GEOGRAFSKI OBZORNIK • 19. Visokogorske kmetije v Zgornji Radovni (Gašper Svetlin, Alenka Svetlin, Edita Alagič, CSUI Jesenice, Naravoslovna gimnazija, men- tor: Nataša Torkar), • 20. Vloga specializiranih trgovin v Ljubljani (Renata Ciglar, Srednja šola za trgovinsko dejavnost Ljubljana, mentor: Tatjana Ferjan), • 21. Zemlja in človek ob Muri od Avstrije do Hrvaške (Vanja Jerebic, Gimnazija Murska Sobota, mentor: Vida Puklavec) in • 22. Znajdi se sam na otokih jezera Tana in v Etiopiji sami (Ida Vidmar, Gimnazija Kranj, mentor: Marta Frantar). Vsi udeleženci so dobili pisna priznanja in knjižna darila, ki so jih pripravili Geograf- ski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Inšti- tut za geografijo Univerze, Zveza geografskih društev Slovenije in Zemljepisni muzej Slove- nije. Komisija je z izletom v tujino nagradila nalogi pod zaporednima številkama 6 in 12, z objavo v Geografskem obzorniku in s tem pripadajočim avtorskim honorarjem naloge pod zaporednimi številkami 3, 6 in 13, z brezplačnim izletom, ki ga daje Ljubljansko geografsko društvo, pa naloge z zaporednimi številkami 17. 18 in 21. Vse mlade raziskovalce in njihove men- torje vabimo na srečanje mladih raziskovalcev leta 1993. SIMPOZIJ GEOGRAFIJA BREZ MEJA Tatjana Resnik V Grenoblu, Francija, je od 16. do 18. 9. 1992 potekal mednarodni simpozij z naslovom Geografija brez meja ("Geographie sans fron- tières"). Na simpoziju so sodelovali geografi iz Kube, Švice, Portugalske, Belgije, Velike Bri- tanije, Martiniqua, Italije, Alžirije, Nemčije, Španije, Norveške, Nizozemske, Danske, Kor- zike in Finske. Iz Slovenije smo sc ga udele- žile N. Cigler (Zavod za šolstvo in šport), K. Cundcr (Zavod za šolstvo in šport) in T. Resnik (Oddelek za geografijo Filozofske fakul- tete). Po Boulderju avgusta tega leta je bil to že drugi pomembnejši mednarodni sestanek didaktikov. Organizirali so ga francoski geo- grafi z očitnim namenom, da se francoska didaktična šola pridruži oziroma vključi v nove tokove in težnje na področju didaktike geografije po svetu. Obravnavane teme so bile: poučevanje geografije v višjih razredih srednješolskega izobraževanja, didaktično raziskovanje na področju geografije, uporaba novih učnih tehnologij, geografija v visokošolskem izobra- ževanju v Evropi - konvergence in divergence, poučevanje geografije na univerzah izven geografskega študija, poučevanje geografije v sklopu urbanizma, uskladitev in enako- vrednost diplom ter možnost izdelave "Evrop- ske diplome", študentje in njihove poklicne možnosti, projekt o knjigi "Evropa brez meja". pedagoško diferenciiranje ter poučevanje geo- grafije. Simpozij je večinoma potekal v obliki delavnic. Udeleženke smo Slovenijo oziroma pouk geografije v Sloveniji predstavile s tekstom "Geografija včeraj, danes in jutri", publikacijo "Slovenia - Geographic Aspects of a New In- dependent European Nation" in zemljevidi Slovenije. Ob zaključku simpozija smo udeleženci sprejeli Grenobelsko pobudo (Initiative de Gre- noble), v kateri je poudarjena želja po prese- ganju ozkega nacionalnega omejevanja diplom ter potreba po medsebojnem sodelovanju geo- grafskih oddelkov evropskih držav na področ- ju vsebin, metod poučevanja in nivoja zah- tevanega znanja. Pri tem se naj ne bi opusti- le različnosti, kajti le te so bogastvo, ki ga je treba ohraniti. Udeleženci predlagamo dve obli- ki sodelovanja na področju podeljevanja dip- lom: • Med seboj povezani oddelki za geografijo različnih držav naj bi izdajali skupne diplo- me. Pogoji za pridobitev take diplome bi bili sledeči: študent bi moral eno leto preživeti na tuji univerzi, aktivno uporabljati jezik te drža- ve in opraviti poklicni staž na tej univerzi. • Potrebno bi bilo izdelati in uresničiti študij- ske programe, ki bi se zaključili z mednarod- no diplomo, priznano od več držav ali nad- državne ustanove, npr. Evropske skupnosti. Udeleženci se zavedamo težav, povezanih z uresničitvijo navedenega, vendar mislimo, da jih je mogoče preseči. Obenem smo se obveza- li, da bomo dajali pobude za napredek omenje- nih idej v svojih državah. SPOROČILO Z OKROGLE MIZE O VPLIVU GEOPOLITIČNEGA POLOŽAJA SLOVENIJE NA STRATEGIJO RAZVOJA SLOVENIJE Dušan Nendl, Marko Kos in Vladimir Klemenčič Okrogla miza je bila v Preddvoru 19. junija 1992, udeležili so se je ugledni strokov- njaki iz Slovenije, zamejstva in izseljenstva, v organizaciji Ministrstva za znanost in tehno- logijo in Švetovnega slovenskega kongresa. Geopolitični položaj Slovenije je pomem- ben dejavnik razvoja Slovenije, vendar pod pogojem, da zmoremo z aktivnimi politikami sami izkoristiti njegove (razvojne) prednosti in omiliti možne negativne učinke tega položaja. Pri tem se prednosti oz. pretnje ocenjujejo z vidika gospodarskega razvoja, narodnokultur- ne identitete, varovanja okolja in z vidika zmožnosti socialno vzdržati pritiske, ki jih narekuje proces družbene spremembe oz. modernizacije Slovenije. Geopolitični položaj Slovenije določa izra- zita mednarodna evropska in transkontinen- talna tranzitna funkcija njenega ozemlja. Preko njega potekata predvsem dve evropski prometni "magistrali". Prometna prehodnica povezuje gospodarsko najbolj razviti del Evro- 34 GEOGRAFSKI OBZORNIK pe v smeri London - Bruselj - Frankfurt - Munchen z Grčijo in naprej z Bližnjim vzho- dom. Transverzala Barcelona - Milano - Mosk- va preko Slovenije pa rabi gospodarski pove- zavi Italije, Madžarske ter Češke in Slovaške s širšim vzhodnoevropskim prostorom. Ta tranzitni značaj slovenskega ozemlja omogoča preko Slovenije pretok blaga, ljudi, kapitala in informacij v smeri Barcelona - Moskva na širši vzhodnoevropski prostor, po- leg tega pa omogoča prometno bolje povezati Štajersko in Prekmurje s središčnim delom Slovenije. Zato je treba iz narodno integrativ- nih pogledov in poslovnih potreb čimprej do- graditi cesto Koper - Maribor - Lendava v smeri Budimpešte. Poleg tega pa se izpostavlja Slovenija že na tej zgoraj omenjeni novi smeri nevarnosti, da postane samo koridor za prehodni promet tudi v smeri London - Bližnji vzhod in za bodočo turistično smer Srednja Evropa - Dalmacija z vsemi znanimi škodljivimi ekološ- kimi posledicami. Zaradi svojega geopolitičnega položaja bo Slovenija v prihodnjih letih soočena z dvojno konfrontacijo. Po eni strani bo to konfrontaci- ja na geopolitičnem polju s preostalim delom Jugoslavije, po drugi strani pa bo konfrontaci- ja z geoekonomiko Zahoda. To se pravi, spo- padu z mednarodno konkurenco za osvajanje novih tržnih deležev oziroma za utrjevanje že pridobljenih tržnih položajev. Brez dvoma njen geopolitični položaj sili Slovenijo v povezavo z Evropsko skupnostjo (ES). Pri soočenju z njeno ekspanzionistično in dinamično geoekonomijo se moramo pri prilivu tujega kapitala zavedati, da je vsaka predimenzionirana prisotnost tujega kapitala nevarna in da vključuje tveganje za politično nadzorovanje. Zaradi tega postavlja preveč enostransko povezovanje z germanskim sve- tom pod vprašaj ne toliko formalno, pač pa dejansko suverenost slovenske države. Nave- zovanje preferenčnih, skoraj izključnih odno- sov z Avstrijo bo dolgoročno nujno ogrožalo tudi politično stabilnost srednjeevropskega prostora zaradi še vedno navzočega strahu pred preveliko nemško dominacijo v ES (Fran- cija, Danska, Anglija, pa tudi Italija). Predvsem pa moramo poudariti, da se lahko izognemo zgoraj navedenim negativnim tendencam, ki poudarjajo zgolj tehnično plat tehnične funkcije le, če bomo slovenski pros- tor vključili v celoten proces regionalnega razvoja Evrope, t.j. na znanstveni, kulturni, gospodarski (kmetijstvo, industrija, turizem) ravni in pri tem slovenski prostor ekološko zaščitili. Prav zaradi nevarnosti narodnostnega in jezikovnega odtujevanja slovenskega življa naj se uvaža tuji kapital selektivno, in sicer pred- nostno iz vseh evropskih držav, zlasti pa s pacifiških in ameriških področij, ki so nacio- nalno nevtralna in ne stremijo za političnim in gospodarskim obvladovanjem slovenskega prostora. Če pa to ni mogoče, naj se da tuje- mu kapitalu, ki presega 49 odstotkov udelež- be, možnost ekonomskega nadzora, ne pa pravice do odločanja (primer nizozemski Phi- lips). Iz istega razloga naj Slovenija že sedaj pospešuje politične in gospodarske stike kot posrednik z vzhodnoevropskimi deželami bodo- čega evroazijskega trga, pri čemer lahko vsaj ponudi zahodnim partnerjem iz ES dosedanje izkušnje in že vpeljane stike s tem delom sveta. Pri vključevanju Slovenije v ES moramo že vnaprej izključevati kakršnokoli razprodajo slovenskih zemljišč tujim državljanom. Zaradi narodnostne in ekonomske zaščite pa moramo posvetiti posebno pozornost njenim obmejnim predelom in jih podpirati, da bodo gospodar- sko močni. Pri tem se nam odpira vprašanje regionalnega razvoja obmejnih območij na novi slovensko-hrvaški meji. To območje je že sedaj gospodarsko nerazvito in geografsko ogroženo. Za uspešno vključevanje Slovenije v ES je neobhodno potrebno: 1. Modernizirati in razširiti telekomunikacijski sistem tako na gospodarski kot na univerzite- tno znanstveni raziskovalni ravni, kajti le tako je mogoče dobiti nujno potrebni dostop do vseh evropskih bank podatkov na tehno- loških in znanstvenih področjih. 2. Ustvariti čimveč lastnih kapitalnih sredtev. To pomeni, da za dobo vsaj 20 let omejimo odpis osnovnih sredstev industrije na dobo treh let; s tem pospešimo hitrejše obračanje kapitala. 3. Pridobiti pri določenih tehničnih izdelkih svetovni monopol ali pa vsaj prednost v know-howu. Pri tem v prvi stopnji neke teh- nične zamisli niso nujno potrebne velike in- vesticije. Če se enkrat dokaže njena patentna vrednost, se za industrijsko namensko razis- kovanje hitro dobi kapitalno močnejšega part- nerja. 4. Ohraniti velike industrijske obrate, ker mali obrati, kakor so nujno potrebni, ne mo- rejo posrkati vse odvečne delovne sile. 5. Doseči stabilen socialni mir; zanj so bistve- no pomembni delavski sindikati, nadalje soude- ležba delavcev pri soupravljanju in dobičku. 6. Posvečati veliko pozornost strokovnemu naraščanju z njegovim vključevanjem v med- narodne tokove od dodiplomskega, diplomskega in doktorskega študija in nenazadnje novemu modernemu menedžerstvu, kar je za prihod- nost slovenske industrije bistvenega pomena. 7. Zmanjšati in hkrati izboljšati upravni apa- rat. Medtem ko bo privatizacija dolgoročno nedvomno pozitivno vplivala na slovensko gospodarstvo in družbo, pa je namen privati- zacije zdravsta in šolstva v Sloveniji mnogo bolj vprašljiv in ne nujno pozitiven za razvoj slovenske družbe v moderno in pravično druž- bo. Univerzalen dostop do zdravstvenega varst- 35 GEOGRAFSKI OBZORNIK va in izobrazbe naj bi bila osnovna pravica državljanov modernih družb, ne glede na fi- nančne zmožnosti prebivalcev. Priključitev Slovenije tehničnim normam ES naj rabi slovenski industriji predvsem kot odskočna deska za promocije slovenskih izdel- kov v širšem svetu. V to akcijo je treba vključiti vse naše ljudi po svetu, tako da bomo gospodarstvenike slovenskega rodu v tujini imeli kar za ambasadorje. Ustvariti moramo ustrezne mehanizme z jasnimi pred- stavami o skupnem gospodarskem prostoru za vse Slovence doma, v zamejstvu in po svetu. Pri tem moramo seveda skrbeti, da ne pride do dvojnega obdavčenja. Nadaljnja pomembna postavka za pospe- ševanje Slovenije na znanstvenem področju je nebirokratsko in hitro omogočanje slovenskim znanstvenikom iz tujine, da sodelujejo na razi- skovalnem in vzgojno-izobraževalnem področ- ju na veh stopnjah študija na slovenskih univerzah. To pa lahko dosežemo le tako, da se avtomatično priznajo v tujini dosežene kvalifikacije. Pri tem je treba izoblikovati take postopke, ki bodo rabili za premagovanje dosedanjih ovir. Ker lahko govorimo o stalnem odtekanju slovenskega umskega potenciala, moramo izob- likovati tako metodologijo spremljanja tega pojava, ki nam bo tekoče zagotavljala vpogled in možnost ocenjevanja specifičnosti struktu- re in lokacije slovenskega umskega potenciala v svetu. Pri tem moramo posebej upoštevati na novo nastajajoči umski potencial pri Slo- vencih v zamejstvu, ki je močno narasel in ki dela po univerzah, znanstvenih inštitutih, v gospodarstvu sosednjih držav in v manjšin- skem gospodarstvu. Sklep: Ustvariti si moramo vizijo prihod- nosti in si ustvariti jasne cilje na političnem nivoju, medsebojno povezanem mikro- in makro-ekonomskem nivoju ter oblikovati kon- kretne programe tako na državni kot na re- gionalni in komunalni ravni (Delo,27.6.1992). SIMPOZIJ GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM V SLOVENIJI Drago Perko Zveza geografskih društev Slovenije je 22. oktobra 1992 v sodelovanju z Geograf- skim inštitutom Antona Melika Znanstveno- raziskovalnega centra SAZU, Oddelkoma za geografijo in arheologijo Filozofske fakultete in Oddelkom za geodezijo Fakultete za arhi- tekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in pod pokroviteljstvom Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora ter Republiške uprave za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo organizirala enodnev- ni simpozij z naslovom "Geografski informacij- ski sistem v Sloveniji". Simpozij je v imenu organizatorjev odprl predsednik Nacionalnega komiteja Slovenije pri ZGDS dr. Jurij Kunaver in v imenu pokroviteljev minister Miha Jaz- binšek. Simpozij je zbral raziskovalce, pedagoge, strokovnjake in uporabnike z najrazličnejših strok in področij, pa tudi proizvajalce tehnolo- gije geografskih informacijskih sistemov. Glavni namen simpozija je bil pregled tovrstnih dejavnosti, izmenjava izkušenj, spod- bujanje sodelovanja, uveljavljanje GIS-ov na različnih stopnjah in usmeritvah izobraže- vanja in določitvi nadaljnega razvoja. Dopoldanska predavanja so bila namenje- na predvsem teoretičnim problemom (13 refe- ratov), popoldanska pa uporabi GIS-ov v prak- si (10 referatov). Zvečer je bila organizirana še plenarna razprava oziroma okrogla miza o geografskih informacijskih sistemih, ki sta jo vodila dr. Peter Šivic in mag. Milan Orožen Adamič, in zaključek simpozija. Prispevki s simpozija bodo objavljeni v posebnem zborniku v okviru publikacije Dela, ki je glasilo Oddelka za geografijo Filozofske fakultete. Udeleženci so izrazili željo, da bi morali glede na hitre spremembe na področju GIS-ov simpozije s tako tematiko organizirati vsako leto, zato bo simpozij "GIS v Sloveniji" morda postal vsakoleten, tradicionalen dogodek. MEDNARODNA KONFERENCA POLITIČNA GEOGRAFIJA "NOTRANJE MEJE, REGIJE IN REGIONALIZEM" Jernej Zupančič Od 30. 9. do 2.10.1992 je na Poljskem v kraju Ksieze Mlyny 60 km zahodno od Lodza potekala mednarodna konferenca politične geografije z naslovom "Notranje meje, regije in regionalizem". Konferenco je organiziral prof. Marek Koter z Univerze v Lodzu, sicer vodja že kar močne političnogeografske šole na Polj- skem. Mednarodno konferenco organizirajo na vsake dve leti. Napovedanih je bilo 23 refera- tov iz 10 držav, vendar se jih je udeležilo le 18 iz šestih držav. Iz Slovenije sva na konfe- Tenci sodelovala s prof. V. Klemenčičem z refe- ratom "Obmejna območja in regionalizem na prostoru, poseljenem s Slovenci". Konferenca je bila tokrat posvečena re- gionalizmu, gibanju, ki odseva na eni strani drugačno delitev ekonomske, upravne in poli- tične moči, po drugi strani pa se tesno pove- zuje z narodnim oziroma manjšinskim vpra- šanjem. In ne nazadnje kaže regionalizem največjo dinamiko prav v času globalnih poli- tičnih procesov, bodisi divergentnih bodisi konvergentnih. Vsebino referatov je mogoče strniti v štiri skupine. V prvega sodijo načelni prispev- ki, ki opredeljujejo regionalizem kot pojav, gibanje in proces, ugotavljajo njegovo razsež- nost, pojavne oblike ter možne vplive na pros- tor. Številni avtorji poudarjajo vlogo zgodovin- skega razvoja in zlasti poteka meja. V tret- jem sklopu so avtorji predstavili koncepcije 36