XII. leto. 5. št.
1916. Maj
[ m K?	A K

MARIJIN LIST
0:=
Nevtepeno Poprijeta Devica i\larija,
Zmožna Gosp& Vogrska. ===== POBOŽEN MESEČEN LIST. =—=
ga: KLEKL JOŽEF vpok. pleb. v Črensovcih. CSERFOLD (Zalamegye.)
Balkanyi Erno Alsdlendva i Muraszombat
DAROVI.
I. Na novi fdrni stiidenec pri Sv. Jelčni.
Iz Pertole-. Bagary N. Janoš 50 K., Haužar Jožef 15 kor., Vogrinčič Jožef 4 K., Lang Maria 2 K., Partl Jurij 10 K., Nemec Janoš 5 K., Nemec Anton 2 K., Bertalanič Jurij 2 K., Szegeri Števan 7 Kv Vogrinčič Ana 1 K., Mencigar Števan 4 K., Kol-manko Ferenc 3 K., Mihalič Mihao 5 K., Kos Janoš 6 K., Šadl Maria 4 K., Mencigar Števan 4 K., Mencigar Maria 2 K.; iz Večeslavec: Bertalanič Matjaš 10 K., Kozel Maria 4 K., Ficko Janoš 6 K., Ficko Jožef 6 K., Šadl Mihao 4 K., Kolmanko Anton 5 K., Mencigar Jožefa 2 K., Pozvek Janoš 6 K., Kiizmič Števan 5 K., Šadl Janoš 4 K., Marič Leopold 7 K., Pintarič Janoš 5 K., Sajt Mihao 10 K., Mencigar Janoš 4 K., Gomboc Janoš 3 kor., Vogrinčič Jožef 10 K., Geder Matjaš 5 K., Pool Ana 2 K.; iz Ropate: Ficko Ana 2 K., Podnevar Števan 5 K.; iz Gerlinec: Krenn Jurij 5 K., Lach Jožef 2 K., Gomboc Ferenc 2 K., Horvat Jožef 10 K., Sampl Karol 10 K., Lach Ivan 2 K., Haužar Mihala žena 2 kor., Haužar Mihal 2 K., Grah Andraš 4 K., Guitman Ana 2 K., Flejgar Jožef 4 K., Štesl Leopold 2 K., Durič Jožef 2 K., Šadl Maria 2 K., Šadl Ferenc 1 K., Gomboc Ana 1 K,, Gomboc Ana 1 kor., Partl Jožefa 2 K., Vogrinčič Johana 2 K., Nemec Števan 3 kor., Gomboc Anton 2 K., Gomboc Jožej 5 K., Gomboc Andraš 2 K., Krenn Jožef 3 K., Vogrinčič Andraš 2 K., Guitman Ana 2 kor., Guitman Mihao 2 K., Guitman Ferenc 2 K., Kerec Jožef 2 kor., Žilavec Ferenc 2 K., Tiszai Jožef 1 K.; iz Krašič: Jauk Ferenc 5 K., Geder Alojz 4 K., Bernad Ferenc 8 K., Ficko Janoš 10 K.; iz Pertole: Sakovič Leopold 4 K., Nemec Ivan 8 kor., Forjanič Matjaš 10 K., Gerlec Ferenc 2 K., Mencigar Ivana žena 5 kor., Bence Ivan 2 K., Mencigar Mihao 3 K., Mekiš Ferenc 4 K., Sajt Jožef 2 K., edna ženska 2 K., Vogrinčič Števan 2 K., edna ženska 3 K., Podnevar Ana 4 K., Mencigar Mihao 5 K., Vogrinčič Leopolda žena 2 K., Mencigar Jožef 2 K., Lang Jožefa 2 K., Kiizmič Ana 2 K., Nemec Jožef 12 K., Donoša Stevan 4 K., Fleischa-ker Jožef 4 K., Sukič Matjaš 8 K., Osko Maria 4 K.; iz Večeslavec: Mihalič Mihao 4 K., Forjanič Mihao 3 K., Perša Jožef 2 K., Gaber Mihao 2 K., Horvat Števan 4 K., Gerlec Janos 10 K., Zelko Juliana 1 K., Gyiireč Jožef 4 kor., Mencigar Jožef 2 kor., Kozel Števan 3 K., Gomboc Matjaš 1 K., Nemec Anton 6 kor., Mencigar Anton 4 K., Vogrinčič Apolonia 3 K., Horvat Ana 2 K., Mencigar Terezia 2 K., Marič Števan 10 K., Magyar Leopolda žena 2 K., Mencigar Maria 4 K., Tiszai Ferenc 5 K., Šadl Maria 7 kor., Kleibencetl Maria 2 K., Hari Maria 1 K., Celeč Mikloš 1
Nevtepeno Poprijeta Devica Marija,:
ZMOŽNA GOSPA VOGRSKA - POBOŽEN ^ESEČEtf LIST,
VREjOjE GA:
KLEKL JOŽEF - v
plebanoš na pokoji v Črensovcih. Cserfold (Zalamegye).
Z dovoljenjom višešnje cerkvene oblasti.
Prihaja vsaki mesec 8-ga na veseli spomin petdesetletnice 1. 1904. dec. 8-ga obhajane zavolo razglašenja verske pravice o Marijinom nevtepenom poprijetji, šteri den je te pobožen list prvič slovencom vogrskim do rok dani. — Cena 2 koroni, v Ameriko 3.
Sveti Izidor.
(Patron poledelavcov.) 1. Mladost sv. Izidor*
Sveti Izidor se vMadridi, Spanjolskoga glavtiom mesti narodo, leta 1110-ga. Starišje njegovi so siromačje bili, Samo malo zemle so meli z arende, bole so liickim ho-^ dili delat i tak svoje živlenje gordržali, Da pa či so na
zemelsko gledoč sirom^cje bili, tem bogatejši so bili pred Bogom, ar so bogaboječe ino jakostno živlenje pelali. Duševne njihove vrednosti so velike bile, ar so neotrud-livo zvršavali dela krščanske popunosti.
Dobro pravi stari pregovor: Ne spadne daleč sad od dreva. Kak pobožni so bili starišje, ravno takše je bilo tudi njihovo dete, mali Izidor. Oreh je odurjavao i lubo jakost. Sveti je postao. Obnašanje toga deleta je vu vsem spunilo želo svojih starišov. Mali Izidor je bio na-ime med vsov decov v čelom varaši te najpokornejši i najpobožnejši. Kak bi se samo rad dale včio i višešnje šole zvršavao, pa starišje bi ga tudi srca radi daruvali Bogi na čast i to bi bilo njihovo najvekše veselje, da bi ednok svojega Izidora pred oltarom, kak duhovnika mogli viditi, naj bi božo čast razširjavao po sveti i na duševen hasek mogao biti tomi nevolnomi liidstvi. Ali ne je bilo mogoče. Veliko sirmaštvo je proti stalo vsemi dobromi nakanenji. Na veliko žrtev so bili pripravleni, da so pa li mogli spreviditi, ka njim je nikak ne mogoče dosegnoti to blažensto. O. Bog bi njim lehko pomagao, ali da je on drugi namen meo z malim Izidorom. Na drugi stališ je njega pozvao. Človek začinja, Bog dokonča. Bog je tak šteo, naj Izidor prosti polodelavec ostane i v tom stališi dosegne svetost, naj bode on pravi zgled vsem polodelavcom, naj kaže njim ono pot, štera pela v lepo nebo! Sveti Izidor je postao korona vseh polodelavcov i vsem tudi lepi zgled za nasleduvanje.
Naj more čem bole spoznati pravice krščanske vere, poslušat je hodo skrblivo krščanske navuke i predge, štere so pogosci držali goreči duhovniki. Ka je tam čuo, tisto se tudi dobro zapomno i v djanji zvršo. Dobro je znao on, da je nevučenost i neznanost v krščanskih pravicah vsigdar najvekši zrok mlačnosti vu veri, ar ka ne poznamo, tisto tudi ne želemo, za nepoznanov ree-jov nišče ne hrepene. Sam naš Odkupiteo nam pr£vi:
Večno živlenje je pa to, naj spoznamo Tebe, ednoga pr&voga Boga i koga si nam poslao, Jezusa Kristusa. (Jan. 17, 3.)
Izidor se z ponižnim srcom podao vsigdar v božo volo. Prosti polodelavec jo bio i nega bilo za toga volo sram, merno je prenašao to, ar je svetlo sprevido, ka na sveti med vsemi stališami ni ednoga ne, v šterom bi človek tak mirno lejko Bogi služo, kak ravnoč v prostom paverskom stališi. Po smrti svojih lublenih starišov je prek vzeo od Gospoda Vegas Iduša, ki je vu glavno mesto Madrid odišeo prebivat, celo zemlo z arende.
2. Svčti Izidor kak pošteni mož.
Sveti Izidor se spoznao v svojoj domovini z Torribia Marijov, ednov bogaboječov, vrlov i delavnov deklinov. Ne je bila bogatih starišov, ali tem vekše bogastvo je mela v svojem srci. Ona je bila teda pozvana na to, ka de na pomoč sv. Izidori ne samo v dela opravlanji, nego tudi i v zasliiženji večnoga najema. Sirota je bila, kak Izidor. Da pa mela nevtrudlive ino skrblive roke. Izidori je nigdar ne bilo žao, ka si je ravno njo zvolo za tvojo tovarišica. Verno ženo njemi je G. Bog dao v njoj, štera je z celim srcom i z celov vdanostjov lubila svojega moža. Vdeležila se ona ne samo njegovoga veselja, nego tudi njegove britkosti, dela i skrbij. Nigdar se ne tožila drugim od svojih nevol, čemerna ne bila, svaje z nikim ne držala, ne so culi njo psuvati i preklinjati. Ne sta hodila eden driigoga tožit in ogovarjat k sosedom. Tak sta štela eden driigomi na veselje i pomoč biti i eden ovomi olejšati to teško živlenje. Samo ka to mirno živlenje i toga blaženstva je ne mogao dugo gledati hudi duh, škri je vsakšemi dobromi neprijatel. Na tom je bio vsigdar, kak bi mogao njidva vernost gorzgrožati. Prišla je za kratek čaš velika poskušnja.
Marija je naime to lepo navado mela, ka je gos-
tokrat poiskala ono malo cerkvico, štera je ne daleč vkraj od njih bila i štera je edno lepo Marijino podobo mela v sebi. Čeravno nikoga ne bilo v njoj, ona je zato malo gdale notri poglednola. Tak rada se tam v toj cerkvici zdržavala, tak dobro se čutila v njej! Pa či je sama bila, tem vekša gorečnost je obišla njeno srce. Samo ka je ta njena pobožnošt v očah drugih žensek velika spica bila. Njo je čisti namen vodo, ali lagoji jeziki so njeno dobro nakanenje na hudo obračali. Zaprva so same med sebov šepetale samo, sledkar so že Izidori tudi na znanje dale, ka njegova žena vsakojačko ne hodi po dobroj poti, grešno znanje drži gori z ednim paste-rom, šteri navadno tam poleg cerkvi pase svojo čredo.
Izidor je dobro poznao svojo ženo že od njene mladosti mao, zato je pa tudi ne šteo vervati tem praznim gučam; znao je, ka vu vernosti svoje žene nema kaj dvojiti. Ali naslednje, da že nikak ne šteo konec biti tem vnogim gučam, nakano se Izidor, ka sam zapazi Marijo. Po dugoj pazki i spitavanji je sprevido Izidor, ka je njegova žena nikaj ne kriva, ka ona samo zato hodi v to cerkev, ar veliko lubezen ma v srci do nebeške Matere, bi. Device Marije, zato poišče njo gori večkrat, naj more tak pokazati njoj svojo čast i poštenje.
Izidor se tomi jako razveselio i odsegamao tem bole liibo i poštuvao svojo ženo. — Od toga časa mao je več nikše spake ne bilo med njima i nikaj je ne moglo tudi več gorzgrožati njidva hižnoga miru. Gostokrat sta obadva vkiiper šla k božoj službi, ne samo zato, naj tam svojo pobožnošt verno opravita, nego naj sprejmeta tudi svete Sakramente, kakti sv. spoved i obhajilo. G. Bog je blagoslovo njidva zakon z ednim detetom, štero sta v bogabojaznosti ino v pobožnosti odgojiivala. — Tudi ženo sv. Izidora, Torribia Marijo, je sv. Maticerkev k svetnicam prištela.
3. Svčti Izidor skrblivo posluša sv. mešo. Pri njegovom plugi angela vidijo.
Sveti Izidor je vsigdar rano stano, včasi zatem pa na kolena spadno i tak z gorečov molitvov se zahvalo G. Bogi za njegove dobrote, ka ga je občuvao v noči od vse nevarnosti; nigdar je tudi ne pozabo Vsamogo-čemi daruvati vsa svoja dela, vse nevole, britkosti i veselja, štera so tisti den čakala na njega. — Da je svojo jutrašnjo pobožnost doma lepo opravo, te je šo v cerkev. V sv. Magdalene cerkev je najraj hodo, tam več sv. meš poslušao i na vore dugo goreče molo. Njegova čista duša je napunjena bila z globokov, živov verov, z močnim viipanjom i z gorečov lubeznostjov do Boga. Najvekše veselje je najšo v tom, či si je z Bogom mogeo pogučavati. Ali hudobni ki iudje so se bojali cerkve i ne-priatelje bili vsakoj molitvi i pobožnosti, ravno tei so najšli v njem dosta za ogovarjanje.
Smehali so se ž njega, ešče so njemi to na oči vrgli, ka zato hodi teliko v cerkev, ar ga vtraga delati, — ka tam samo Bogi den kradne, bole bi bilo, či bi tisti čas na poli delao. Ja ešče pri njegovom gospodari so ga obtožili, ka poleg vnogih molitev svoje dužnosti ta zamanjari. Njegov gospodar je pa vervao takšim gu-čam, ali naj bole ostro more proti njemi nastopiti, zato je sam šteo njega zapaziti.
Edno zajtro rano voide za Izidorom na pole, naj pogledne, ka dela. Ali ka vidi? Sv. Izidor v cerkvi op-ravla svojo pobožnost, tam kleči pred oltarom v gorečoj molitvi. Na njivi pa dotečas dva angela hodita za plugom i tak opravlata delo mesto Izidora, dokeč on ne opravi svoje pobožnosti. — To videnje je tak prestrašilo gospodara, ka se včasi nazaj domo obrno i niti reči več ne pravo sv. Izidori za volo njegove pobožnosti,
4. Skrblivost pa boži blagoslov.
Svetomi Izidori je ne bila potrebna angelska pomoč, naj svoje delo more opraviti, Po molitvi se delo vzeo v roke. Ali kak je on delao? Vsi so se čudivali nad njim, z kakšov močjov, priličnostjov i strpnostjov je opravlao svoja naj žmetnejša dela. Na delo gledoč je sv. Izidor visoko prekosio vse polodelavci, ki so po delavnih dnevaj prti cerkvi niti ne gledali. On je pa k sv. meši hodo, pa delo zato tudi vsigdar redno opravo. Nigdar ne zaostao ž njim. Boži blagoslov je bio na njegovo.n deli, šteroga se v cerkvi sproso z gorečimi molitvami. — Nad delom se nigdar ne čemerio, nigdar ne psuvao. Da bi si to vnogi krščeniki zapomlili! Pazlivo, pomali je stopao za plugom, či je orao, ali poleg kol, če se je kam pelao. Za volo Boga je opravlao vsa dela, štera je tudi njemi dariivao za odpuščenje grehov i slabosti. — I ovo, li je ne meo mira! Brezbožni ludje so ne mogli trpeti i gledati njegovo pobožno živlenje. — Zato so ga tožiti za-čali pali pri njegovom gospodi, ka de veliki kvar meo i malo dohodkov, ar Izidor ne dela verno. Gospod zato na oči vrže Izidori, ka preveč dosta časa obrača na molitev i božo službo. Izidor je to vse mirovno pretrpo, na božo volo se nehao i vupajoči se v njegovoj spre-vidnosti je samo to odgovoro: Postuvani Gospod! Čakajmo samo do žetve, mo te že vidili, što je delao bole skrblivo. Či na vaših njivah menje zraste, kak na ovih drugih, te mi slobodno z plače dolpotegnete svoj kvar.
Prišla je žetva. I glejte, njive, štere je Izidor obde-lavao, so dosta več sada prinesle, kak ovih njive, šteri so se posvetno obonašali, noč i den delali-mantrali, da so se pa zpozabili z Onoga, ki da zrast njivam. Ali za istino nikaj ne bi bilo odvisno od božjega blagoslova? Iščimo obrvim kralestvo bože, i te ovo drugo se nam vse prida. (Mataj, 6, 93.)
5. Dobrosrčnost sv. Izidora do liidih i stv&rih.
Takšega skrblivoga delavca, kak je bio sv. Izidor, je gospod dobro plačuvao, tak ka je Izidor poleg svojega poštenoga zaslužka mogoči bio ne samo redno živeti, nego tudi obilno almoštvo dati na vse kraje. Od njegove hiže je nišče ne šo nezadovolno s praznimi rokami. Naj-bole je rad meo siromake, štere so drugi zavrgli i za-metavali, nje je sprijao vsigdar z najvekšov liibeznostjov. Z takšov zahvalnostjov je vživao on tisti kruh, šteroga njemi je boži b'agoslov podelo. Njegovo dobrotlivo srce i smileno obnašanje do sirmakov je bilo za njega kakti edna globoka vretina vnogih vrednost i zaslužkov za nebeško kralestvo.
Ali smileno srce je meo on ne samo do svojega bližnjega, nego tudi do vsakše stvari. Z celov vdanostjov je šteo spuniti reči sv. Duha, da pravičen človek se skrbi tudi za svojo stvar. Neveren, brezbožen človek ma nes-mileno srce. Z svojov voznov marhov se je vsigdar lepo djao, jo nigdar ne preveč mantrao. Ne je meo Izidor nikšega veselja v bitji i mantranji stvarih.
Liibo je stvar za Boga volo, kakti za svojega bližnjega je držao stvar tudi i zato liibo. Ešče one stvari, štere so njemi na nikši hasek ne bile, so tiidi čutile njegovo dobrosrčnost. Edno zajtro se pelao v mlin. Velika zima je bila, zemla zmržnjena i z snegom nadebeli pokrita. Izidor kre poti po jarkaj vnogo ptic zagledne, štere so od zime, ali ešče bole od glada vse trepetale. Njegovo dobro srce se na smilenje gene. Odveže eden žakeo pa teliko zrnja njim dol na luča, ka so se ptice dobro nahranile. Za njim se pa pelao tudi eden drugi človek v mlin, šteri ovarajoč, ka dela Izidor, se je začao posme-havati ž njega, ka teliko silja ta kvari. Pa ka se zgodilo? Gda sta melo domo pelala, Izidor je dosta več mele meo, kak ov človek, čiravno ka sta ednako mero silja
pelala v mlin, pa je Izidor te pticam ešče dosta dolzlii čao. Svojega sina je tudi večkrat opominao ino njem na srce zavezao, ka si z stvarjov naj vsigdar krotko dene. Pokazao njemi je božo lubezen, štera se ešče za toga najmenšega zemlskoga črva tudi dobrovolno skrbi
6. Za jakostnim živlenjom pride srečna smrt.
Sveti Izidor, te pobožen delavec, je do slednjega svojega zdihaja hodo po poti poštenosti i jakosti. One grehe, v šterih so njegovi sorojaki tak jako zakopani bili, kakti, nevoščenost, nezmernost, nezadovolnost, mrmranje proti svojim višešnjim i naprejpostavlenim, je on samo po imeni poznao, mesta njim pa v svojem srci nigdar ne dao. V krčmo je ne hodo; tožbe i pravde je z nikim ne meo, ne je bio on socialist. Delo, kak dobro držinče, je vsigdar najšeo pri hiži. Či ne meo nikšega dela, te Boga molo. Njive svojega gospodara je skrblivo obdelavao. Najbole pa je G. Bogi služo, naj ednok ta k njemi more priti i ž njim, kakti z cilom svojega zemels-koga žitka, se more zjediniti. Veliko hrepenenje je meo po nebesah že tu na zemli, zato so njegove oči vsigdar proti nebi bile obrnjene. Želo si je smrt, ali ne zato, naj bi ga ona rešila zemelskoga trplenja, toga se Izidor ne bojao, nego samo zato, naj bi se mogao kem prle z svojim lublenim Odkiipitelom zjediniti. Naprej je znao že povedati on den i ono vuro, gda smrt pride po njega Sveto je bilo njegovo živlenje i takša je bila tudi njegova smrt. 60 let je bio star, gda ga je G. Bog k sebi pozvao. Leta 1170-ga, maja 10-ga, je dosegno nebeško blaženstvo. Po njegovoj smrti ešče njegov grob je po-častio G. Bog z vnogimi čudami. III. Filip, španjski krao šteri je na smrt obetežao, je pri njegovom grobi zadobo nazaj svoje zdravje. I to je bio tudi eden zrok, ka je svetamaticerkev Izidora, toga pobožnoga polodelavca, med svetce prištela.
Bar da bi naslediivali i vsigdar pred očmi meli te lepi zgled naši polodelavci tudi. Ž njegovoga živlenja se naj navčijo, da či je ravno prosti njihov stališ, li lejko v njem Bogi služijo, či samo ščejo, pa tak ednok tudi nebeško diko dosegnejo.
Zlšti presveti za polodelavce.
Vsako leto vnogo liidstva ide vKalifornio zlato i srebro iskat i z tem dostakrat v nevarnost postavijo svoje živlenje. Jas vam tudi zlato ponujam, polodelavci, zlato, štero brez nevarnosti, brez zviinrednoga dela lejko do-segnete. I te dragi kinč so oni dobri presveti, z šterimi si lejko te najvekši kinč spravite, kralestvo nebeško.
%
Prvi zldti presvet.
(Ne pozabi nigdar, zakaj si na sveti.)
Že Svetopismo pavi, ka je G. Bog vse za svojo volo stvoro. Boga lubiti, moliti i njemi služiti moremo (Mataj 4, 10.) Zato je G. Bog človeka stvoro, naj njega spozna, liibi i njemi služi i tak se zveliča. Teda si ne zato na sveti, ka bi si tu bogastvo sprdvlao, naj zdrav bodeš, naj si blaženi tu na sveti, nego zato, naj Bogi služiš i tak se ednok zveličaš. Čeravno bi neizmerne kinče meo tu na sveti, či bi zdrav bio vsigdar kak žalod, či bi od sunca svetlejšo diko meo na zemli, či bi plavao vu vsoj dobroti, ja ka bi ti vse to valalo, či bi ednok na veke mogeo trpeti v pekli?!
Či bi pa takši siromak bio, kak je bio betežen Job, či bi te tak zametavali, kak najvekšega kodiša; či bi te mantrali i preganjali, kak najvekšega mantrnika; — da bi pa poleg toga svojo dušo rešo, — na veke bi blaženi bio. Na konci poči bič. Če konec dober, vse je dobro. Ne spozabi se z svojih slednjih del. Že v svojih mladih
2
letaj, tem bole v starosti, misli vsigdar na to, ka ne boš na veke živo. Za kratek čas boš se ali v nebesaj veselio, ali v peklenskom ognji navek trpo. Ne bodi tak lehko-mišleni, kak vnogi sojo, šteri nigdar na ov svet ne mislijo, ali ne rabijo ona sredstva, štera ta pelajo. Vendar ne bodi tak lehkomišleni! Kak bi si mogeo to misliti, ka bi gda prišao v eden dalešnji varaš, či ednok neščes po onoj poti iti, štera ta pela! Pot, štera proti nebi pela, je pa sledeča:
Vari se greha. Samo greh te more z nebes voza-preti i v pekeo sunoti. Herb, dobiček, vživanje, veselje, poštenje, so vse preslabe reči, ka bi nas mogle veki-večnoga blaženstva oropati. Zdrži desetere bože i petere cerkvene zapovedi, vse, brez razločka, verno, kak sveta maticerkev razlaga i zapovedava. Napreduj v krščanskih jakostaj: vu veri, vu viipanji i v liibeznosti do Boga i do svojega bližnjega, v ponižnosti, v darovitnosti, v čistoči, v smilenosti, v zmernosti i v gorečnosti dobrih del.
Posveti vsakši den svojega živlenja z dobrimi de-lami, z pobožnostjov, z veseljom i z ostrim zatajuvan-jom. Po takšoj poti si lepe vrednosti zaslužiš, štere vrednosti ti odprejo lepa nebesa. Ali lehko mi to praviš, ka bi ti včino to vse, či ne bi se ti vstavlala lastna slabost? Na to samo eden odgovor maš:
Moli, dosta moli ino hodi k svestvam. Z teh vretin bodeš zajimao božo miloščo, z šterov premagaš vse svoje nasladnosti i skušavanja, nateliko, da ešče vse peklenske hude duhove bodeš mogoči od sebe stirati.
DrUgi zlžti presvet.
(Nigdar te naj ne de sram zavolo tvojega stana.)
Polodelstvo je te prvi, najbole naturalni i najpotrebnejši stan. Premišlavli si malo od te pravice. Teda tvoj stališ je te najprvejši stališ. Sam G. Bog ga nastavo že
v paradižomi. Naši prvi roditelje so polodelavci bili. (Mojz. 2, 15.) Liidje, šteri so v prvih 3000 letah živeli, so se navekše tudi z polodelstvom brigali. 1 to lehko pravimo od patriarkov i prorokov. Tebe bi pa sram bilo, ka si prosti polodelavec?
Stan polodelavca je najbole zahvalni stan. Zgledni se okoli! Ka vidiš? Sive gore, zelene doline, pole i travnike. Vsake vrste rastline najdeš na njih i vnogovrstne stvari. Ali te to ne veseli, si ne na tom, ka bi zrast pripomogeo ?
Proti naturi bi pregrešili, či bi se brez čiitja vkraj obrnoli od njih. Polodelski stališ je teda prvi i najpred-njejši stališ naroda človečanskoga. Čeden Človek se zato ne de sramiivao za volo njega.
Zednim je tudi te najpotrebnejši stan. Skrbeti se za živež sebi i stvari je ta najvekša dužnost človeka. Živeti pa samo tak moremo, či mamo k tomi potrebne reči. I te reči nam što drugi spravi, kak polodelavec. — Kruh, meso, mleko sad itd. vse z kmečke roke pride na trg. Či ne bi bilo kmeta, ne bi mogli biti rokodelavci ali meštri pa tudi vučeni, podšolani ludje tudi ne. Vsi bi od glada sprejšli. Vsakovrstni ludje so od kmeta odvisni. Zato bi vsaki človek mogeo pred kmetom kranščak zdig-noti; najbole pa ti sam, ka si polodelavec, računaj sebe med blažene, ka lehko zemlo obdelavlaš. Najdejo se tudi ludje, ki ne poštiijejo polodelavca tak, kak bi se dosta-jalo, ki to ime, »paver,* samo z božnim nakanemjom vzemejo na svoja vusta. Z tem imenom, njihovo preprostost i navučenost ščejo znameniivati, da pa dostakrat samo svojo kratko pamet i nevučenost pokažejo. Istina, ka je kmečki človek bole prosti, kak gospod, pa ma svoje falinge tudi, da pa te falinge lehko sleče, pa bodite tudi na tam, ka te se vsigdar pošteno i čedno obnašali kam koli pridete; bodite krotki v guči, ne zaganjajte krika, ne derite se kak či bi ov drugi gluhi bio, s kem
gučite. Te vidili, ka do vas vsešerom poštuvali i ne de se nišče norca delao z vašega stalisa. Po takšem se tmične strani vašega stališa zaistino skrijejo 'i tem bole dobre strani se odkrijejo pa te v takšem poštenji stali, kakše si popravici lehko želete poleg vašega stališa.
Tretji presvet.
(Liibi svoj stan.)
Polodelavec, či za drugo ne, samo zato more svoj stan lubiti, ar je najlepši, najbol zdravejši med vsemi stani. Pogledni samo varaške liidi, gde se držijo, v kakših tmičnih, voskih vulicaj, vnogi globoko odspodi v pivnič-kih ramaj, v malih hižičkah i tam notri dostakrat več ludih dela svojo meštrijo.
Polodelavec pa — v slobodnoj naturi, pod lepov šivov nebov kre lepih dolin se zdržavle, gde vsešerom lepo drevje, vsevrstne rastline, krasne rože razveseljav-lejo človeka. Kak preblaženo se smehe dol na nas to blago sunce po dnevi, da vsakšo stvar razveseli, po noči pa što bi mogeo popisati lepoto bledoga meseca i jezero-jezernih miglajočih zvezdic! Polodelavca ešče med njegovim delom razveseljavlejo nebeške vtičice z svojimi nedužnimi pesmami. Odpri samo oči, pa boš vido lepote cele narave, štera se okoli tebe razpuščava. Zaistino to najvekše pomenjkanje pa gladu nigdar ne trbe po vesnicah iskati. Vu hvalevrednoj obilnosti najdeš v kmečkoj hiži vsigdar živež, iz štere obilnosti siromaki tudi dobijo svoj del, ar je dobroga polodelca srce vsigdar smileno do siromaka.
Pa s koj živejo varaški ludje, či ne s pova vesničkih ludih! Samo ka tisti samo ono dobijo, ka je tem više, prek mere ka majo, tisto pošlejo vu varaš. Pa po tem bi se ešče najšeo človek, ki bi pavra zametavao ali odurjavao ?
Polje ti veselje ponuja. Delo kmečko je zdravo, kmet
žive prosto i je z malim zadovolen. Kakše je pa varaš-ko lustvo ? Kak bledi, betežni, slabi, gingavi so, šteri se niti primeriti ne dajo zdravoj deci edne vesnice! — Zdrava krv hodi po njihovih žilaj, močni na telo i dušo gledoč so poledelci. Stanovniki varašov bi sprejti mogli, či njim vesnički ne bi šli na pomoč.
Vidiš, to so lepote i vrednošti tvojega prostoga sta-liša, štere nanč prav ne poznaš i ne moreš se Bogi za nje zahvaliti. Liibi zato svoj stan i poštiij ga, za veliko ga drži i daj hvalo G. Bogi, ka si se za polodelavca narodo.
Štrti presvet.
(Drži v poštenji svoj stan.)
Poštenje ide onomi stališi, šteri je na pomoč človeki, da more svoj cio dosegnoti, to je v nebesa priti. Pa kmečki stan je takši. Zvun samostanskoga ali duhovniškoga živ-lenja nega stališa, v šterom bi človek ležej spunjavao svoje duševne dužnosti, .pobožnosti, kak ravno v pole-delskom. Ne smemo zato praviti, ka po varašaj, ali pa v delavnicah nega pobožnih liidih; kaj ne bi! Najdejo se zato tam tudi dobri, bogaboječi krščeniki, ali samo si premislimo, keliko je tam nevernih liidih, ki Boga neš-čejo poznati, ki se norca delajo z krščanske vere, preganjajo dobre, pobožne krščenike. Kaj teškoga je med takšim narodom dober ostati, teško, ka človek ne bi pos-tao mlačen vu veri i ne bi zametavao pomali svoje pobožnosti. Celo nači je na vesnici. Tam vera dosta globše spusti korenje v mlada srca, vekša pobožnost kraluje, ne vidi teliko grešnih prilik, nevernost, či se li najde, ne viipa na svetlo, nego po tmici se skrivle, deca se ne spa-čijo tak včasi od brezbožnih liidih; na mladino pa pazi vsigdar skrblivo oko starišov. Cela družina vkiiper dela na poli, i med njimi se kakši božni, nesnažni guči ne dopustijo. Menje liistva jeste, duhovnik skoro vsakšega
po imeni pozna i tak vsigdar ma priliko nje v veri pod-včiti, k jakostom privaditi i je opominati, naj ne pridejo samo po nedelaj i svetkaj, nego tudi delavne dni včasi v cerkev k svetoj meši. K gostoj spovedi, k sv. prečiš-čavanji ešče večkrat prihajajo te bole gorčče dtiše: Lepe krščanske navade so ešče itak v gordržanji. I da prava gorečnost do Boga zato v srcah pavrov ešče itak naj-bole gori, zato te stališ da tudi največ duhovnikov sv. Matericerkvi. Sini njegovi se radi podaja na duhovniški stan. Oj keliko ludih more trpeti v pekli, keliko jih toči britke skuze, ka so vu varaši mogli živeti, gde so na vekše samo grešne prilike vidili i v takših grehaj tudi živeli.
Či hudi duh po varašaj za pekel, angeo Gospodnov po vesnicah ma za nebesa obilno žetvo. Poštiij zato vsig-. dar svoj kmički stan, šteri je obilna vretina tvojega čast-noga i večnoga blaženstva. Bodi pobožen, bodi boga-boječi, ve okoli tebe te vsakša okolščina na to opomina, vsešerom vidiš lepe zglede, teliko pomoči, teliko prilike maš na to, ka G. Bogi vsigdar lehko goreče služiš i tak se skrbiš za svojo nemrtelno dušo, naj se ednok odprejo pred njov vrata nebeška.
Pčti presvet.
(Ne bodi gospodcki kmet.)
Jeli, dragi čtevec, dobro poznaš črva; kaj pa ne bi, ve ga vidiš vnogokrat.
Jesto polodelci, ki ne lilbijo k svojemi stališi spodobne ponižnosti; sebe za nikaj vekšega držijo od ovih drugih. Med gospodo se računajo; tak gučijo kak gospoda; tak se oblačijo, kak gospoda; po gospodckom jejo, po gospodskom se vozijo i potujejo; deco svojo v višiše šole dajo, kak gospoda. To prevzetno njihovo obona-šanje ne shaja z dobroga duha, pa tudi na dobro ne pela.
Taksi pavri redko dosegnejo svoj cio. Gospoda je ne vzemejo med sebe, ali či je vzemejo, samo dotečas, dokeč do njim meli s koj plačiivati, sledkar je zavržejo, kak pavre i nanč gledati ne do šteli na nje. Ej, keliko bi vam jih znao povedati, ki so gospodstvo »špilali,« dokeč njim je šlo, jiižine i goščenja so davali nigda, ali pog-ledni je zdaj, kam so prišli! Na drOgih liidih smilenost so nevezani, drugi je morejo zdaj hraniti. Čedno si pre-mišlavao tisti polodelavec, ki je to pravo, ka več vala dobro njivo meti, kak pa lepo hižo. Ne pozabimo, ka takše loško gospodstvo je drago, velike stroške potrebuje, štere kmet, naj ma keliko steč, dugo prenašati ne more. V dug se zakopa. Ponižnosti pa teliko nega v njem, ka bi se mogao odpovedati lagojoj navadi i svoje gospodske tovariše zapustiti. Kaj bi pravli od njega, kakši ogovor bi bio za njega, či več ne bi šo v njihovo društvo ? Či že ednok tak visiko začno, zdaj že more do konca vodržati. Pa starinska istina, ka ki visiko leti, globoka sede. Dug raste od dneva do dneva i na slednje gospodarstvo na boben pride. Gospodski kmet zaman čaka boži blagoslov, ar »Bog gizdavim vsigdar proti stoji, ponižnim pa miloščo da.« (Jakob 4, 6.) Gospodni Bog je vsigdar neprijateo gizdavim ludem i tak globoko poniža nje, kak visiko so šteli oni sebe nesti. Gledaj na to, ka bodeš vsigdar brez duga, premožen i v nikšem deli pomenjkanje nej trpeči kmet, na šteroga Bog vsigdar z lublenimi očmi gleda z -nebes i šteri ma tudi pred ljudmi poštenje. Ali ka? Naj ne šolarim svoje dece, či majo na to volo i sam mogoči ? Ne, to ti nišče ne pravi i ne brani tudi; včini, či si samo mogoči. Eden dober duhovnik ali edna nuna je vsigdar čast ednoj kmečkoj hiži. Da pa či so ali deca ne za to prilična, ali si ti ne mogoči za volo kakšega koli zroka, te bole naj doma ostanejo tvoja deca za poštene polodelavce; to de njim na vekši teloven i duševen hasek.
Ščsti presvet.
(Ne bodi zemelski črv.)
Dobro poznaš črva, ve ga gdale vidiš vu vlažnoj zemii. Črv na svet ne pride; v zemli žive, v zemli se gible, je, spi i na slednje v zemli prejde. ZvHn zemle ne pozna nikaj, nema nikaj, ne išče nikaj. Žalostno, ka so ništerni kmetje tudi k tomi črvi spodobni. Tei tudi samo na zemlo mislijo, od zemle si gučijo i tak v zemleobde-lavanji se na slednje dol potrošijo. Njihovo jedino želenje je to, kak bi si največ zemle mogli spraviti. Zemla je njihova prva i slednja misel. Že zajtra rano zadremano bežijo na njive, naj se tam do večera ves dolzdelajo i morijo. Za zemlo živejo ino merjejo i na slednje njim tudi samo malo zemle dojde, štera njim grob zakrije.
Liibi moj, zmisli si, ka ti nišče ne zameri, či ti poš-tiiješ ono zemlo, štera ti kruh da; či ti dobro ščeš obdelati ono zemlo, štera je potrebna tebi i tvojoj deci na obdržanje tvojega žitka. Samo ka mero trbe držati, mero v vsem deli. Na driigo si tudi moreš misliti, drugo tudi moreš lubiti i delati, drugi cio tudi maš, za šteroga se skrbeti i vojiivati moreš. Premisli si samo, ka pride vse s toga. Ti si ne samo polodelavec, nego tudi človek, zato dobro moreš znati, lubiti i činiti vsa ona, štera kak človek razumiš i na šteia si pozvani. Ti tudi tak moreš delati, gučati ino se obnašati, kak to pri drugih čednih i dobrih Ifldih vidiš. Maš dobre prijatele, šterih živlenje lehko nasleduješ i njihove dobre namena z celov moč-jov lehko pripomoreš. Ti si kotriga edne velike družine, zato moreš poznati druge tudi i preglejiivati kak njim kaj ide; ešče pokojnim moreš na pomoč idti. Ti si ne samo polodelavec, nego krščenik tudi. Zato moreš krščanske pravice dobro poznati, svoje krščanske dužnosti nigdar ne z očih pustiti. V krščanskih jakostaj se moreš vaditi i v dobrih delaj naprediivati. Pa da si kotriga od
Jezusa Kristusa nastavlenoj sv. matericerkvi, to mater-cerkev si dužen poštuvati i lubiti; njene navuke poznati, njenim zapovedam pokoren biti, njeno vero razširjavati i za njo moliti.
Obdelavaj zato skrblivo svojo zemlo, ali vari si toga, ka bi samo za zemlo živo, ka bi samo v zemli meo svoje veselje. Na druge svoje dužnosti si tudi misli; celi čfvovek bodi, celi krščenik bodi; čini ono, ka je pred Bogom prijetno, tebi i tvojem i bližnjem i pa hasnovito.
Sedmi presvet.
(Ne hodi razsipni.)
Či boš razsipni, okradneš samogasebe pa svojo družina i tak pregrešiš proti sedmoj zapovedi. Dobro si premisli, ka razsipnost ne samo norija, nego tudi hudobija i greh. Zakaj si dobo od Boga vse svoje premoženje? Ali ne zato, naj bi sebe i svojo držino mogao pošteno preživiti; ka pa više, tisto pa na siromake dati ali na druge dobre namene obrnoti ? Ne pozabi, ka za prihodnost tvoje dece se tudi moreš skrbeti. Ne pravi, ka naj tak živejo, naj se tak skrbijo i mantrajo, kak si ti mogeo činiti. To je nespameten, kaštige vreden zgovor. Kj deco rnajo, je diišnavest veže, ka naj se skrbijo za nje i njim nikši del naj nehajo. Kj ne včinijo, do ednok strašen račun mogli dati pred O. Bogom za svojo deco, štero je On njim na obrambo zavupao, i štero deco de ednok tudi terjao i proso nazaj od njih.
Krščanski roditelje ne smejo zapraviati svoje vrednosti po nerednom, razpiiščenom živlenji, ali najbole se morejo varvati nezmernosti. Potrata je naime eden naj-vekši neprijateo našega zemelskoga blaženstva i pot redi tudi večnomi skvarjenji. - Preveč dobro živlenje dol nese vrednost, kvari hižno blaženstvo, podkaple domači mir, krati zdravje, škodi na poštenji, v vnoge velike grehe
nese človeka, po smrti ga pa v pekeo spravi, gde niti z ednov kaplov vode ne de mogeo pogasiti svoje duševne i telovne žeje. Ali da strašna nasladnost je to! Ki ma nagib na pijančivanje, naj se li daleč ogne krčme, naj se ogible vsakše prilike, naj bode doma, ali indri, štera ga na to napelava. Ne ga proti tomi druge pomoči, kak goreča molitev; dosta naj moli, pogostoma pohaja svestva, naj si tak od G. Boga more moč sprositi, ka de proti mogao stati svojoj slabosti ino obladati svojo nasladnost. Kem vekša je slabost, tem bole ostro more proti njoj gorstopiti.
Tak z čednov krščanskov zmernostjov vživli ze-melske dobrote, štere si od Boga dobo. Boži blagoslov de te sprevajao povsod, ne vdarijo na boben tvojega imanja, nego si ga ešče več spraviš. Deca i tvoj odvedek de pa v molitvi i časti držao tvoj spomin.
Osmi presvet.
(Obvari si mir.)
Gda človek z ednoga brega doligleda na vesnico, podoba miru stoji pred njegovmi očmi. Tiste hižičke, štere vidi, tak mirno stojijo edna poleg druge z svojimi ograd mi, tak mirovno se spravlajo edna za drugov okoli hiže mira, okoli cerkvi. Samo ka to vse človek na od-zvunaj vidi. Poglednimo samo notri. O ka najdemo tam največkrat! Strašno nemirovčino, veliko neprijatelstvo. Te družine, štere v teh na oči gledoč mirnih, tihih hižaj prebivajo, kelikokrat v najvekšoj svaji živejo. Celi boj divja med njimi. Ka je zrok? Strašna nevoščenost. Či šteromi malo bole sliiži sreča, či si malo povekša svoje imanje, malo več zemle si pripravi, hižo lepo vred spravi, te sosed že ne more spati od nevoščenosti, v ednoj žlici vode bi ga vtopo, či bi ga mogeo; pred drugimi ga zača dolnositi, ogovarjati, ogrizavati, krivo soditi. Te si že
■ <
išče nikši zrok, kak bi se mogao Ž njim svaditi, pred svojov hižov ga začne šaliti, na vulici se v njega smeče, v krčmi ga pa že zača preklinjati i psiivati.. Jeli, kak ne lepo obnašanje je to! Te pa naslednje si človek nikaj ne de smeo spraviti zato, ka se to sosedi ne vidi? Ne-voščenost je glavni greh, šteroga neskončano pravičen Bog vsigdar strašno kaštiga. — Lubi svojega bližnjega; rad bodi, či njemi dobro ide, tak či bi se tvoje gospodarstvo povekšavalo. Ali či ti što kvar včini, te boš njemi zatoga volo neprijateo? Ne smeš, to je ne boža zapoved! Sam Jezus Kristus, ki de nas ednok sodo, je pravo, naj lubimo svoje neprijatele, činimo dobro z onimi, ki nas odurjavlejo. (Luk. 6. 27.) V zdašnjem časi je dosta fiš-kališov. Bogata gospoda so to; ali z koj so se obogatili? Na vekše z pavrov, šteri se tak radi tožijo, ž njihovih siromaških krajcarov, štere so si po krvavom zaslužili. Keliko lepi vrednost je preminjavalo svoje imaji-tele zavolo pravd, keliko jih je pa prišlo na nikoj! Da bi se že bar ednok predramo z svojega globokoga srca i sprevido, ka ta najslabejša pogodba je li več vredna, kak pa duga pravda. Ober vsega pa drži vsigdar v svo-joj glavi to najvekšo zapoved: Lubi G. Boga ober vsega, bližnjega svojega pa kak samogasebe. To je, kaj bi rad bio, naj bližnji tebi včini, tisto i ti čini njemi. Či boš tak delao, te bodeš odebrani med one blažene, od šterih Svetopismo pravi: Blaženi so mirovni, ar se za sine bože bodo zvali, (Mataj 5, 9.)
Deveti presvet.
(Bodi pošteni.)
Preželno delo je, naj nepoštenost ne pusti korenja v srcah poledelavcov. To nanč nikak ne bi vervao, ka sojo ludje, ki kradnejo eden drugotni zemlo. Pa skoro v vsakšoj vesi se godi to pri oranji i meri mej. Dosta se jih bole čuti, či malo, kakšo brazdico, more od sosedo-
Sveti Izidor, patron poledeiavcov z svojov svetov tovarišicov. V ozadji se vidi angel, ki pluži mesto svetnika, kda je te poleg Bože vole mogo Jezuša v najsvetejšem oltarskom Svestvi moliti. God sv. Izidora se obhaja Maja 15-ga.

voga v kraj vrezati. Ve pa proti tomi so meje i količje notri nabiti, pravi lehko što. Istina, so meje i količi notri nabiti, ali keliko jih na mesti ostane? ne porine ga mo-rebit vsigdar malo dale? ne 1 tiči ga vč i mesto zakopa lepo, naj se napozna, gde je bio? ne preorje meje dos-takrat? Vidite, to je greh i hudobija. Ta zemla je vkrad-jena, ka na njoj raste je vkradjeno. Pa či merje prvi tat, odvetek njegov dale kradne. Ali kak dugo de trpelo to? Ka de pravo k tomi neskončano pravičen Bog? Kak nes-mileno de ednok kaštigao to hiidobijo. Kmeti, premislite si dobro to, i zdržte VII. božo zapoved, štera nam pre-povedava poželenje driigoga imanja ino nevoščenost, pa nam na srce veže, naj damo vsakšemi, ka je njegovo, z svojim pa naj zadovolni bodemo.
Vnogi pa ešče na semji kradne. Ka^? Tak, ka fališno, betežno marše oda. Vsakši je ne vučeni'kupee, ne pozna dobro maršeta. A tržeč pa vse za dobro šče odati, či-ravno stvar zna biti falingo ma. Ja ešče prisega, zakun-javle se, ka to marše nikše falinge nema, kaj, pa dobro zna, ka je tu za falinge. Stvar drago oda, doma se pa te hvali, ka on kak dober tržeč, kak drago je odao svojo betežno kravo. Ali što ma z toga kvar, koga si znoro? Ne driigoga, kak sebe najbole, ar si si na duši včino veliki kvar. Vsakše svoje delo tak ravnaj, ka za tebe dobro vo spadne, bližnjemi pa tudi kvara ne včiniš. Tak de vse vredi. Ešče edno.
Spoved je ne zadosta, ka bi se ti greh pa kvar od-piisto, nego potrebno je včinjeni kvar popraviti, vkradjeno blago povrnoti; či nemaš močne vole povrnoti, ti spoved nikaj ne vala. O nesrečna sleparija! Za edno grudo zemle, za edno marše na vek v pekli trpeti! Pa je to vredno? V pekli bodoči bi pa celi svet radi ta dali, naj bi se samo mogli tam odnet osloboditi; ti pa za takše male reči volo ščeš ta pridti ?
Zdaj se skrbte, dragi krščeniki, za vaše duše, dokeč čas mate, sledkar de zna biti že prekesno.
Deseti presvet.
(Premisli si, na koj te opominajo stvarjenja.)
Gospodni Bog ne guči k nam samo po duhovnikaj, po naši roditelaj, po drugih dobrih liideh, nego dostakrat tiidi po stvarjenjaj. K kmečkomi ludstvi guči na priliko po oni rečah, štera so okoli njega, med šterimi ono žive. Da bi bar poslušalo na njč. Lepa neba nad polo-delavcom naj opomina njega, ka je on ne za zemlo, za te svet stvorjeni, ka nema tu stalnoga mesta, nego edno drugo mesto čaka na njega, v edno lepšo domovino lehko pride, -či de zaistino kale dober krščenik živo. Na sprotoletje vsakovrstne rastline i rože neskončano božo sprevidnost dičijo i hvalijo z svojov lepotov. V jesen žuto listje, štero dol z drevja kaple, nam to glasi, ka vse mine, vse je nestalno na tom sveti. Škorjanček, kda se zajtra rano proti nebi zdigne, z svojov pesmicov G. Boga šče dičiti, njemi hvalo spevle i na to prisiljava tudi človeka. Drevje, cvetje, sad i vsakojačke druge rastline so vse kakti znamenja bože dobrote i smilenosti. Vse to je živi glas, opominanje, presvet i včenje? O lepa predga nature, o lepo opominanje rastlin! Ništerni človek zaistino vidi, čuje i v pamet vzeme to vse; ali keliko jih ešče slepih i gluhih, šteri to nikaj ne razumijo; skoro celo leto se pod milov nebov zdržavlejo, pa li ne vze-mejo v pamet, kak lepo njim predgajo boža stvarjenja. Spodobni so takši ludje k poganskim bolvanom, od šte-rih to pravi pesmar v svetom pismi, ka majo oči, pa ne vidijo; majo viiha, pa ne čiijejo. (Psat. 113.) Ništefni pa-ver je slepi, ali samo za nebeška; a za zemelska dela, za kakši mali dobiček se šče spoklati, nema mira noč i den, naj samo more tisto dosegnoti, ka njegova natura žele. Liibi prijateo, ne bodi ti takši, ne računaj sebe med te nesrečne, bole naslediij reč božo ino zglede svetnikov. Sveti Alfonz pravi, ka je G. Bog z liibeznosti
do tebe dosta stvarjenja na svet pozvao, naj bi ta tebč opominala na ono liibezen, štero si ti dužen do njega. Svetr Augustin pa pravi: neba, zemla i vsa stvarjenja proti meni kričijo, ka Boga morem lubiti. Oda je sv. Augustin sunce, mesec, zvezde, gore i vodine zagledno, tak se njemi je vidilo, kak da bi to vse proti njemi kričalo: O Augustin, liibi Boga, ve te za svojo volo stvoro, naj njega liibiš. Imeniten Ranče opat, šteri je trapistov red nastavo, je vsigdar zdihavao, gda je brege i doline, vre-tine i rože ovarao, ka ga te vsigdar tožijo, da ne liibi zadosta Boga. Sveta Treza se tudi včasi-včasi tožila, ka njoj boža stvarjenja njeno nezahvalnost do G. Boga na oči mečejo. — Paciška sv. Magdalena je pa vsigdar, gda je kakšo lepo rožo kjer zaglednola, ali na kakši lepi sad so njoj spadnole oči, skriknola: Gospodni Bog je od vekoma dokončao, ka stvari te rože i te sad, naj njega liibim.
Edenajseti presvet.
(Posveti nedelo.)
Či eden polodelavec celi tjeden skrblivo dela, triiden grata. Potreben njemi eden den, šteroga si malo vpo-čine, i novo moč spravi. V nedelo more počivati delavec, či šče v pondelek z novov močjov v delo stopiti. Ravno tak je z dušov tiidi. Či se človek šest dni samo za ze-melska skrbi, lubezen do Boga de pomali menjša gračii-vala, ogenj gorečnosti do vere de pomali tudi vgašiivao. Zemelska poželenja, posvetne reči do kraliivale ž njegovim duhom. Potrebno je včasi te duh gorečnosti v sebi ponoviti, naj duša v dobrom stalna bode, naj se do smrti zna močno vojiivati za svoj večni cio. Za to smo dobili od G. Boga nedelo, naj se ponovimo v diihi. Na te den moreš biti celi krščenik; sveti si sliižo celi tjeden, zdaj boži sluga postani! Či si med vsakdanešnjim delom
znabiti zgiibo božo miloščo, ali mlačen postano, tak v nedelo se ti srce znova naj napuni z tolažbov i svetlost-jov sv. milošče, ka boš prišestni tjeden proti mogeo stati posvetnomi i grešnomi mišlenji.
Ali naj se to more zgoditi, je dužen polodelavec tudi svoje pobOžnosti opravlati i nedelo za svojo dušo posvetiti. Ali keliko se jih moti v tom dugovanji! Ništerni ravno nedelo oskrunijo najbole. V hudoga duha hiži, v krčmi kradnejo Bogi posvečeni den; tak v hudobiji omo-čeni začnejo tjeden novi grehov. Zaistino je to najbole varna pot proti pekli. Dober krščenik ne prežive nedele za to, ka bi te greh delao. V cerkev ide i tam pobožno posluša sv. mešo i reč božo. Nedele odvečarek je tudi ne zato, kabi se te okoli klantivao po licitacija] hodo; žalostno, ka pri nas navadno vsigdar v nedelo odve-čera se kaj vodavle, štero se tudi ne bi smelo goditi, ar tam dostakrat svaja, kreg nastane, psuje se, božni guči se gučijo i tak se nedela, Bogi posvečeni den oskruni. Domo pa te pa ne morejo tak idti, ka malo v krčmo ne bi poglednoli, što tam je, ali kaj se godi. Spornem se, da svetke posvetiš! Tak te ne samo pol nedele, ali samo edno ali dve vori, nego celi den se more posvetiti. K večernici pa k navuki je tudi jako potrebno iti vsakšemi krščeniki, tam vendar kaj dobroga čiije pa se navči. Doma si pa kakšo dobro knigo vzemi v roke, čtenje rodi veliki hasek; ki dosta čte, de dosta znao, štero drugi ne do znali. Ali pohodi tak v nedelo odve-čara malo cintor. Tam ti dobra mišienja prido na pamet, štera do te nazaj držala od greha. Tam bo ednok tvoje mesto tudi, tam boš mogeo počivati. Oda? Zna biti že za dva dni. Vsigdar kredi bodite... ne vete ni vore, ni dnčva... Betežnike, šteri tudi skoro vsigdar so v vesi, tudi lehko pohodiš. Delo smilenosti tak včiniš! Dobro si zapiši v srce: V nedelo naj telo počivle ino duša dela. Nedela je delaven den duše.
Dvan&jseti presvet.
(Red krščanskoga človeka.)
Ode nega reda, tam nega nikšega haska. Red je duša vsakšemi deli. Pri hiži, pri gospodarstvi naj delo ma kakši hasek, je potreben red. To si vsakši čeden človek zna premisliti. Ravno tak je v duševnom tudi; či ščemo kakše napredovanje dosegnoti z našim delom i trudom, red moremo držati. Poleg reda more iti tisto tiidi, ka smo dužni G. Bogi i našoj duši. Gledajmo samo,-kakda to bo. Vsakši den v navadnoj vori stani gori, včasi se poškropi z blagoslovljenov vodov; da si se že gorispravo, te poklekni pred križ ali pred kakšo sv. podobo ali kep, pa tam opravi lepo svojo jiitrašnjo molitev. Ve znaš sam po sebi, ka takša molitev, štero pobežečki opravlaš, ne vala dosta i ne more biti prijetna pred Bogom. Ne pozabi zajtra obuditi v sebi dober namen, z šterim celo svoje delo Bogi na čast posvetiš. Zajtra, poldne i večer zmoli lepo »Angeo Gospodnov.. .< Či si mogoči, poslušaj sveto mešo delaven den tudi včasi. Nas-lediij tak zgled bogaboječega Joba, šteri je poleg svojega vnogoga dela vsaki zajtro prikazao Bogi aldov. Pa je sveta meša keliko vekša, svetejša, i keliko več blagoslovov deleča daritev, kak so bili aldovi staroga zakona! Či kakše vekše, žmetnejše delo si vzemeš naprej, pravi v svojem srci: O moj Bog, to delo ti darujem za zadoščenje za svoje grehe, z šterimi sam te telikokr&t razžalo, naj se morem rešiti purgatoriuma. či mimo križa ali cerkvi ideš, naj te ne de vtraga krščak odzdignoti ino se pokloniti; ravno tak i pred starejšimi spomenivši se z rečih Jezušovih: Šteri se sramuje mene i mojih rečih, tistoga bom se jaz tiidi sramuvao na sodni den. (Luk. 9, 26.)
Z poštenjom pozdravi vsigdar svoje duhovnike, pa druge liidi tiidi, s tem pozdravlenjom, k šteromi so tudi
odpustki prikapčeni: Hvalje-n bodi Jezus Kristus. Redno moli Boga pred jelom i po jeli. Či te kakša nesreča, ali kakši špot dojde, odketšteč pride, ne čemeri se, ne psiij, ne preklinjaj, nego pravi ponižno: Gospod, naj bode tvoja sveta vola. — Nepotrepežlivost premagaj z molit-vov; vrednosti, štere si zaslužiš z takšimi poskušnjami, ne luči vkraj od sebe. Či kakše brezbožne, neverne, nesramne guče čiiješ, čini tak, kak či jih ne bi čiio ali jih ne bi razmo, pa guč na drugo obrni. — V skiišavanji zovi goreče na pomoč presveto Ime Jezusovo i Marijino, ali kakšo malo molitvico se navči, kakši kratki zdihaj, kaj de ti vsigdar na pomoč proti skiišavanji. Če pa zadosta časa maš, moli sv. rožnivenec. Lepa i hasnovita molitev je. Večer klečeč opravlaj svojo večerašnjo pobožnost. Stem dokončaj den. Večer lehko duže moliš, kak zajtra, ar te ne sili nikše delo. Ne pusti glave svoje na počinek, pred bi vse svoje dužnosti, štere maš, dovršo. Tak de ti vsakši den eden stopaj proti nebesam. Zdaj včasi se nakani, ka odsegamao boš tak živo.
Trinžjseti presvet.
(Opravlaj dobra dela.)
Ki žetvo šče meti, on more prle sejati. Kem bolše je bilo sejanje, tem obilnejša de tudi žetva. Či na konci toga živlenja obilen del ščeš meti z nebeške žetve, te se skrbeti moreš, pa dobro gledati, ka sejanje tvojih dobrih det tu na sveti ne de zobstonsko. Najprvejše tehdo bri del je vredno sprijemanje svestev, najbole svestva pokore ino oltarskoga. Kem večkrat i kem bole vredno so vde-ležiš teh svestv, tem več si vreden pred G. Bogom, tem več milošče dobiš, i tem vekši najem si zaslužiš. Od štirikrat menje že samo mlačne duše hodijo k sv. povedi. Najmenje štirikrat, vsakši četrt (frtao) leta konči ednok pristopi k spovedi i k obhajili, stem li posvetis vsakši del
leta: sprotoletje, leto, jesen i zimo. To lehko včiniš na kakši vekši svetek, ali na priliko tam so vsakši četrt leta kvatri, jako dobro bo, či konči te opraviš svoje duševne dužnosti. Bodi tudi zvesta kotriga oni društev, v štera si stopo; s tem pokažeš svojo vernost do Boga ino lii-bezen do svojega bližnjega i zvun toga najem obilen dobiš ednok od G. Boga. Včasi-včasi tudi lehko ideš kam na kakšo božo pot. Sveta, romarska mesta tubi jako okrepijo tvojo dušo. Posveti tudi tvoj rojstni, krstni den; z gorečov molitvov daj G. Bogi hvalo. Dobre cile podpiraj z penezi na keliko si mogoči, siromake nadeljavli z miloščinov. Blaženi so smileni, ar nni smilenje najdejo. (Mataj 5, 7.) Odeberanja državni poslanikov (kovetov) se vdeleži, ali svoj glas, gledaj dobro, na koga daš, jeli je dober katoličanski človek ali ne. Z tem polodelavci vno-gim nevolam lehko napravijo konec pa podpirajo tudi sv. matercerkev. Či te pa pri občini kakša čest dojde, tisto verno spunjavli poleg tvoje dušnevesti, ar boš ednok račun mogao dati.
*
* *
Pride čas, da boš tu mogeo povrči te svet. Kaj de ti valalo te vse tvoje zemelsko premoženje? Nikaj. Za dušo se skrbi. Ka vala človeki, či li celi svet dobi, če svojo dušo pogubi. O človek, reši si dušo! Za to se skrbi, za to edno delaj, naj moreš ednok svojo dušo rešiti vekivečnoga skvarjenja. Priplavlaj se na skradno voro, ar ne vete ni vore, ni dneva... zato vsigdar kredi bodite. Poskrbi se tudi že v svojem živlenji, ka pa smrti končibar vsakše leto edna ali dve sv. meši se opravita za tebe. Či se ti sam ne poskrbiš zato, tem menje drugi, keliko šteč si njim spravo, keliko-steč si njim nehao, spozabijo se z tebe. Za svojo dušo se nišče nigdar ne more preveč skrbeti.
Z v o grško ga B. A.
dAr zmAge.
Že dugo je viher skušnjave, Strasti divjao; I v duši je nevihta bila; Pa ladja skoro bi živlenja
V	prepad pogube se vtopila! — V nevarnosti toj pogiiblenja Skričim: Marija!
I glej! — Nevihta potihnola, Pogube ladja se rešila,
V	duši kraljuje najslajši mir.
Ivo.
List za deco.
»Sladkorni Jezusi ščem nekaj praviti."
(Z madjarskoga: Kološša Jožef.)
Gdaje paciška sveta Magdalena ešče mala deklinica bila, si je večkrat zdihavala etak: „Jezuš moj, žejam tebe!" 1 zmerom je prosila stariše, ka jo naj piištijo k prečiščavanji. Ali oni so njej odgovorili: »Čakaj, mala si ti ešče za tisto."
Dobra deklinica je čakala, nego nemilo se je jokala, ka so nje goreče žele nej spunili.
Mati njena se je pogostoma prečiščavala. Eden den, gda je Magdalenica v cerkev sprevajala svojo mater, je tam k njej pok-leknola i prijela krajnik obleke njene pa po detinskom etak pravila: „Moja dobra mati ščejo zdaj k sebi vzeti sladkoga Jezuša, ki jih napuni z miloščami i z liibeznostjov. Te milošče i liibezen do njim prek šle v telo, z tela v obleko pa tiiodnet v mene."
Gda sta domo šle, doma se je z tov prošnjov obernola k materi: „Sladka mi mati, prosim vas, vzemite me gori v naročje pa mi dopustite, ka si glavo na vaše prsi nagnem... sladkorni Jezusi ščem nekaj praviti.

Mati božjega Pastira.
„Jaz sem dober pastir." (Jan. X. 11.)
Gospod, ki pravi, ka „svoje dike driigomine da," (Is. 42. 8.) z više povedanimi rečmi odkrije to svojo diko. Za dobroga pastira se imenuje. Čast in dužnost svojo pastirsko nam naznanja! Pastir je on, pastir dušic naših, to je njegova čast, dužnost pa, ka nas pasti more, pasti še te, kda ga smrt doleti pri toj paši „ Dober pastir življenje da za svoje ovce." (Jan. X. 11.) Ta čast in dužnost pastirska našega Gospoda Jezuša Kristuša pa razodeva — tudi nikakoga drugoga čast in dužnost pastirsko, ki je njega za to službo odgojio i te je njegova presveta mati, BI. D. Marija. Prvo nedelo meseca maja obslužava Mati-cerkev tudi god B. D. Marije, matere božjega Pastira. Gledajmo to njeno čast in dužnost. Gledajmo Marijino pastirsko čast in spoznajmo pri njej tudi svojo, gledajmo, kak spunjava Marija svojo pastirsko dužnost i ravnajmo se po njenom zgledi. Marija, mati božjega Pastira, napasi naše duše z tem navukom, ka mo znali po njem dobri pastirje postati svojih in na nas zaviipanih duš.
,,Hodite, jejte moj kriih, i pijte moje vino, štero sem vam natočila(Prov. 9. 5.) Z temi rečmi vabi Večna Modrost, Sin božji, komi je na zemlji Jezus Kristus ime, ljudi, naj prihajajo k jeli in pili njegovomi. Glejte, to je čast in dužnost pastirska Jezušova: jesti in piti dati dušam. Pastira toga pa kje te iskali? kje je njegov stol prestreti? On je pravo jeli: ,,Moje veselje je z človečimi otroci biti." (Preg. VIII. 31.) Či pa tak, ne de te on naj-prle pri najbolšem i najsvetejšem človečem bitji, od šte-roga on sam svedoči ,,milošče si puna"? (Luk. I. 28.) Pri Mariji iščite Pastira božjega, pri materi dete, na svojem prestali kralevskom krala. ,,Moje kralestvo je ne z toga sveta" (Jan. 18. 36 .)„ Božje kralestvo je notri vu vas" (Luk. XVII.
21.) je pravo Gospod. Če je pa on v tistom, kaj je ne za svoje spoznao, če je on na tom sveti, šteroga ne spozna za svoje kralestvo, vendar nateliko bio Marijin, ka je od nje viso popolnoma, od nje sprejeo zemelski žitek, od nje dobivao hrano, obleko, stan i podporo, oj nakeliko je mogo te on njeni biti v tistom kaj je njego-voga, v duši njenoj? „Božje kralestvo je notri vu vas," v njej, v Marijinoj duši je bilo njegovo kralestvo, tam je bio on zaistino z radostjov doma, ar je to bilo njegovo najlepše i najvekše kralestvo na zemli, kakšega niti vsi angelje v nebesah neso tvorili. I v tom kralestvi, v duš-nom ravnanji i ladanji kak Marijin sin je Jezus opravlao svojo vso čast. Tii je lepi, prelepi njegov milo doneči glas, kda zove betežne duše k sebi, kda na pokoro po-zava grešnike: ,,Hodite k meni vsi, ki ste obteršeni i jaz vas olehkotim." (Mat. XI. 28.) V tom diiševnom svojem kralestvi, stero je Marijina duša je zvršavao svojo rešilno čast nateliko, da so ga za „prijatela grešnikov" (Mat. XI. 19.) imentivali; v tom kralestvi je imeniivao blažene siromake, krotke, preganjane, žalostne; i v tom kralestvi je zvao sebe tudi za dobroga pastira, ki pase svoje ovce i še merje za nje.
V Marijinoj diiši je bio on pastir naših diišic. Njena duša ga je navčila pasti nas, iškati nas. Ali ne verjete to? Poznate ne li sv. evangelij, šteri pripovedava, ka je Jezus v dvanajsetom leti na zgiibo prišeo. Pa nikaj drugo tudi pove te evangelij. To, ka je Marija z prevelikov ža-lostjov tri dni iskala to zgubljeno svojo najdragšo ovčico. Pa ne sem še zadosta .povedao. Marija je tečas iskala poleg svedočbe evangeljske svojega Sina, dokeč ga je ne najšla. Glejte pastarico božje Ovčice. Glejte jo, kak vči svoje dete, naj si ne da tečas miru, kda prevzeme pastirsko čast, dokeč ne najde svojih zgubljenih ovčič. Ali ne vči mati deteta več z djanjom, kak z rečmi? Ne pravimo morebit mi od svojih še živočih ali že pokojnih
mater ne v ednoj reči: To so me mati navčili, Bog njim plati, ali Bog njim daj duši dobro? Tak je Marija tudi z djanjom pokazali Jezušekr, ka se zgObljene ovce moro iskati, dokeč se ne najdo, kda ga je tri dni žejna i hlačna, trudna i snena iskala, doklenj ne ga je našla; včila ga je pa ona to z rečmi tudi, kda njemi je pravila: „Glej, oča tvoj i jaz sva žalostna iskala tebe" (Luk, II- 48.) To
To je Mati božjega Pastira! Prihajajte k njej zgubljene ovčice!
iskanje Marijino nam kaže na njeno pastirsko čast, štera v tom stoji, k^ je svojega sina včila, kak more iskati zgubljene ovčice. To je čast Marije, matere božjega pastira.
Dužnost svojo pastirsko je pa na tri načine spun-javala. 1. hodila je za božim pastirom iskat ovčice, 2. trpela
i v diihi mrla ž njim vred za nje i ob 3. molila je, pre-čiščavala se je ž njimi i za nje.
Iskala je z Jezusom, dobrim pastirom duše. Kda se je božje kralestvo začelo širiti, kda je Gospod nameno prvi pečat vdariti na svojo poslanstvo v potrditev, ka je od Boga, kda je prek človeče moči segno v božo svojo naturo i ž nje vii prineso prvo čudo v galilejskoj Kan<, je Marija poleg bila. „Bila je svatba v Kani galilejskoj i mati Jezusovo je bila tam" (Jan. II. I.) Pa še več. Ne samo, ka je poleg bila, na njeno prošnjo se je ta čuda zgodila. Ona je opominala svojega božjega Sina na njegovo pastirsko dužnost, naj z čiidov išče zgubljene ovce, z čudov, ka ne do mogle tajiti njegovih božih rečih. Pa kda se je reč boža dale širila, rasla, kda je stala na najvekšoj vročini skušavanja, špotov, ogovorov, što je bio tisti, ki je toga dobroga pastira krepo v njegovoj pastirskoj službi ? Marija, ta dobra pastarica. Sv. evangelij nam pripove-dava, ka ga je med predgov obiskala: ,,Glej tvoja matije zviinaj in te išče." (Mat. XII. 47.)
Pa če ga je v teli obiskala i z tem obiskom potrdila v njegovoj pastirskoj službi, keliko bole ga je obiskavala v duši, to je molila za njega, naj duše dobi, ona, štera je v dOši tak vsikdar i njim bila po božeh rečeh:,,Gospod je z tebom." (Luk. I. 28.)
Kak dobra pastarica je trpela tudi z božim Pastirom za ovce pa v diihi še mrla za nje. Poznate Ka'vani°? Trije križi so bili na njej gorpostavljeni, Bog je mirao z dvema zgubljenima ovcama, da bi njidve i vse zgubljene najšeo. Marija, mati mirajočega Pastira je pod njegovim križom stala i njemi ne smela pomagati, samo ljubiti ga mogla. Neskončno nedužnost, svetost, samoga Boga je mogla viditi razmesarjenoga, tak razžaljenoga, ka je njegova presveto telo vse na falate bilo razcotano i njegova od sunca čistejša krv do zadnje kapljice raz-lejana; v grešnikovih rokah je mogla viditi molbe vredno
Božanstvo, svojega Sinu, ne je pa smela niti kapla mrzle vode njemi ponuditi, čeravno je tak milo proso: „žejamu (Jan. XIX. 28.) Ne je smela njemi pomagati, kda je on najbole potreben bio njene pomoči, naj z tem svojim nezmernim trplenjom pomore božjemi Pastiri zgubljene ov-čice iskati i najti. More za edno materno srce vekša moka biti, kak dete v nevoli viditi i ne moči njem pomagati? Pa če je, te je tista, kda bi lehko pomagala mati deteti, pa njemi ne sme. To je bio tiidi Marijin del. — Ne bi stojezerokrat menje trpela, če bi tam pod križom dušo pustila kak kda je čuti mogla te strašne reči ,,Oča, v tvoje roke zročim svojo dušo?" (Luk. 23. 46.) Kak, kda je viditi 'mogla na svojem naročji, kak nesmi-leno znajo grešniki Boga razmrcvariti ? Kflk> kda ga je v grob zakopala, v tiiji grob, kda je to strašno resnico mogli v duši ponavlati, ka je ne samo zgubila Boga, nego niti do mrtvoga nema pravice, ar v tujem grobi prebiva! To je bila Marijina duhovna smrt, z šterov je božjemi Pastiri pomagala mreti za zgubljene ovčice.
Po v nebo zastopljenji Jezušovom, kda je te dober Pastir že samo pod podobov kruha prebivao na zemli, je molila z ovčicami, se obhajala ž njimi, naj se kra-lestvo Jezušovo potrdi na zemli, naj pride njegov Duh i povrnč blodne, posveti i spopolni pa povrnjene. ,,Bili so vsi ednoga diiha i stanovitni v molitvi z Marijov... i stanovitni v lom-lenji kruha, pravi kniga Djanja apoštolov. (Dj. ap. I. 14.—II. 42.)
To trojo dužnost pastirsko je Marija opravlala na zemli i opravla še dnes den v nebi. Išče grešnike. Sveta Maticerkev jo zove za „obrambo grešnikov" (Lit. laur.); sv. August njoj pravi „ Ti si jedino viipanje grešnikov." (Serm. 18.) Trpeti i mreti toti ne more za nas, daruje pa svoje trpljenje i duhovno britko smrt za naše rešenje, za štero se milo moli v ne-besah. Išče ona grešnike i vsakoga najde, koga išče. Kak si je ne dala mirii, dokeč je svojega zgiibljenoga Jezuša ne najšla, tak si ne da mirii, dokeč ne najde Jezušove ovce, grešnike, v šterih svojega sina vidi, ar se krv nje-
govo na njuvoj duši blišči. Išče pa samo tak grešnika, če je grešniki zato prosijo. Ona ne more prek božje vole delati. ,,Naj mi bode poleg reči tvoje," (Luk. I. 38.) je njeni guč. Bog pa to veli, naj se prosi, ovak še ne dobi: ,,Prosite i dobite" (Mat. VII. 7.) Prosite grešniki, pri Mariji vse dobite. Ona je po rečeh sv. Očakov prosilna vsegamo-gočnost. To je, z svojimi prošnjami vse pri more, kak Bog z svojov naturov poleg njegove svete vole. Še Ju-das ne bi se pogubo, če bi njeno pomoč proso i levi razbojnik bi postao svetnik, kak te pravi, če bi se bio k njej obrno. V vsakoj fari so očitni grešniki, pijanci, od šterih sv. pismo pravi, ka v nebo ne pridejo i nečist-niki, šterim to takse ime da, ka je skoro ne viipam povedati; za pse je imenuje. Še tei se rešijo, če pokleknejo pred Marijo i jo oprosijo, naj je najde gor, zgubljene ov-čice i pripela k dobromi pastiri. Zato pa li prosite, prosite grešniki to božjo Pastarico, naj vas išče.
Prosite, grešniki, prosite mater dobroga Pastira, naj vas išče i bodete se najšli, stalno i gotovo, kak sv. Bernard pravi „Ne je bilo čuti, da bi sto zapuščen bio, ki je proso Marijino pomoč." Obrnem se zdaj k tebi, stariš ljubljeni, posebno mati predraga, ki poleg božje vole moreš pasti dušo dece. Jo paseš po Marijinom zgledi? Iščeš svoje dete, dokeč je ne najdeš? Si snena, lačna, žejna, tužna, dokeč ne najdeš, to je dokeč na pravo pot ne spraviš svojega deteta, ar to pomeni je najti ? Bože na-vuke poslušaš z svojim detetom kak Marija z Jezusom? Moliš vkup z svojim detetom, se prečiščavaš z njim po Marijinom zgledi? Trpiš za svoje dete i si pripravna mreti za nje, kak Bi. D. Marija? Odgovorim mesto te, da, če nate neham odgovor, se za sveto poveš i potrdiš, ka vse to včiniš, kaj te pitam. Pa ne je tak. Ne moliš z detetom ne v cerkvi, ne doma. Ne v cerkvi, ar se ti dete tu reži, breči, smeje, podregava, ali zvtina nje se tepe —, pa ne doma, ar malokda vkup moliš ž njimi —, pa te slabo. Ne trpiš za
i
Pokopališče domobrancov 18. pešpofka v Volhyniji na Ruskom.
Po dobrotivnosti Kožar Janoša, domobranca, ki služi v 18. dpp. pri 3. oddelki strojnih pušk, smo dobili to sliko pokopališča. Tudi naših slovenskih junakov grobi so na njem. Tu počivajo: H o 1 c m a n Karol, mro je 1. 1915. okt. 9.; Kos Martin, mro okt. 28-ga; Božak Mihal, mro nov. 17-ga; Obal Šandor, desetnik, mro 1916. jan. 2.; Vogrinčič Štefan, mro jan. 26-ga.
deco, ne, ar niti to ne strpiš za rešenje njuve diiše, ka bi ti je što pokarao. Zagovoriš njihov greh i postaneš vipera za lastno dete, vipera, štera ravno te zagifta, kda človeka obimnjava v znamenje ljubezni. Pa ne ga morebit mesta pri stoli obhajilnom, ka bi se ednok edno, drugoč drugo dete z tebom prečistilo za očo, šteroga ne ga že, ali če je, ka ne bi zgiibo božje ljubezni i se vrno domo? Trpi za deco, posti se včasi za nje, slabost, beteg, tužnost ra-dovolno pretrpi i daruj gor za blodnoga deteta povrnenje. Marijin zgled te nato vči. Materinska čast je trpljenje čast. Venča jo trnjev venec. Ne je zadosta ka deco ma, dobro more meti. Pa edno trplenje ešče prestani. Zrok pokvarjenosti mladine je pri vnogih, ka v štali spijo. Nespameten stariš je spravi že male vu, naj njemi v hiši ne zadevajo. Praj de na marho pazo. Kda? Te lehko, kda se po krčmi tepe, ali kure pa zrnje kradne, nečistuje, i druge nerednosti počenja? Ali te morebit, kda snen se domo priklantiva i spi tak globoko, ka ga komaj moreš zbuditi? Naj deca notri spi, ti se pa zataji teliko, ka boš edno noč ti stariš spao v štali, če ti deca nemajo mesta v hiši, ka moro viini spati, ali konci pogledneš vsako noč vo 1—2 za njimi i pozvediš za njimi. Iščite svojo deco i iščite jo z Marijov pa jo najšli bodete, najšli Marijo zatem pa deco svojo prinjej. Dostakrat jo zračajte materi dobroga pastera pa ovce vaše, duše vaše dece ne prej-dejo. Sveto pismo pravi naime od večna Modrosti, štera se je pri Mariji za vekomaj naselila: „Ki mene najde, žitek najde i zveličanje si zajmle od Gospoda." (Prov. 8. 35.)
<1 gertalanič Janoša žena 4 kor., Bertalanič Ana 8 kor., Recek &na 2 kor., Bertalanič Jožef 2 K., Recek Jožef 5 kor., Rogač "|yan 5 K., Forjan Ferenc 4 K., Ferko Ana 2 kor., edna ženska ] k., Zelko Mikloš 5 K., Magyar Alojz 3 kor., Magyar Janoš 3 K.; iz Ropo&: Grah Števan 20 kor., Podnevar Matjaš 6 K., Geder Marta 4 K., Gomb6c Mihao 2 kor., Čerpnjak Jožef 4 K., Mihalič Ivan 5 kor-> Kosednar Jelena 1 K., edna ženska 4 K., Janič Ana
0	leor., Bence Matjaš 2 K., Donoša Jožef 3 K., Lenaršič Števan 12 kor-> Hari Števan 2 kor., Kosednar Jožef 1 K., Bore Jožef 5 K., Hari Leopold 3 kor.; iz Gerlinec: Dravec Janoš 4 kor., edna ženska 1 kor., Grah Sandor 2 K., Kolman Jelena 4 kor., Durič Jožef 3 K., Durič Maria 2 kor., Vogrinčič Števan 2 kor., Nemec Jožef 3 kor., Flejgar Ferenc 5 kor., Gomboc Maria 2 K., Gomboc Alojz 2 K., Gomboc Maria 2 kor.; iz Krasit: Vučak Terezia 4 kor., Grah Ferenc 2 K., Kiizmič Katalejna 2'K., Hari Ferenc 5 K., Hari Ferenca žena 3 kor., Šadl Antona žena 3 kor., Šiftar Terezia
1	kor., Hari Jurij 4 K., Kiizmič Jožef 5 kor., Sipos Alojzia 2 K., edna ženska 2 kor.
II. Na novo zidanje od rusov razriišenih karpatskih občin i na podporo njih stanovnikov so daruvali v Gančanih ob priliki šolske domoljiibne slavnosti sledeči:
Gerlec Marija 1 K. 20 fil,, Maučec Jožef 1 K. 20 fil., Žižek Andraš 1 K., Maučec Bara 1 K., Maučec Ivana žena 1 K., Maučec Kristina 1 K., Apatič Jožefa žena 1 K. 40 fil, Gomboc Jožefa žena 1 K. 20 f., Gomboc Ivana žena 1 K., Sabotin Andraša žena 1 K., Šomen Martinažena 1 K.,Vinkovič Števana žena 1 K. 10f.,Kiiz-ma Števana žena 1 K., Kiizma Števana žena 1 K.,^ Vučko Ivan 1 K., Tratnjek Matjaša žena 1 K. 10 f., Kolar Bara 1 K., Žižek Jožefa žena 1 K., Balažic Andraša žena t K. 30 f., Horvat Ivan 1 K., Cigan Ivana žena 1 kor. 20 fil., Žižek Matjaš 1 kor., Žižek Martina žena 1 K., Maučec Števana žena 1 K., Tivadar Jožefa žena 1 K., Ščap Ana 1 kor., Vinkovič Andraša žena 2 kor., Tivadar Ivana žena 1 kor., Sabotin Marija 2 kor., Šuklar Števan 1 K., Šiiklar Jožef 3 kor., Jerič Marko 1 kor., Geld Orša 1 K., Cigan Martin 1 kor., Žižek Martin 1 kor., Perdigal Andraš 1 K., Jerič Števan 1 kor., Jerič Marka žena 1 K., Pucko Števana žena 1 K., Sabotin Ivan 1 kor., Zorko Števan 1 kor., Maučec Ivan 1 K., Gomboc Janoš 2 kor.; Sraka Ivan 1 K., Gruškovnjak Karol 1 K., Kociper Jurij 1 kor., Maučec Martin 1 K. 20 fil., Žalig Ivan 1 K., Hajduk Marko 1 K., Jerič Matjaš 1 K., Lipič Ana 1 K., Jerič Bara 1 K., Matko Alojz
l K. 20 t, Glavač Ferenc 1 kor., Horvat Jožef 1 K., Pucko lv 1 K.. Legen Ivan 1 K., GjčrkSs Jožef 1 kor. Več jih je pa da pod korono. Vse vkiip 96 K. 46 fil.
Za hvalevredno daruvanje se lepo zahvali
Fekete Geza ravnitel šolski.
Na den vnebozastoplenja KHstušovoga.
Naš Zveličar je gor stano,	Dnes v nebesa je odišeo
Ino rešo nas pekla;	On, ki svetle rane ma;
Satana je v pekeo zapro,	Vučenike je povrgeo
Z rok njem" je vzčo orožja.	V sužnosti toga sveta...
Na deseti den bo poslao Z nčbe svetoga Duha: Ki nam razum bo presveto, Ki nam vsem batrivnost da...
Kološša J.
Kralica majnika.
V	krvavih, groznih bitkaj	Te prosimo ponižno,
V	preminoči stoletjaj:	Gda celi svet se geno: Si bila nam obramba...	Bodi naša obramba... O, Kralica majnika!	O, Kralica majnika!
Josephus K.
VSEBINA.
Sveti Izidor................
Dar zmage................
List za deco............ .	156
Mati božjega	Pastira..........157