj puštano v nemar, postane zadev« kronična n presneto trdcrvra.rrva
Kako na i se uhraninvr »jce-bhn vte »t zm-nknali. Za borbo proti oechhnarn iJcrb- s* nase :?\o samo. m vi cer * toploto krv\ ki se nepreentno pretaka skrz v*e dele na*e<*'i telesa, de r>-i na'cti na m-iTO se pretaka celo
s pod vo i en o stlo. Pri vsem tem Je na Vi d**l$-nost zelo skromna. Skrbeti moramo nam reč le, da obtoku krvi nc Dostavljamo kasetnih cvrr.  kakor *o na  primer   te***? čevlji, tvjkavnce in podobno   Dru^t naAa dol^n^
ie. di ▼ č'm večji mer. onemo^čimo rae-hlajevanje V-.-  Moramo se tort j Tooio ob
leči m obuti.
Vo'rta -n k r ttt» «fa rsk \-9c to prav dobri Sred^stvi. d~fl<Ja mamica, toda toplote. kalcrlL
no nam dtjtfo i vročo vodo napunjeni j^rrrwati Tz^em'ki, nam vom* :n krmr ne rr>-—*- dat Vi -Ina in krzno sprejemata toploto od na-$ega te4e»«a V tako *La\-no toplo krzno tli toplo volno polomite rrrrzei
kamen, pa poglejte čez nekaj minut, će sc jc npeL Krzno m volna torej nista nobeno obrambno aaerfattRD proti ozeb'inam pač pa je obrambno sred rt v o pri*r; f^bhnam *Jcb za pravilen .Ot<4c na>e krvi Če na«> zeor ■t rrv--.irr>«> č;mvtč jrbati V razhlajenern vagonu pajmo z noge na .1090 poiefi tcua na jc koristno, dot * m nemo nrice kak or b: napravili «;ajno kurčjo Skratka: - :c!cs*.-m dokler nt- b"   K* * krvi
<"*c  hovcmo. da  b«.n.     aw '-/Te vvojc krvi -mroma *\ojei>a tirle-sa ohrani   na prmerni vtopnj*. ne «men>o krvotoka ov.mti. široke -/ ->->.*,;v ^, bxHj*e in top^ej^e
s   r^-T;    orav   rnk«> v.*
<a :n oh'apna 'b;jči!a boljša in toplejša ud teleenih. ki se pr-egajo ruU.mu telesu ICo
.-a  --tiri  mam'« s'e ' bib tesno opm*«ani a nekakšnim jermenom, 'k:   jc  obirat   obtok   va-e  krvi    Ta jtrinen. 1 PC      '   na^e da'ijc orav-n   kaj* d it vj-n > rx^pe*eAa>i- ozeblin ker krvi one-inogosia prav en >'b*ok  Tik^n h zadev ae
:  va   -i^^ck. k-  se beCc *     zco 'iaui
tvao ncibati n* Mavca k<>r.ku.
Skrbno moramo tud: eaarti  <Li *ta nala '. butev   :n nasa  obleka  ^iiurvm  >wuh: Le tako nKfftrrno ohr-j.n.t: p«^:rebno t*.»p!oto. k sc pr. vlagi izeubl;a tjavcodan.
P -      -.ii-' tk   '.Jik-, -ut J..k nad: jt porn-nj e  Lastne topk>te krvi. toda taksnih na p rko^. nimamc zmenan pr roki Prljublje-:i alkohol dtHuic v\m*r r>rclioil:v» n ie to !c
tedaj. Je tu u/:<aii)<. v r:ncm h ko.'0-rnah. <".*t Qa ul\An*ii nrekornerno nam iki d.i n > ,;lv.»   ijr/i»b in   sojno   p« ^TV:-u jc.
Di es» H ozebiine ie p*»"nvie — raziiku-
iemo   jih   r*o  prv"i.   <iruj{;   in   tretji Stfopnji n-h.*".v   rrdoA ratn^*vt-    -    ;e   na jpcimctncje kal   i.imvn'-ko non>OĆ. da prer>reč:nio
prehod akutn:h (r/cblin v kr-.ncne.
S.i:tio /a a/;c primere lahko p<riport:č'mo prepr«*ta domača z-.irav 'a   tople kopeli, iz rnen'fn.' kor«e-T' h tf-r-i'o ;n UtaK vodo. m::-sđio :n trenje oeeb  h Jelo%- z mnnrnv m.1-
r   *vkoč:nan-  fMm >e noiav:io ozeb-'me   :c krovno tud! trenje s «*uhim   b ••■•j
v« -i-a-ruj v-odene-c*. RMfOH VK lloafej, tlo-kler ne  čutimo ^riTnernc tcplote   Ta načn
.1 i'-.lie   »\v   ^Stnk kr\-I *n r nir   -.,hkt> d»
sr^eTH' potrebno trmioto Pa ttni' št •!.
*ne>j — za .ak:n<" :naso2r» jc 9ti kakCT poceni.
DNEVNE VEST
— Na p*^et«c1 v Oenovt       je p^me*»»",..
eCo fiOO Ijurfi. V noCi na soOolo je v Crv-aod mocao deževalo, proti jut:-u pa Je zapiha! mrr<-: \*eter Po mestnih ultca'i re Je napravila tanka ledena akorja fci je bila mnojrim Geno.feianoui u3ovj..i .» «j 100 ljudi ai .lomilo roko ali nogo n jk> • i-sKih v vaen botrtlcaJi raCuna;o dn se je. lažje aft tr^jr ponesrečilo nr*d 600 ltu
— "T v fMernaeaaaan » Oorizii. v soboto >e v a\-ojst'.-u nadzornice Rdečega krža nK 11 <T>r\rt<-, prtnreaa Mir.]-, Piemont? - i O?! c dala af je v spremstvu prefek* eznega tajnika. Zupana, k. ■ jevnejETa vojaAkeg/T. pr-veJjnrKa in n-<a.terih srospa nrlne \ov "kf. boLnlSnlcc. kjer se ie zanimata za ranjeno in obolelo vo*a-^tvo,
— Smrt   \it,rbske»a  4k..fa.   V Vt-
je v sobrto zjutraj umrl po krutki bolezni m«-»rs. Em1.itj Trenta nadškof Vt^rba in Tuscanie. E>oseeel le starost S2 let la btl Veliki oficir  rtaUjnnake Krone.
— Zlito za zob<>7dra% nik^ In dentiste. Po sp mzrumu m^i ministrstvom sa korporacije in državnim zrtra\-nlšktm sindikatom, bo v kratkem dodeljeno zoboztirav-nlkrm \n denfstom zi->t-\ potrebno za popravila zobovja. Vaak aobozdra\-nlk on. roma dentlat bo dobil 50* . »lata od -Kor-čtne. ki jo je porabil pred uveljavljen jem naredbe o dragocenih kovinah.
— Da M titWri! zajetju, je skočil v ledeno mrzlo vodo. Pr*»d neko trgovino v Padovi sta dva kolesarja pustila svoji kolesc za trenutek brez nadzorstva. Ugodno priložnost sta hotela izkoristiti dva mladeniča, ki sta naglo zasedla kolesi ln od-brzela. Toda tatvino je eden od J?«ntkov opazil in s kričanjem oporortl \Judl na tatica. X-k vojak se je loUl zasledovanje, tn nasrlo mu je uapeio ujeti enega. Ko ga je izroc'1 drugim ljudem v varstvo, je hitel še za dr-jsrim. Ta. videč da ga zaale-
jo. ju Ud«Ifel kolo in se spustil preko Scarpe v reko Brentcllo. neglede rta občuten mraz. Reko je naglo preplaval ln «e nat<> zatekel v neko kmečki h!So. kjer so mu d?.li platneno obleko, da se je preoblekel. IJbežnik Je bil prepričan, da ga preob!?čeneg*a ne bo nihče več spoznvai, toda ko je srečni karabmierja. se je temu zdela siimljlva njegova lahka obleka ln ga je ustavil. T^da nt bil Ae voljan podati se: ksr so na n^?I« noge je planil možu postave izpred nosa. Ker se je pa vedelo da ie v btaVnl skupina ciganov, sta dva ka-rafctaierja obiskala njihovo taborišče ln tam končno aretirala tudi drugega tatu. ki je komaj  18 let star.
— Konfertnea %> tranzitu r^el^gaci'a uprave krvatsfl b ?^!^znic. ki se je od 16. t. m pogajala v Budimpešti o tranzitnem prometu med Rumunijo in Italijo, se je vrnila v Za^r^b Verjetno je. da bo že s 1- aprilom (mogeč^n neposredni prevoz romunskega blaga rr<*ko Madžarske. Hrvatske in Nemčije v Italijo Ena varijanta te poti bi utegnila voditi preko Srbije. Hrvatska delegacija ni ostala v Zagrebu temveč Je takoj odpotovala v Rim. kjer se bo obravnavalo vprašanje Železniške zveze med Italijo ln Albanijo preko hrvatska, ga ozemlja
— Prfpravljaini oddelki hrvatskih domobrancev. Glavni stan hrvatskega domo-branskesa ministrstva Je odredil ustanovitev posebnih pr prav"! jalnih oddelkov hrvatskega demcbrp.n^tva Naloga prlprav-j^ainlh oddelkov bo pripravljati za vzvi-
šeno vojačko slu?.t>) mladeniče, ki za no-vake Se niso dozorei:. morajo pa Kljub te-mLi  dobiti  skrbno  predvojaiko .zobrazbo, če naj bi bik pozneje res dubr: vaja!.;. Ca% k: ga bodo mladeniči preb 1;  v pr.prav-lainli uucvlk h. bo znamo akrajfiaJ čas, ko novaki §e nevedni  postopajo po vojatat-cah. ker pač nimajo nobene prepolrebne vojaike pred^zobrazbe. Novak: se budo tore; v bodoče lahko mesec ai: dva prej po-tvetiu  resnemu  vojaškemu  uku, za toliko pa bo verjetno za vse, ki so opravili siuibo   v   pr priivljalnih   oddelkih, skrai-iana doba službe v domobranstvu. Naioga jalnih oddelkov  bo tudi vzgajati za v» ašKo službo in ohraniti vojaški duh v  i H h. ki so redru  domobranski rok že V pr p. avijainih oddelkih hrvat-eaateai    bodo   torej poo.ej . tiid.  v.-e tiste, ka so svoj rok ze in s.eer do ieta starci*.., ko po-teCe njibeva vojaška obveznost. Delo pri-peavljatnfh   oddelkov   hrvatskega domo> bransiva  bo   :o:ej  zelo  obsežno. voja3ki pa   mu   bodu  podvrženi skoraj I i- .jaaije.
— Hrvatski državni zavod z* narodno projvc.u. Urvataka »Karodna nuv.ne* ob-
^n^:.i,eio   odredbo o ustanovitvi Draavnefla zavoda za narodno prosveto. ki bo Imel svoj sedež v Zagrebu. V delokrog tega zavoda bo spadala splošna prosvetna dblavneaa med aavmeati ■ ljudstvom, dalje umetniške in suvstvene stvaritve, usta-Ijanja prosvetnih društev ter nadzor-nad wtimu, prosvetno delo med ljud-en potom  rad: j ^k h  oddaj  ter sploh tetina nad hrvatskim prosvetnim življenjem. Načelnik zavoda bo podrejen neposredno glavarju dr. Paveliču. zavod sam pa bo :mel svoj lasten proračiiri, ki bo %'ki;.ćen v sestav državnega proračuna.
— Iz srbskega umetniškega in slovstvenega življenja. Kakor poročajo beograjski UetJ, je po vojni, ki jo Je prež vela bivia Jiajanailaiijja, ;e dni izšla pr\*a srbska knji-
i s ■ t nova izdaja nesmrtne pesn.tve vel kega Njegoša »Gorski vijenac«. Srbi posegajo po knjigi prav rodi in bo prva naklada že v kratkem razprodana. Tudi beograjsko narodno gi eda I išče je začelo z intenzivnim delom. O obnovitvenih delih na beograjsk. operi, ki so jo med zračnim napadom lansko veLko noč zadele bombe :n jo hudo poškodovale, smo že poročali, kljub temu, da se niso končana, pa opera vseeno daje redne predstave. Nedavno je v izvedbo prejela nov srbski balet znanega srbakega skladatelja Svetomlra Kastasije-viee *V dolmi Morave«, ki ga je kot izvrstno delo uvrstila na svoj repertoar in si že haaU aprizorila Gledalci in kritika so novi srbski balet sprejeli zelo laskavo. Po vseh znak,h lahko sodimo, da se KMca kulturno življenje spet obnavlja in da se bo kmalu dvignilo na svojo prejšnjo raven
— Srbsko gospodarsko življenje v novih razmerah skromne povojne Srbije nikakor ne počiva, Srbija pozkuša z vsemi silami obnoviti svoje gospodarsko življenje in ji to tudi uspeva. Te dni Je padla odločitev, da bodo v Paračinu. kjer je že znana Teo-karovičeva tekstilna tovarna poleg nje pa velika steklarna, zgradili novo tovarno za izdelovanja svile. Med manjšimi srbskimi mesti bo Paračin že v kratkem prevzel vodilno vlogo, ki jo je v bivat Jugoslaviji imel Leskovac. Tako bo Paračin verjetne prevzel tudi naslov »srbskega Mancheatra« ki ga je dolga leta imel Leskovac.
— Tihotapcem bo v Bosni cdklen*n*r* Policijska uprava v Banja Luki je izdala nove stroge odredbe proti vsem tihotapcem živil. Novi ukrepi so ie prve dni pokazali lep uspeh, s pregledom pri zaaeb-rukin je namreč policija, ugotovila, da y
Predstave ob delavnikih ob 16*. 18.15 ob  nedeljah   lo   praznikih   ob 10.S0
14^e. ir»-so m ia.34>
KINO   TNION   • TELEFON
Lukrecija Borgia
viuDuraentalnu    ,< a. ■ ::.>ki film>k« reiedelo
Pni«.  Carlo  Stnrtol    >1ir:r B^rturd
td.NO SMMi.A ■ lf:LHi-<» iT-;o. Sacio   *e   đ*n»*   rontintl2n»   B^odbica, o
..utjeenl skromuc dekilce la boga:»ieve«ta
•itn '.
Nič ni tako skrito
KINO  MATICA  •   TELEFON 22-41 Velika   f)1m>kA dram^  ljubezni  in t)ubo sumnja  »  i«mlci  %veto^-neca slovet«
Zapuščena
(jortnna   Luih»lre   —   Mana Oenls r.'.\r. u Rlffato
<i .U.
sINO MOSTr
N*   »plesno   ieijo   predvajamo še Jutri m v ("•eirtek ob 17 ur |!<>! I VVOOHSKF NOKO<Tl Drutie K.t/'  P-«*   r*tje Jazz' DON  ** *!WM AI F
artno rx>aiae" cle^o I itooBiJasji
Btinja Luki ne koljejo krav samo mesarji, ampak celo tudi odvetniki   Pri nekem ba-
njaluskem odvetniku so namreč zaplenili zuklano kravo ki sanjo ni hotel povedati,
k1e ln za koga jo je nabavil oziroma zaklal. Podobno svečo so Imeli U:đi orožniki v nekem manjšem kraju ki so HBt&viU velik tovorni avtomobil. Lastniki so u31l. orožniki pa so pri preiskavi naHi na avtomobilu precej delnim zaklanih s%nnj. nekaj moke In ve^ tolst h posi. Bhig-.) sc zaplenili ln g~a prodali na javni dr:**bi. zanimivo pa le. da se lastnik aetaanobila nl!l do danes nI javil Obln^tva ga ne nore jo niti ugotoviti, ker je bil avtomobil brez evidenčne
tablic*1.
— Zaer»*W «nl rloKe me*o ^e b"*-ar kart. Porfx*;>li smo ie. da so prejSnjl teden hoteli v Zagrebu rnčionii-nt 1 meso. tako tla bi ?a dobiM meSčani le dvakrnt tedensko po lo okg. Zaradi teh-ii^nib ovir so prodate sva-+f>«ra m psa na k m rt e odgodili do 31. Januarja.
— I7pre»n»>ml>«'  v artlfikeM  monopolu. V
Brkaj li d'ilgo priinaajkajc tobaka ln je
kupčija z njim na črni borzi zelo cvetela. r>.i bi srbska monopolska uprava preprečila IMidovoHeno prekur>čevanj*» s tobakom, je sklenila, da ga b<:^.» adslej predajali V.n-oilcom samo n:'. karte Koliko cigaret Odroma tobaka bodo kHditel dobili dnevno na
ikaznice. Se ni določeno Kkr:;ti s podražitvijo tobaka ln tn!-a*-iih teđeVleov v Si -bi ji   k<  srno o nlrj ?o ooroonH.  je srbski
• ioni 'io>:kfi unrnva p6uT*»ž!la tudi so!. 1 kc kuninjakc sol! stane o«'*' i v Srbili 6 din. 1 ke Baaaastrrjake soli pa 3 din Novost v rrbskem monopolu so t"<Ji prrsebne tak^e na petrolej za taaSPVe&ljavO. ki znašajo odslej na vsakih 100 ke 72" din đoetm znaša tsksa na petrolej za industrijska r*o-tabo 625 din. Prodajtif c*»ns petroleja v Sr-
I :ji    r z-dai  IS cl:n  z\  1 l'.t^r.
— Ftrtofllmska d«! ^ni«a hrvatskega Uor-imracIJHkrga ministrstva. Hrvatsko korp -i ari jako mlnl^rtrstvo ft te dni uredilo posebno fotofilmsko detavaleo, ki jo vo 51 Zvonko Mohsč. V tej delavnici bodo otis'''] izdelovati diapozitive za razna predavan- v razne pjo^rvetne filme ln podobne. Delo nove fotefilmske delavnice brvatskega korporacijskoga ministrstva je predvsem namenjeno mladini.
Po-^lavnlkovo darili prezlib"itu Slova-*ke. Pi iiildent Slovaške dr. JosTisa ;.e sprejel te dni hrvatskega poslanika v Bra-tlslovi dr. Berkov1?a. ki je IzToCll prezlden-tu kot Poglavnlkovo darl'o z'at s slovaškim In hrvatskim drža\"nim groom oVr?.'5'»n nokal. mojstro\ino hrvatskega zlatarstva kot Pogiavnikovo da.rllo. Pc^eg tega je M! hrvatski poslanik pri slovaškem poslanikti in vrhovnem poveljniku Hlinkove gar.1e .Sanu Mcchu. katerernti je Izročil kot Po-gla\-nikovo d j rilo dragoceno zgodovin*' o arabsko sabljo, plen lz hrvatskih osvobodi min bojev.
— Hrvatsko «ož«tlf»* oh smrti marie.li Kelchenaua. Pogla\mik dr. Pavellč ln mar-Sal Kvaternlk sta svojcem pokojnega ge-neral-feldmarsala vod Relchenaua brzojavno Izrazila toplo sožalje. V brzojavki, ki jo Je poslal generalfeldmaršalu von Keltlu pravi maršal Kvatemik, da so smatrali hrvatski dobrovoljci za posebno odlikovanje boriti se pod Relrhenauvovim poveljstvom Maršal Kvaternlk Je v svoji brzojavki sporočil, da se udeleži pogreba generalfeld-marsala von Relchenaua tudi odposlanstvo hrvatskih Častnikov.
— Pojasnilo. Včeraj smo priobči'i med dnevnimi vestmi pod naslovom - ■ B Jc treba stare zimske sukn-*» oddati« botieo. ki bi pa morala b;ti priobčena v i .''.'.i S Pr>oda%e  £:aje:-ske .
— Hr\;t,Ui  vti-i   |   \zhodnepa  b. :
Gla\-ni urednik v nemščini iallajajocega hrvatskega tedn'ka »Neue O: dDUBg« dr. Teodor Uzorenac. ki se je več tednov mudil na vzhodnem kejllfiu, opisuje s%'oj obiak pri hrvstskih lagionnrJUl, Pogovor z njimi v njihovih strelskih jarkih je pekaza'.' di vojaki evropskih drlav, boreči se na vzhodnem bojišču zdaj prav dobro vedo proti komu ln zakaj se bore. čeprav prej mnogi tega niso dobro vedeli. Kdor je videl hrvatske legionarje na vzhodnem bojižču in govoril z njimi. ve. da njihov pozdrav spremn I t ni samo prazna fraza, temveč globoko prepričanje.
— Polkovnik nstaAke niHie**. Poglavnik je imenoval di-zavnega tajnika v domobranskem ministrstvu generaia Begiča za polkovn'ka ustaške mikce. Kot tak je bil dodeljen bataljonu Poglavmikove telesne straže.
— Avtomobilski klub Ljubljanske po krajine kot pokrajinski sedež R. A. C. I.-ja obvešča vse lastnike motornih vozli in :o onih. ki imajo dovoljenje za vožnje, da morajo biti -tatlstične ter pro .letne takse plačane do najkasneje 31. t. m., ker se bo proti zamudnikom postopale strogo po sankcijah določenih po naredbi Visokega kom laa rije ta Takse se plačujejo redno v tajništvu Avtomobilskega kluba Ljubljanske pokra^ne. LJubVana. Beethovnova 14 od poi »—13 ln od 16—1830.
— Socialno ra v*-ovanje na Hrvatskem. Hrvatska vlada prfrravlja sakon. k! prl-
120 000   drža\-nim  nameščencem z
okroglo 180.000 družinskim člani moderno socialno zavarovanje Zavarovanje se oo nanašalo na zdravniško pomoč, zdravila, zdravniško nego v bolnišnicah in zdravili. _čih, na zdravljv^ije zob. porodniško pomoč in pogrebne stroške. Avtonomna ustanova, ki bo začela čimprei poslovati, bo poskrbela, da bodo določbe novega zakon t v celoti uresničene.
— Dr. Fabrlcius v Zagrebu. V Zagreb je prispel naš nemški poslanik dr Fabiiciua. predsednik nemškega glavnega odbora za ureditev državnih dolgov in drZavnega premoŽenja v bivši Jugoslaviji. Na kolodvoru sta sprejela neiuškega diplomata zastopnik zunanjega ministra ln šef protokola.
— Poostritev kazni za navijanje cen. Kazni za prestopke proti določbam gU-de ma-ksindranlh een na Hrvatskem so bile poostrene od 6 mesecev ječe in do denarne globe 500 000 kun. obenem se pa krivcu zapleni vse blago.
— Preureditev iiemsko-evangtijske c-*r-kve na Hrvatsktin. Poglavar nen.S co evan-geljske cerkve na Hrvatskem škof di. Popp je izjavil zastopniku poročevalske agencije »Croatlat, da se pripravlja nova ustava te cerkve na Hrvat; kem. Namesto dosedanjih demokratično parlamentarnih načel cerkvene uprave bo stopilo načelo vocje.
Iz L**?bS1ant
—lj Kočevski premog, predvsem koaovee m kocKovec in tudi nekaj orehovca je nabavit mestni preskrbovalni urad za oddajo v mani5:h množinah od 50 kgr do največ iiOO kg pod maksimalno ceno. Premog je namenjen predvsem manj premožnim slojem :er >rn zaenkrat za osebo nlkdo ne bo dobil več kot 200 kg družina pa največ Z.OO kg. da znižane cene ne bodo mogli zlo-rabitl preprodajalci. Kdor ±r\\ ta premog kupiti, naj pride v mestni preskrbovalni urad v Mestnem domu IX nadstropje, soba st 3 ter prinese seboj družinsko knjižico zaradi ugotovitve Atevila družinskih članov Ko bo v tem uradu premog plačal, bo dobil nakaznico, z njo pa premog na mestni pristavi samo ob ponedeljkih, sredah ln petkih.
—lj Vrtnarska predavan Ja pri Podružnic! SVI) Ljubljana 1 V sredo 28. t. m. bo predaval upravnik drevesnic Kmetijske družbe g. Breceljnk Ivan o izbiranju in rezanju sadnih cepičev. o cepljenju sadnega drevja Spomlad^    < ko£č:č^.stega   v   februarju, peč-
kastega v marcu) in o precepi jen ju starega drevja ter o zaSCit: proti pozebl. Skicptične slike Za'etek točno ob 18. uri v kem'.čnl predavalnici I. irž. realne gimnazije v Ve-fcfov! ulici. Vstop prost
—lj V mestnem kopališču je skTajsan čas za sprejemanje kopalcev toliko, da bo popoldne kopališče kopalcem odprto samo od
14. do iS ure. a po iS uri ne bo nobenemu nevemu kepah-u več dovoljen vstop.
— lj  Slikarska  razstava  Zorana MuSiča
v galeriji Oberenel na Gospopvetaki cesti je
p«xlaljšanu do četrtka zvečer.
Radio Ll^ibllana
t KTRTEK, t». JANUARJA 1942-XX.
7.30: Poročila v slovenščini. 7.45; Pestra glasbji, v odmoru, napoved časa. 8.15: Po-ročila v Italijanščini. 12.15: Komorni zbor. 12.40: Koncert Violinista Karla Sancina, pri kiav.rju L. M. Škerjanc. 12: Napoved časa, — poročila v italijanščini. 13.15; Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 14.20:Romance in pesmi — oikester in zbor pod vodstvom GaJlina. 14: Por »č;la v itaL janšč.ni. 14.15: Izmenjani prenos iz Nemčije. 14.15: Poročila v sovenščini. 17.15: Nove plošče Cetra. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operetna glasba. 20; Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogoJkov v sioveiiščiiii. 20.30: Koncert sopran č-tke Ksenije Kuše-jeve, pri klavirju Marijan Llpovšek. 21: P:xnos iz milanske Scaie: Seviljski brivec, v odmorih predavanje v slovenščini in po-ia v italijanšč ni.
PETEK, 30. JANUARJA 1942-XX.
7.30: PoroČLla v slovenščini. 7.45; Slovenska glasba, v o Imorlh napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12 15: Tilo limona. 12.40: Pestra glasba pod vodstvom Petralia. 13; Napoved časa - poročila v i tal janSčini. 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v aiuveriščini. 17.15: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. Sljanca; slovenska glasba. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Godalni orkester pod vodstvom Marina. 14.45: Poroč la v slovenščini. 17.15: Tercet sester Stritarje vili. pri klavirju Marijan Lipovšek. 17.35: Kon_ cert pianista Uga Dammerta. 19; Tečaj italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Le-ben. 19.30: Poioč-la v slovenščini. 19.45: Miloš Ziherl — solo na saksafon. 20: Napoved ča^a — poročila v italijanščini. 20.20; Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Operetna glasba. 20.45: Gledališka sezona EIAR: simfonični koncert pod vodstvom Alebrta Ere,le, v odmoru predavanje v slovenščir.;. 22.45. Poročila v italiianšč.ni
hrvatsk
lz
etapeateftea
Hrvatsko ministrstvo za obrt. trgovino in industr.jo je objavilo, da ostane do 28. | lebruarja v veljavi odločba, da se lahko uvaža brez posebnega dovoljenja biago, ki :ie spada med luksuzno. To pa ne velja za blago, uvoženo iz Bolgarije, Finske. Madžarske in Rumunije. Slovaške, Švedske in Švice. Odločba torej ne velja za tisti države, kjer nemška marka in italijanska lira niila v vsakem pr:meru plačilno sredstvo. Na zagrebšk. borzi odločno prevladujeta nemška marka in italijanska lira. L^rii od 4. aprila do 16. junija zagrebška borza n: poslovala. Njen promet v prvem kvartalu, ko je bil plačilno sredstvo še dinar, je znašal v nemških markah za 656.4 milijonov din. v švicarskih frankih za 98.9 milijonov7 din. v ameriških dolarjih pa za 46 milijonov din. dočim ni dosegel promet v angleških funtih in grških drahmah niti 100.000 din. V drugem polletju stoji promet v nemških markah, ki je znašal 1270 milijonov kun zopet na prvem mestu, na drugem mestu je italijanska ira, s 5G2.5 milijonov kun.
V kratkem se prično trgovinska pogajanja med I*alijo ln Hrvatsko. Trgovina med obema drŽavama se bo z novo pogodbo še bolj poživila. Obravnavalo se bo tudi vprašanje nadn!jnjega de'ovanja hrvatskih ■avurovalofc v pokraj;n^h b!v§e Jugoslavije, ki jih je zasedla italijanska vojska.
Za Ljubljansko pokrajino je bilo to vprašanje rešeno že s tem. da morajo vse tam delujoče neitalijanske ali nacionalno slovensko zavarovalnice s stanjem 1. januarja 1942. izročiti svoje portfelje nasled-nj:m italijanskim zavarovalnicam: »Istitu-to Nazionale delle Assicurazioni«, Assicu-razioni Generali di Trieste« in »Riunione dj Sicurta«. Izvzeti sta samo nemški zavarovalnici »Dunav« in »Elementar«, kjer je bil prenos že izvršen in poslujeta zdaj ti dve zavarovalnici pod imenom »Danu-bio« in »Elementare«. Izmed hrvatskih zavarovalnic je prizadeta s:.:no »Croatiac, dočim »Sava« že deluje z italijanskim kapitalom. V Zagrebu je zdai 24 poslujočih zavarovalnic, od teh 6 srbskih, ki ne bodo smele več poslovali. Vse hrvatsko zavarovalništvo bo reorganizirano.
Hrvatska delegacija z:i hoatsk'>-italiian-ska trif* i>vinska i> i .n ja <xipoeuje tc <lni v Rim. Vodi jo bo finančni mini<stcr dr. Ko-^tik. ki jc o-bmom r»r<.-viv.^inik hrvatske dolev Racije v sralneni hrv-ptsik«>\taA\ia-riNke-m co-s^vkI orskem t>db<>ru. Razen člano\- MalneOa
odbora odpotujejo v Kim tudi strokovnjaki.
ki bodo pMitei.mien; k posvetov SOJU pni po*-gajanjib ■ specialnih p-ro-blemih. () vsebini pi Sajenj je zaenkrat znano scimo to. da pojde za Nkicnitcv tnjminvke pt^ijod'be za eno leto, dalje za vprašanje ia\n:h dd in podpd& koffivesncije o delovanju hrvatskih bsivk v Itfl.Ii'i in ita.':ianskih na Hrva-bJccm.
Obravnavalo se bo končne rudi vm^a^snje nadallnjeva delovanja hrvatskih zavaroval«
n:c  v novih  polcraj"'nah Italije.
Dogoni klavne živine
Prehranjevalni zavod Visokega Komisa« riata za Ljubljansko pokraj no priredi v prihodnjem tednu tele doRone za klavno živino:
Dne 3. februarja 194! v Metliki za govedo in prašiče.
Dne 3. februarja 104? v Ribnici za govedo in prašiče.
Dne 3. februarja 1942 v Trebnjem za ro-
vedo in prašiče.
Dne 4. februarja 1942 v Ljubljani za govedo  in praSiee.
Dne 4. februarja 1942 v Logatcu ra govedo in prašiče.
Pesniško tekmovanje
za mladinsko zbirko
Knjigarna Tiskovne zadnje v Ljubljani pripravlja s*ovcxLSki mladini zbdrko pri_ godnih Vo£čil. V nji bodo objavljene pesnil
te vrste iz peres nekaterih uaSih vodilrih pesiiikov ter izbor najlepšega, kar je Izšlo doslej v knjigah in mladinskih časopi- ih. Založnica pa bi tud: hotela izpodbuditl tvornot drugih peSHl&ko nadaa*jemh ljudi, posebej Se same mladine. Zaradi tejia se fe odločila, da odmeri del te zanimive ln žc dolgo potrebne knjige izvirnim, 5c neobjavljenim prispevkom, ki jih bo prejela nalašč za to knjigo.
S tem v zvezi razpisuje knjigarna Tiskovne zadruge nagraere za najboljše izvir, ne pesmi, ki v ebujejo voščilo za razne prilike, ko mladina odraslim ljudem čestita ali Izraža svo;e posebne želje. Tekmovanja za t-o nagrade .se lahko udeleži vsak, kdor čuti pesniško žilico. RokcpLse je treba poslati do 20. februarja t. 1. knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani z označbo >Prlgcdna voščila«! Na rokopisu bodi famo Šifra avtorja pesmi, njegovo pravo Ime in naslov pa nuj sc sporočita v zaprti kuverti, ki so priloži rokopisu Posebno literarno razaodišče bo pregledalo dospelo rokopise ln podelilo najboljšim naslednje nagrade: I. nagrad© v Sueska 100 Hr, II. nagr:ido 50 Hr. III. nagrado 40 lir za tri prigodne pesnitve, ter deset nagrad v knjigah v vrednosti po 10—40 Ur za eno prigodno pesnitev. Nagra.teni tekmovalci, katerih pesmi bodo sprejete v uvodoma omenjeno zbirko, sc obvvžejo že 9 samo udeležbo pri tekmovanju da odstopijo svoje avtorske pravice založnici knjige. Rokopl--1 se ne bodo vračali. Po 20. februarju dospelih rokopisov ne bo mogoče upoštevati. Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani.
Avtomobilske takse
Ljubljana, 22. januarja.
Urad za civilno motorizacijo pri Visokem Kom Lsari jatu obvešča intcrlsiraace, da morajo biti prometne takse za avtomobile, tovorne avtomobile, motorje, poskusne avtomobile, prikolice itd. plačane pri R. A C. I. (bivii Avtoklub), in sicer po-eensi od 26. januarja t. L od 8.30 do 13. in od 16. do 18 30 ure.
Opozarja se, da so davčni predpisi o pro metu avtomobilskih vozil in prikolic določeni v odredbi št. 183 z dne 11. decembra 1941. objavljeni v Službenem listu za Ljub. ljan ko pokrajino z dne 24. decembra lanskega leta.
Tisti, ki bodo po 31. januarju t. 1. So nadalje vozili, ne da bi plačali predpisane prometne take, bodo v smislu odredbe št. L z dne 10. januarja 1942 podvrženi sankcijam, ki jih določajo čl. 35., 36. tn 37. na. vedene odredbe št 183.
CURA INFLUENZA, KEVRALGIE. REUMATISMI 10MBAGGINE e ropido-mente ne colmo i dolori
ZDRAVI HR!F0. NC VRALGUE, REVMAT1ZHM TRGANJE V LEDJIH kMgk> r^miri bolečine net teb bofcni.
lah. 0. M ANIONI « C. - Milan« • *lm
SKODELICA ,ALPA* ČAJA krepkosti in »đravje daja. 11T
RESXO DEKLE ali učenko tprejmemo za prvorazredno gostilno takoj. Naslov v ogl. odd. »Slov. Naroda«.
KOZMETIKA NOSTJ
je najcenejša, če regenerirate zastalo kri z rednim uživanjem Ambroževe medice. - -
Uspeh ne Izostane. Pristno dobite le v Medarni, Ljubljana, židovska ul. 6. 12T
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«, torek, 27. Januarja 1942-XX.
r   Ste*. 21
Ali veste,
imovina?
eščanstvo in meščanska
Mestna občina ne more več podeljevati občanom časti meščanstva — Kaj pravi meščanski statut44
LjuDijana, 21. januarja
V dveh člankih smo skušali opisati zanimivo zgodovino tako zvanega meščanskega    šp.taia    m   »meščanske imovine*
Marsikdo namreč ne ve već. kaj je bil v starih čas.h mesčansK; špital in ga ne«a-terj istovetijo z boimto. v resnici je pa bd   hosp:tai.   ena   naših   najstarejših, če
ne najstarciai ancialna ustanova Po nji nam ;c ostaia tako zvana meščanska imovina, ki jo upravljajo po posebnih pravilih. Iz dohodkov meščanske imovine pode-lujejo tudi podpore revnim meščanom, toda ne občanom v širšem pomenu besede, temveč meščanom, k jim je ta naslov podel;.a mestna "bć.na. Takoj pa opozarjamo, da je treba razlikovati med meščani m častnimi meščani
Kaj je meščanska imovina?
s*iov.na« ne ustreza   Prav.ju. aa meščanske   imovine   v   pravem   pomenu oeseut sp.oh m,  Ker   imajo do  tega premoženja prav.co   *e   revn^   iinenovam ljuo.jansk. aeeačan^ r:e pj v*»i ^ocdii.. ivic-scan^^ ime Vino v pravem pomenu be&ede so pa imela nekatera druga naša aaeata, n. pr. tvam-nik v   vei.kih guzdov.h   Ljubljanska me ščar.^ka imov.na je premoženje, ki je po-staio po nekoanjem  meM-nskem špitalu ali hojpilatu  Ka] je bil meščanski spi t al smo puuiuuao opijali v picjsujai č*anKih Da boste lažje razumeli. Kaj je meščanska imovina, moiamo oyieatl še. kaj je bilo me. ščansivo včash m Kaj ie zdaj.
Meščani v starih časih
V ilai.u cuo.ii oo ;4 m uli «*»w*ali me ščanoKt: p. uv.ee se.c posebej priaobiti. Tt--daj ni imel v mestu nhče pravice ;€ osa-mosvoj.u ter se posvetiti obrti ali trgu vini, Ce Qj bi mehčan v pravem pomenu beseae. Ce še je n. pr. obnn.k ali trgovee pre^e^ii v ctiugo me^to, m mogel ustanovit, poujcija. ujK.er ga n.^o sprejeu v me-eeaostvoL Piacati je moral posebno pn-stojo no in priseči, da bo plačeval vse mestne dajatve, išušmurjcm, to se pravi nemeičanem, k: so se začeli udejstvovati v obrti ali trgovini, so zelo trdo stopali na prste. Odvzeli so jim orodje :n i h strne, kaznovali Zanimivo je. da trgovine ali obrtnega podjetja n; mogel v mestu odpreti tud: noben plemič. Vrhovec pripoveduje v zgodovin-:-:; rarpravi o meščanskem spitam, da plemiči niso smeli prodajat na drobno nit; v svojih vinogradih pridelanega vina. Med dolžnostm] mešča nov v >;.ir;h čas:h in dandanes pa m več posebne razhke V prejšnjem stoletju so nž.vaij prael me>čan:. ki so se ločilj od občanov, neke za.-ebne pravice. Občan je postal pravi meščan šele. ko je bil sprejet v meščanstvo. O sprejemu je sklepal mestm svet. Novi meščan je moral položi* posebno, —rffnniko obljubo in plačat: pristojbino. Mestni svet je določa, za vsak primer posebej pristojbino Meščan je imel pravico do podpore, ko je obubožal. ;n do raznih ustanov Ustanove so bile tri vrs*e ustanove za revne vdove umrlih meščanov, ustanove za neveste iz meščanskih družin :n d.jaške ustanove za sinove meščanov.
Prva pravila o meščanskih pravicah
Pre :.   tCanalDfc prav.t ah m oilo
do L io62 Te>jaj je bil župan Mihael Ambroz, ki je Bf rta Vil »meščanski statut«. V nj h je bilo določeno, kako si ljubljanski občani lahko pridobe pravico meščanov in kako naj uprav.jajo meščansko imovino Po teh pravih h je podeljeval meščansko pravico, ki je bila hkrati odlikovanje zaslužn h občanov, me.-tm svet. Pristojbina za • rcjeni je znašala po 23 do 50 gld.. razen tega pa je bila še predpisana posebna n l fin ifci pr.s:o;b:na. ki se je stekala med dohodke meščanske imovine in je znaša ;a 100 gld. Iz tega razvidimo. da ni bilo t. iko posta!; meščan: samo za-
sluge n ao b.le dovolj treba je bilo tudi podeči precej globoko v žep. Vedeti pa m-.rate. da je bila sprejemmna L 1887 se zvišar.a na 100 g!d tako da je bila treba plačati skupaj 200 gld. Po pravilih Je upravo meščan-ke imovine prevzel »me šcanski odbor«, ki ga je sestavljalo 6 članov voljen h za 6 let Po treh letih so trije (lam po žrebu izpadli.
Zadnja pravila meščanske imovine
Zdaj so še v veljav, pravila — kolikor pač ne nasprotujejo predpisom zakona o mestih iz 1. 1934 — ki jih je odobril ljubljanski obč mkj svet 5. oktobra 1897. Po-trjena so bila 3 septembra 1398. Imenujejo se »m 'č ^tr.tut za deželno stol-
no mesto Ljubljano«. Izdana so bila, ko je bilo po potresu sezidano na kraju nekdanjega meščanskega špitala poslopje tako zvane kresije. k; je last meščanske imovine Po teh pravilih deie meščane v »ob-čnske« in častne Pravila pravijo: »Meščani so tisti občinski domačinci. ki imajo že zdaj meščansko pravico (meščanstvo) ali katerim toisto v prhodnje občina izrecno podeli.t Meščanstvo so pa podel:e-vaij po predpisih pravil »samo občinskim
domač:ncem. kateri so s svojo rodbino vred na dobrem glasu, kater, dokažejo, da imajo toliko premoženja ali tak zaslužek, da je ž njim zagotovljeno vzdrževanje njihove rodbine, in katerih glede volitve ne *v:ra nobeden v občinskem volilnem redil naštetih izjemn h ali izključivnih uzro-kov.« Pristojbina je znašala po 25—50 gld. za sprejem m 50—100 gld. za meščanski <klad Toda pripuščeno je bilo. da sme občina oprostiti plačila pristojbin sprete-*:h meščanov iz važnih razlogov Meščanstvo so podeljeval; na prošnjo občinskim iomačincem al] po predlogu župana aH )bčmskega svetnika zaslužnim občanom Vsak predlog je pa moral bitT predložen magistratu, da je o njem ukrepal, preden 4a je predložil občinskemu svetu ali pa mviufl Značilno je. da s: žen-ke niso mogle pridobiti meščanstva. Pač pa so bile deležne pravic meščanov — do podpor —. *e so se omožile z meščanom.
Posebne pravice občinskih meščanov
»Občinski meščani«, kakor so bili imenovani po pravilih imenovani meščani, so uživali naslednje posebne prav:ce (razen pravic, ki so jim bile prtso,ene po občinskem  redu)    Imeli so volilno pravico, ne
4lede na plačevanje davka, dalje so uživali pravco do preskrbe iz ustanov in pravico do oskrbovanja meščanske imovine, kakor tudi pravico glede podelitve neščanskih ustanov in Dorc'j staviti mestnemu magistratu svote nasvete, ako so /oljeni v meščanski odbor.«
Meščanska matica
O meščanih so vodili posebno matico: •neščane so vpisovali po abecednem redi' Zdaj je v maticj vp sanih že zelo malo ži-
vih meščanov. Po zakonu o mestih namreč mestni svet ne more več podeljevati pravice meščanstva. Meščani bodo po tem takem kmalu izumrli. Pred tremi letj je bil objavljen menih živih meščanov. Tedaj je bilo samo še 45 meščanov in 5 častnih meščanov. Med temi petimj častnimi
čiani se tnje po zakonu o mestih ne imenujejo   »častn;   meščani«    temveč »častni
člani mestne občine ljubljanske«. V zadnjih treh letih je tud; že pomrlo nekaj meščanov m dva častna meščana. Kaže torej, da bodo meščani izumrli ter da bo »meščanski statut« izgubil povsem svojo veljavo Ostala bo le meščanska imovna, ki pa tudi ne bo mogla služitj svojemu namenu, to se pravi, da ne bodo več podeljevali podpor iz dohodkov meščanske imovine.
Meščanske ustanove in »porcije«
Pravila določajo, da je osnovno premoženje  nedotakljivo   Osnovno premoženje
le bilo doslej vsebovano predvsem v tako zvan; kresiji Predlanskim so pa kupili še veliko zemljišče ob Prijateljevi ulici <na Prulah). o čemer bomo še poročali. Meščanski odbor (ki zdaj še obstoja, načelnik »odseka za upravo meščanske imovine« je Avsu^t Jenko) ima po pravlih pravico mestnemu magistratu nasvetovatJi, komu naj podeli meščansko ustanovo ali denarno podporo, ki se imenuje tudi »porcija«.
Delokrog magistrata
Delokrog med mag.stratom m meščanskim odborom je glede uprave premoženja razdeljen tako. da računske sklepe m proračune sestavljajo mestni uradi, meščanski odbor jih pa pregleduje in ima pravico do pripomb toda o odobritvj sklepa končno mestni svel Meščanski odbor torej ne upravlja v pravem pomenu besede meščanske imovne, temveč je le neke vrste posvetovalni organ; ima tudi posvetovalno pravico glede vzdrževanja poslopij meščanske imovine, glede najemni« itd., ne more pa odločilno sklepati.
Kako upravnato meščansko imovno 7daj. kaj jo sestavlja in kako porabljajo irhodke. bomo opisali prihodnjič.
Socialna politika Bolgarije
Vsi delavci in nameščenci so zavarovani za printer bolezni« nesreče, invalidnosti, starosti in smrti
V pogledu socialne politike je Bolgarija v zadnjih letih zelo napieciovala. Velika javna dela §o pritegnila k deiu skoiaj iz-ključn - kmečko preb.valstvo, ker je delavski stan v Bolgariji po številu še š.bak. Bolgarija pač nima bogve kako razvite n žustrije. Število zavarovanih tovarniških delavcev znaša v Bolgariji okrog 250.000 Tudi če računamo, da je nczaiegistriranih in nezaposlen.h ielavcev okrog 400.000. unaša število vsega mestnega delavca Bolgarije komaj 8« © vsega prebivalstva.
Najvažnejši ukrep; na polju scc.alne politike se nanašajo vsekakor na kmečko prebivalstvo, saj je ono v pretežni več-ni. Na drugi strani so pa nekater; socialni uk.epi namenjeni seveda tuui delavcem po mestih in so zanj izredno važni, ker je bilo t:eba zboljšati njegov gmotni položaj. Na mos'.no lelavstvo odpade od vsega prebivalstva Bolgarije komaj pet odstotkov. Navzl.c temu pa ima Bolgar ja vseskozi moderno socialno zakonouajo. ki segajo njtm začetki v dobo pred prvo svetovno vojno Socialna zakonodaja se je pričela v začetku našega stoletja z zaščito žen in otrok. Najprej je dobila Bolgarija zakon o boln.Skih olagaj-nah za delavce v Javnih podjetjih :n s.cer leta 1905., dve leti pozneje je dobila obrtn^-inspektorate. leta 1909. zavarova.ne f ndt-za delavce gotovih industr-.j. leta 1911 zakonsko ured.tev dela ob nedeljah in praznikih, leta 1915. nove ukrepe gle le ustanovitve delavskega zavarovalnega fonda in leta 1917. zakon o higieni in varnosti v industrijskih podjetjih,
V temu zakonu je bilo na novo urejeno tudi delo mladoletnih delavcev m sicer strogo v modernem duhu. Posebno važno je pa v Bolgariji socialno zavarovanje, osnovano na najr: odernejših načelih. Tudi v tem pogledu bi lahko sledila Bolgarija mnogim drugim državam za vzgled, saj je imela že leta 1918. obvezno zavarovanje za primer nesreče in bolezni. Z laj so v Bolgar.ji ob-
vezno zavarovani vsi delavci in nameščenci javn.h in zasebnih podjetij za primer bolezni, nesreče, invalidnosti, starosti in smrti. Samostojni obrtn ki. mali trgovci, kmetje itd se pa lahko zavarujejo pri državnem zavodu za zavarovanje delavcev in nameščencev, če ne znaša njihov zaslužek nad 50.000 levov.
Od leta 1934. posveča Bo^arija veliko pozornost tudi drugim panogam socialnega skrbstva. V zadnjih letih je bilo storjenega, v Bolgarij: na polju socialne politike mnogo dela. Seveia pa socia'ni red v balkanskih državah še ni pokazal enotnega sistema.
Svilen papir za leo.ooo kron
!'r\j  / t ...   ..  na  Danskem, ki jo
;c _^i.r < r.i... pred petimi leti policija v Itapeahagmi. jc vru a do prve po.ov.ee de-cemnra buuJcea^i '^ta 100 UH) krom in ta denar se bo p* rah.l v dobrodelne namene, lz skromnih začetkov se je razvila ta akcija od staBttc .uk.h vreče ;n svilnatega papirja p<Jago«ma v vsenart>dno akcijo, pri kateri / vneinu sodeluje prebivalstvo Medtem ko c zn;i:al leta 1936 tzkupiček za zbrane kovne komaj 255 kron je zniLŠal Lani že 36.000 kron.
Slikarica brez rok
Kako da.eč gre lahko energija pri ženskah, prča pnmer laponske sukance Yo>ne-ko Jamaguči ki &o bi«le njene s»like pred 10 leti razstavljene tudi po evropskih me *>iih. kjer so dc^cgle največji uspeh Niem >mSi sc bili siromašni m že v zgodnji m ia duš*, je morala v čajarno. kjer je postala priljubljena gejša Ko je nekega dne o*biska-la svoje reditelje, je na la dema očeta znlaz-a. Nenadoma se mu je omračil um in v navalu b'axno>ti je zaklal svoje tri otrv kc. Kn '^ie hotela m'ada gejša branit\ je
navala1 oče tudi muijo. Da bi u zavarovala obraz, te dvignjia roke. ki jih je pu oče Uiko strasno. oi>de.ai z nožem, da j» ui^ra^i obe pn ramenih odrezati. S tein ;e b.ia njena kariera kot gejše zanečatena Našel se je pa prijatelj nje-ne nesrečne rodbine ki jo je Sipravil v 1"cax.o. kjer s^ jl uč .a pn nekem slikarju. Najprej >c jc ikuč...i ^ir^at; čopič med zobmi in knu.u jt začela tako slikati Pozneje ;e pObtaJa celo učiteljica r-Aanja na neki dek.uki šv ...
Naredna izdaja
Schiiierjjevkh sk!
Kot   prouutez   vej.ki .. rSkJ
Goethejevih Jel in kot nadomestek za zastarelo  .n ne posebno  posrečeno zgodjvin-
sko kritično izdajo Schillerjevih del, ki jo je priredil Kari Goedeke, izide v kratkem v
VVeimaru v za.loinistvu Heimar.n Bohlaus nasl. narodna izda.a Schiile^evih del. Priprave, ki so trajale več let. je vodi zdaj 2e pokojni prof. dr Julius Pelersen. Napredovale so tako daleč, da Izidejo najorže
že letos prvi trije zvezki, v katerih bodo zbrane Schillerjeve pesmi v kionuloškem re.u in po vrstnem reou. kakor ga je določil Schiller sam za luksusno izdajo svojih del. Vsa Sehillerjeva dela bodo opremljena tudj s komentarji.
Od vseh dosedanjih izdaj Sehillerjevih del se bo ta razlikovala, ker bo obsegala v 35 zvezkih prav vsa Sehillerjeva i.ela vš pesn kova pisma m rokopise. Za podlago novi izdaji bo služila Sehillerjeva zapošč iui, shranjena v we.mai>kem Goethe-Sehil.erje-vem arliivu iz bogate zoirke Schillerjev*ega nac.onalnega mesta v pesnikovem rojstnem mestu Marbachu. Tu je mara Kaj še nt objavljenega. aJi pa je bilo že objavljeno pa mora biti že naknadno proučeno.
Poleg tega je v Schillerjevi zapLiščini in v Schillerjevem narodnem muzeju č>e mnogo
pisem, r-ckopisc»v, osnutkov in drug h vaz-n h spisov, ki še niso biLi pregie-iari . Marsikaj je pa iz Schillerjeve zapuščine še neznanega. Vsi neznani lastniki Schiller; pisem ali rokopisov, vse knjižnice n arhivi ter vsi zasebni zb.ralci so naprošeni, naj pripomoiejo, .a bo narodna izdaja S \ idier_ jevih del čim popolnejša.
Francoska vcrclUgra »Lepa pustolovščina«
nudi z izvrstne * r: .:zcrxtvi>o tclzks zabave, sla \l ni treba rekluine
Ljubljana, 27. januarja.
Nekdo, ki se ni podpisal, se m: na odprti dop snici ogorčava nad predrzno ali neumno reklamo, ki smo jo morah mmole dnj čitati po naših dnevnikih »Vprašam Vas, ali je še kaj treznih ljudi med nami'.' Ali sodijo taki iniervjuvi in slavospevi kar vnaprej in pred predstavo v re^ne liste« ... Ali se Vam ne zdi. da je bilo vse to še vse premalo za »velevažni kultur ni dogodek za Ljubljano in vso okolico ter za brez dvoma največji eleinliški dogodek v tekoči sezoni«? . .. Tako mi je pisal neznanec.
Čudim se mu. Jaz in z menoj še nešte-vilni smo se samo krohotaii, st m.siili Predpusl je in. hvala Dogu. humor še ni čisto -zumri! m si dejali: Sum puen puer; et puerilia traetant: Le p^akajino, kaj poreče resna kritika.
In ko smo končno čitali kritiko, smo se zadovoljni zavedali, da smo pravilno mislili ter da je bilo edim> pravilno kronoia-nje. Ne. nad reklamo se dandanes nihče več ne ogorčava. čeprav je včasih res rekordno nesramna ali bedasta. Zakaj jo morajo prinašati celo najresnejši listi, pa je tajnost, ki jo vedo le oni, ki so za — zaveso. ..
Taie »Lepa pustolovcema« ne potrebuje prav nikake reklame in ne pomenja na repertoarju tekoče sezone prav ničesar kulturno važnega. In vendar je v letošnjem predpustu zelo dobrodošla, ker je zabavna, elegantno pikantna in s pristno francosko duhovnostjo ustvarjen i nsk« veselo gra. Ljudje jo pojdejo rad; gledat, ker je izvrstno igrana, okusno uprizorjena ter ima nekaj ulog. v katerih so naši igralci resnico odlični, vsem na čelu go?pa Kraljeva, bivša mar borska prvakinja, v famozni ulogi babice, gospe de Trevillacove
Trije francoski veleugledni. ker vele-spretna fabrikanti bul vam-.h bork in veseloiger, pa tudi operetnih libretov so sfa-bricirali *Lepo pustolovščino«. Dva Caila-vet :n Flers (ne Flera. kakor ie zmotno na lepaku) sta že bila na našem repertoarju najbolj veselega značaja, znana sta pa tudi po operetah »Kongres v Sevilji« in »Dekle s punčkami«. Tretji tovar š mi je neznan.
Pravzaprav je tudi »Lepn pustolovščina« ljubezniva in elegantna opereta brez glasbe, ki se ji dejanje dogaja v predvojnem Parizu med samimi plemič: in plemkinja-mi, v salonu in na podeželski graščini. Ker vemo. da so bile ke i?re za naše
razmere vselej zelo težka, skoro nepremagljiva naloga, na? tem bolj vesel:, da se je režiserju Jožetu Koviču posreči'o ustvariti v splošnem prav lepo. uglaieno in naravno elesantno predstavo v pravilnem, lehkotno živahnem temnu in povsem zadovoljivi opremi sodelujočih igralcev in igrišč.
Vsa komika izvira zgoll iz situacij in nima igra nikakih komikov ali celo karikatur. Smešen ie edin: Valentin de Bar-royer v svoji redoliubnosti in točnem pisanju dnevnika, s^ab č k- Je postal zaročenec in ženin pod sugestijo spletkarske grofice d" Eguzcn. Vse dru se osebe so naravne brez konvene ali smešn^ zabarva-nost: In vendar je dejanje vseskozi vedelo in zabavno, vodilna miFcl. če hočete, pa prav zdrava: res"*fr"a luibezen končne zmaea. spletka pa razpade v nič Zen<=ka (grofica) ie spletla spletko a ženska fba-1«*c zadoš«xenie ker se naide+a orava dva, bica) jo tudi razplete tako da ima gledf-And^ -"n Helena, ter odleti vsiljen: zopr-než Valentin.
Andreja igra toplo, naravno in čisto neprisiljeno Vladimir Skrbinšek, splctkarsko h sterikinjo prav učinkovito Gabrijelčiča-va, nesrečneža Valentina, posebno težko in opasno vlogo, pa Nakrst. Ta je bil v 1. dej. odličen, v 3. dej. pa mestoma pretiran in z isto igro s klobuki utrudljiv. Poštami grof d' Eguzon je našel z L. Dre-novcem izvrstnega, res elegantnega igralca. Lipahov zdravnik je zopet prikupna pojava. Presetnik prav dober komornik in Košič živahen sluga. Kaj zna umetnica ustvariti iz male kuharice je zopet pokazala Nablocka, zmeraj bogata vragolij in ljubkih domislekov.
Glavni ženski ulogi pa sta Helena de Trevillac. nevesta, ki pobegne tik previ poroko, in njena stara babica g. de Trevillac Prvo predstavlja z vsem svojim osebnim šarmom Levarjeva. drugo pa Kraljeva. 2e par k rat sem opozoril na zrelo močno umetnost Kraljeve, in tu je zopet žela največji uspeh, ki ga dela še posebej prijetnega njen krasni organ.
V epizodah sodelujejo še Starčeva kot elegantna gospa de Vercel, Juga Boltar-ieva kot ljubko dekletce Jeanne. Remče-va kot Louise. Križajeva kot šivilja, pa Košuta kot Serignan in Blaž kot Remi.
Prvič so bli pomešani slovenski isrral-ci dveh različnih an^ambljev in prvič se je njih govorica skladala brez čutn:h razločkov v rabi pol glasnikov in £5a*:olsk:*h končnic. Tud; k temu uspehu režiserju Jož   Koviču čestitam.
Čeprav je 3. dej. nekam razvlečeno in mestoma papirnato, je veseloigra našla pri obč nstvu v celoti prav toplo pri/nanje, igralci pa iskreno pohvalo. F. G.
Strogi varnostni ukrepi za proces v jfticrou
Kakor znano se bodo morali v Riomu zopet zagovarjati nekateri bivši voditelji Francije, ki j h dolže, da so povzročili njen vojaški poraz. Predsednik sod šea Caous je odredil, da se bo proces začel 19. februarja ob 13.30. Prisostvovati mu ne bodo smeli ne fotografi ne filmski operaterji, ne pre-našalci z mikrofoni. Obravnave se ne bodo smele udelež t: niti ženske. Obtoženci bodo s hrbtom obrnjeni proti občinstvu. S bodo v globokih naslonjačih; tako bodo prisiljeni govoriti samo šolnikom.
Smrtna obsodba v Parizu
Vojaško sodišče v Parizu je izreklo smrtno obsodbo nad poročnikom Garcnom in narednikom Ma'.letcm, ki sta junija 1940 med umikom francoske vojske umorila v Abbe-villu 21 civiln h jetnikov, ki so pripalali raznim narodnostim.
I9.000 let bi morali šteti do bilijona
Ni lahko nazorno povedati kaj odnosno koliko je bilijon. Ce se vprašamo kabo dolgo bi morali šteti do bilijona, se glasi odgovor; 19.000 let. To se sliši neverjetno, pa je vendar res. če hočemo šteti do 100, rabjmo eno minuto časa. Do šest tisoč naštejemo v eni uri, v enem dnevu bi našleli do 144.000, v enem tednu do 1.00S 0 0, v enem letu do 52.416.000. V 19.000 letih bi torej našteli clo 995 miljard 903 miljone, kar pa še ni poln bilijon. A šteti bi morali noč in dan in sicer velika števila prav tako hitro kakor mala.
Ez;o d'Errico
20
j^ej iz lepsn^e
Z ulice je prihajalo rohnenje gasilskih aaot^rr'h koles, ki sc brzela proti čuvajnicam.
Sirena rešilnega voza se je s tesnobnim tuljenjem cg-ašala v daljavi.
Komisar se je okoristil z zmešnjavo in stopil na ulico. V teh okoliščinah je bilo nemogoče nadaljevati preiskavo. Razen tega ga je prevzemala nekakšna utrujenost, da ne rečemo brezup. Prav res, ves svet je bil narobe! Da, tudi leta štirinajstega je opravljal službo ... aH za časa prve svetovne vojne je Pariz vendarle ostal Pariz.
Brez cilja je stopal vzdolž zidu. dokler ni zadel ob Dostavo, ki je negibno stala na vogalu.
Osoren glas ga je nahrulil. »Cujte. amj pa delate zunaj, mar niste slišali znamenja za poplah?<
»Kriminalna policija . . . « je čemerno za godrnjal komisar.
»A . . . oprostite . . . « je odgovoril stražnik in se z obrazom približa! komisarju, da bi ga spoznal.
Toda naiprej je spoznal Richard njega.
>Knko je ? tvojim kurjim očesom, Gilbert?«
»Oh vi ste. guspod komisar . . . « je zmedeno ra-mrmral stražnik A komisar je bil že dalač, njegova senca ie itnolai v temni globini nočL
V. poglavje DRUGI SLUČAJ
Od trenutka, ko je komisar Richard zapustil dvorišče v Amelijini ulici, se je zdelo, da noč kar premišljeno stopa v znamenje zmešnjave in neprilik.
Doktor Milton, ki je bil povabljen k Richardu na ^•eerjo. je v zadnjem trenutku telefoniral, da mora zaradi nenadnega napada influence ostati v postelji.
Vsak ve, kaj storijo takšne nevšečnosti: gospodinja, ki je pripravila nekoliko boljšo večerjico, razočarana tarna, da se je rodila pod nesrečno zvezdo (nobenega psa ni v goste, in če kdaj povabiš prijatelja itd.), hišni gospodoar pa filozofsko skomiga z rameni, a sede zle volje za mizo in nazadnje prizna, da ga je tek minil.
Takisto je bilo z Richardom in njegovo sestro Ge-novefo, ki sta večerjala sama in med jedjo le kdaj pa kdaj privoščila drug drugemu besedico.
Okrog dvaindvajsetih se je komisar vrnil na Quai des Orfevres. kaiti od začetka sovražnosti so morali uradniki skoraj vsak večer ostati v stiku s centralo na prefekturi: toda strahovit naliv in popolno pomanjkanje taksijev v soseščini hiše sta ga že*po neka] korakih prisilila, da se je potuhnil pod neki hišni vhod.
Ko je prišel okrog triindvajsetih v urad. so mu povedali, da ga je prefekt večkrat zaporedoma klical po telefonu in se nato jezen odpeljal v Elizej, kjer se je pričela važna seja ministrskega sveta.
Komisar je poskusil telefonirati, toda nevihta je
bila povzročila med zvezami četrtega okraja veliko razdejanje.
Okrog polnoči mu je vendar Ž2 uspelo, da je dobil zvezo z Elizejem. Zvedel je, da nima predstojnik mimo raznih splošnih opozoril zastran nadzorstva nad tujci nobenega važnega sporočila zanj.
Komisar Richard, Čigar slaba volja je ves ta čas nenehoma rasla, je zaman skušal opraviti nekaj zadev, ki so ležale na njegovi pisalni mizi. Preklicani telefon mu od trenutka, ko je bil spet začel delovati, ni več dal miru.
Najprej ga je poklical neki komisarijat na robu mesta in ga vprašal za svet, kako naj si razlaga zakonsko uredbo o utrnjenju luči glede na javne rešilne postaje. Nato se je oglasil tajnik poslaništva Združenih držav, ki je protestiral zaradi usta vi jenja nekega ameriškega avtomobilista, in končno neki nadzornik, ki se je pomotil v komisa-rijatu in javil, da je med prevozom nekih zastopnikov komunistične stranke, ki jih je bil v teku noči prijel politični oddelek, nastal incident.
Ob tej kapljici je lonec prekipel. Komisar Richard je tako silovito treščil slušalo na vilice, da mu je pade z mize zapisni blok. na katerem je stal kristalni pepelnik; nato je preklinjaje oblekel plašč, si poveznil klobuk na glavo in odšel, glasno kličoč vraga, na vzame prefekturo, politiko, vojno, ^vse skupaj« .. Ko se je okrog dveh ponoči vrnil domov, do zore ni mogel zatisniti oči, potem pa se je, kakor običajno nanese, korenito zale žal.
Genovefa, ki je bila zaradi bratovega prenateza-nja v večnih skrbeh, ga je vsa srečna pustila počivati, toda ob devetih zjutraj, ko je komisar odprl oc-i in pogledal na uro, se je usula nanjo ploha očitkov.
»Tolikokrat sem ti rekel, da me o poli osmih zbudi... «
Stara devica se je baš hotela upreti z običajnimi razlogi o letih, zdravju in zdravnikovih nasvetih, ko je zazvonil telefon.
Komisar je oddrsal v predsobje, a sestra s svojo skodelico kave mu je ostala za petami.
»Halo ... a, ti si, Harpe . . . Kako? Kje je ta bul-var Inkermann ? Proti Neuillvju . . . Da, ali . . . kaj ne moreš sam opraviti ? Pozen sem že . . ob devetih sem bil naročen k prefektu, pa sem še tu ... A ? Ne sliši se! Bolj tiho govori... s palico so mu razbili nos ? Ne razumem ... kako ? Nos iz lepenke ? Da, da, . . . takoj pridem ... <
Komisar je na dušek popil kavo, se pritožil, da je grenka (-Saj je niti premešal nisi, ves sladkor ie ostal na dnu,« je tarnala Genovefa), po telefonu naročil taksi in zdirjal z doma, med tem ko je sestra tožila: »Rada bi vedela, ali je to življenje . . . in če pomislim, da imajo v Maginotovi črti celo radio . .. potem bodo pa govorili, da so oni nosili breme vojne!«
Preiskava o tem, kar so imenovali »drugi slučaj«, je bila za komisara Richarda najprej vrsta vidnih prizorov in zvočnih zaznav, ki niso bile dozdevno v nikaki medsebojni zvezi.
Urejuje, i osip tuptaOC - te Naroaoo utkaroo; Fran j era* — lm iMcraiai <*c* um; Otoa cnnaiot - vsi v ljudi jam