>Kraja — Uprav* u iredriiAtvc Ptui Premer »ova 7 — Peiefnn \bt VP Ptij* «4-<-T ?ne St. 47 — Letnik VIII. - Odgovorri' jredntl« Joie Vratil - Rokopisov :ie irračamo - Tisk^ Maribors"«: usKarn> ''en^ din 10 — - Leinr laro^ma ^SOT din DO ■ '^tns ?50 dir Ignac Volje: Živela enotnost množic novejugoslavijel Dan republike proslavljamo vsako ielo 29. novembra ob spominu na velik dogodek, na zasedanje v Jajcu, ki je na ta dan leta 1943 uzakonilo s svo- jimi sklepi velike pridobitve narodnoosvobodilne borbe ju- goslovanskih narodov v boju proti fašizmu in nakazalo na- daljnji razvoj in rast oblasti v okviru Federativije ljudske re- publike Jugoslavije. Letos pro- slavljamo ta dan z velikim ponosom na zmage, ki smo jih dosegli v povojni graditvi na- šega gospodarstva in organizi- ranju našega družbenega živ- ljenja. Pred desetimi leti, ko je naša partizanska vojska pre- gnala in potolkla ostanke faši- stičnih vojsk iz naše zemlje, je bila naša domovina opustošena in porušena kot nobena druga dežela v svetu, saj so se na naši zemlji odvijali najhujši boji in ni bilo kraja, ne mesta, kjer ne bi ostale kot posledice teh bojev ruševine topov in bomb, porušenih zgradb, mo- stov, železnic, tovarn itd. Blizu 40 odst. našega gospodarstva je bilo uničenega in vse to je bilo treba v prvih povojnih letih obnoviti še preden so mogli na- rodi Jugoslavije pričeti boj za postavitev novih tovarn, šol, bolnic, graditev cest, železnic, odpirati nove rudnike itd., da bi s tem premagali gospodar- sko zaostalost stare Jugoslavije in odstranili posledice štirilet- ne trajajoče narodnoosvobodil- ne borbe. Težko Je v milijonih in milijardah prikazati, kaj so narodi Jugoslavije za vse to žrtvovali in smo lahko ponosni na žrtve, ki smo jih dali za blaginjo naše lepe domovine, za razvoj socialističnega gospodar- stva in za kulturno rast naših narodov. S tem smo ogromno doprinesli tudi za utrjevanje miru v svetu, zato naš prispe- vek po vojni ni manjši od ve- likih žrtev, ki so jih dali naši narodi za zmago nad fašizmom, za zmago nad barbarstvom in nasiljem nad človekom v drugi svetovni vojni. Te žrtve so v veliki meri do- prinašali naši delovni Ljudje v tovarnah, na polju in v uradih. Zato je bolj kot kdajkoli prej ustvarjena trdna enotnost de- lovnih množic in n.iihova pri- pravljenost na borbo za ideje socializma, za- ideje enakoprav- nosti med ljudmi in narodi, za pravice delovnega človeka, za človeško dostojanstvo, ki je bi- lo v preteklosti tolikokrat na najbolj surov način omadeževa- no. Nismo gradili samo tovarn, železnic in cest. Ob tem smo tudi razvijali socialistično ljud- sko demokracijo, razvili smo družbeno in delavsko samo- upravljanje, kjer naši delovni ljudje direktno izražajo svojo voljo, direktno vplivajo na go- spodarstvo in družbeno življe- nje. Kongres delavskih svetov, ki bo prihodnje leto, bo velika manifestacija socialistične za- vesti naših delovnih Ljudi ve- lika manifestacija demokratič- nega življenja v novi sociali- stični Jugoslaviji. Tem našim gospodarskim uspehom in uspe- hom v razvijanju demokratič- nega mehanizma v Jugoslaviji se čudi ves svet, na kar smo narodi Jugoslavije upravičeno ponosni, saj tudi dokazuje, da je naša pot v socializem pra- vilna in uspešna, da naše žrtve in naši napori niso bili zaman. Vsega tega ne bi dosegli, če ne bi bila naša Jugoslavija sociali- stična dežela, za napredek ka- tere se borilo milijoni in mili joni delovnih ljudi Jugoslavije Jugoslavija si je v svoji zuna- nji politiki, ki temelji na socia- lističnih načelih, pridobila do- stojno mesto v Organizaciji Združenih narodov. Politika aktivne koeksistence v medna- rodnih odnosih, za katero dal iniciativo tov. Tito, je da- lekosežna. kot so bili dalekosež- ni sklepi II. zasedanja AVNOJ v Jajcu. Ta politika si je že utrla pot v vse diplomatske kabinete. Ideja koeksistence je pripravila pot vsem konferen- cam v mednarodnem merilu, katerih rezultati so splošna mednarodno pomiritev, popu- ščanje hladne vojne, razgovori o zmanjševanju oborožitve itd. Ker je zunanja politika Jugo- slavije dosledno socialistična, nova Jugoslavija ni bila osam- ljena, ko so jo napadali na vzhodu in zapadu, pač pa je šla iz te borbe zmagovita, ponosna in je ponovno pokazala, da se narodi Jugoslavije ne ustrašijo nobenih groženj od zunaj, da se ne strašijo nobenih žrtev za go- spodarski razvoj svoje države in za obrambno moč nove so- cialistične Jugoslavije. V skle- pih II. zasedanja AVNOJ se zrcalijo revolucionarni pogledi na zahtevo delovnih ljudi. na,T oblast v novi Jugoslaviji preide v roke ljudstva in naj si ljud- stvo upravlja samo. Zato je de- mokratičen razvoj družbenega življenja Jugoslavije in njena federativna uredi+ev želja na- narodov Jugoslavije, za katero so se borili revolucionarni bor- ci-komunisti proti rerimom sta- re .Jugoslavije, za katero so se borili narodi Jugoslavije v šti- riletni vojni in za katero sc borijo narodi Jugoslavije po osvoboditvi. Lahko rečemo, da je to edinstven primer, da živi toliko narodov složno in enotno v okviru ene države in da no- ben narnd ne ukazuje dru»?emu in noben narod ni podrejen večjim in močnejšim. Razvoj in organizacija naše- ga gospodarskega in družbene- ga življenja te odnose med na- rodi Jugoslavije vedno bolj utrjujeta, jih razvijata in širi- ta kulturo, ki je po obliki na- cionalna, po vsebini pa sociali- stična, Po tej poti hodimo in se ne damo zaustaviti, ker vemo, da je to edina pravilna pot. pot socialistične I.hidske demokra- cije, ki raste v zavesti naših delovnih ljudi in ki se znan- stveno opira na temelje marksiz- ma-leninizma. Dvanajst let je preteklo, od- kar So bili postavljeni temelji republike Jugoslavije. To je za življenje človeka kratka doba, toda uspehi ki smo jih dosegli, so ogromni, če jih primerjamo z razvojem Jugoslavije med prvo in drugo svetovno vojno. Čeprav smo glavne težave pre- brodili, še niso odstranjene vse. Se so potrebni napori za to, da bi vskladili enakom§rep^ ra^oj med industrijo in kmetijstvom in napori, da bi dvignili blago- stanje delovnih ljudi, to pa bo- mo dosegli, če nas bo kot do- slej prevevala zavest, da dela- mo in gradimo za veliko stvar, zavest, da je nova Jugoslavija simbol borbe za socializem, simbol svobode, neodvisnosti, enakopravnosti med narodi in ljudmi. NAJ 2lVI 12. OBLETNICA ROJSTVA NOVE JUGOSLA- VIJE. Preplava dneva ustanovitve nove Jugoslavije , 28. in 29. nov. 1955 j Progr^mcii v ponedeljek, 28. nov. 1955: ob 17, (5.) uri: zbirališče na Kvedrovem trgu in govor; ot) 18. (6.) uri: Baklada po mestu; ob 19. (7.) uri: Svečana proslava v Titovem domu 1. državna himna (godba Svobode Ptuj), 2. slavnostni govor (sekretar tov. Ignac Voljč), 3. združena moška pevska zbora Svobode Ptuj in Kidričevo zapojeta pod vodstvom prof. Luževiča a) Marjan Kozina: HEJ TOVARIŠI, b) dr. Benj. Ipavec: DOMOVINA, C) Oskar Dev: SOCl. 4. orkester Svobod^ Ptuj zaigra pod vodstvom tov. Dragota Hasla-ZV. Parma: KSENIJA, 5. Mešani pevski zbor Svobode Ptuj in Kidričevo zapoje ob spremljavi godbe: Nikola Hercegonja: NOVI JUGOSLAVIJI, 6. mešani pevs>ki zbor Svobode Ptuj in Kidri6evo j zapoje ob spremljavi godbe Intemadoinalo. I v torek, 29. nov. 1955: { ob 10. uri: odkritje spominske plošče heroju Jožetu Lac- ' ko In soborcem v ptujskih zaporih pred celico, kjer i je umrl na smrt mučeni heroj Jože Lacko. 1 Udeležite se polnostevilno! ^ SVOBODA PTUJ \ SZDL Ptuj Zveza borcev^ obč. odbor obč odbor Ptuj ^ Kljub temu, da /e ienev"ka konference končaltit: Zadnje dni se je zdelo, da se bo maroškr krizn z vrnitvijo sultana Ben Jusufa na marokanskt pre-tol nekako unefsh. Toda pričakovanja Fran- cozov se nfiPo .zpolnh. Situacvja Se ni zboljšala. in to je dovolj ja"en znak zn to, da se Maro- kcnci ne borfjo za izpremembo na prestolu temveč za svojo po- lM^'čno -n gospodarsko neod- visnost, torej zc 0'Svoboditev de- žele izpod francoske nodflade. V OrganJz'^cfji združenh na- rodov 50 v zadnjih dneh razprav- ljal- O sprejetju novih članov pr, čemer pa se menda ntso do- slej še "porazumeli. Gre za pri- stop C^emnajst-h nov>ih člane, med nfmi Zunanje Mongolije, o katere pritstopu na Zahodu ne soglašajo češ da nj neodvisna država. V francoskem parlamentu se končno sporazumel, da zred- nih parlamentarn'h voVteii ne bodo razpisali kakor so nameravali v decembru, temveč šele spomkd-. V tem ča^u se bodo verjetno sporazu- mel- o organizrcij. voVlnih okra- 'ev in o novem volilnem zakonu sploh. Vse bolj pa postaja živahno v Združen h državah Amerike o zvez' z ro'iv mi novega predsednika kj tMdo s cer šele v prihodnjem letu, vendar ie tsk že ^eoistaij svoje prisrčne čestitke. Desetletnica ustanovitve Zve- ze novinarjev socialistične Jugo- slavije ni navaden jubilej ustanovitve kaike organizacije, temveč ima mnogo globlji po- men, ker je povezan z zgodo- vinskim procesom ustvarjanja nove, socialistične Jugoslavije, Ustvarjeno na ruševinah z voj- no opustošene države in na ru- ševinah likvidiranega starega družbenega sistema, se je naše novinarstvo moralo neogibno boriti z mnogimi težavami, na katere običajno naletimo v do- bah takih zgodovinskih revo- lucionarnih družbenih dogajanj. Imeli ste mnoge težave, ker iz preteklosti niste podedovali ka- kih bogatih izkušenj, niti teh- ničnih možnosti. Predvojna re- voludonama borba, zatem pa okupacija in osvobodilna bor- ba, so jttizjaidele tudi vaše no- vinarske vrste: padlo je nema- lo najdragocenejših tovarišev. Glede na to je bilo novinarskih kadrov, izkušenih v svojem po- klicu, zelo malo in zato je bilo treba zaičeti s povsem novimi in mladimi ljudmi. Toda reči mo- ram, da se je naše novinarstvo porajalo in razvijalo zelo naglo, ne glede na razne pomanjklji- vosti, značilne za njegova otro- ška leta. Želim poudariti, da je naše novinarstvo v glavnem častno izpolnjevalo naloge v prvem desetletju svojega dela. Da, bili so posamezni primeri, M jih je treba označiti kot negativne v praksi novinarstva države, ki gradi socializem BUi so prime- ri zavestnega škodljivstva po- samemikov, tujih naši stvarno- sti, bile pa so tudi razne napa- ke zaradi neznanja. Toda vse to ne more zmanjšati ogromne vloge, ki jo je naš tisk odigral v graditvi naše države in v ustvarjanju njenega ugleda po svetu. Zelo važno je, da naš tisk in radio nista bila niti ni- sta sedaj orodje propagande, temveč imata predvsem vlogo informatorja, vlogo kroničarja naše socialistične stvarnosti, vlogo vzgojitelja našega člove- ka. Ko danes prelistujemo stra- ni naših listov in časopisov, lahko ugotovimo pot razvoja naše države, lahko vidimo raz- ne oblike našega prizadevanja, da bi uresničili naloge, ki smo si jih zastavili tako v našem notranjem razvoju, kakor tudi v naši načelni zunanji i>olitiki. Uporabljam to priložnost, da bi pozval naše novinarje, naj delajo za odsitranjevanje še ne- katerih pomanjkljivosti v tisiku, ki se kdaj pa kdaj pojavljajo in ki nam morejo povzročiti nemajhno škodo na zunanjepo- litičnem področju; isto pa velja tudi za naša notranja vpraša- nja. Hočem namreč reči, d« morajo naši ligti še bolj budno spremljati in pravilno pojas- njevati našo zunanjepolitično smer ter smer našega notra- njega razvx)ja. Naš tisk je svo- boden, kakor mora biti svobo- den v državi, ki ustvarja svoje življenje na načelih prave so- cialistične demokracije, mora pa biti strogo načelen in v skladu s politiko naše ljudske oblasti, s prizadevanji, da bi izpolnili vse tiste naloge, ki vodijo v socializem, ki vodijo k ohranit- vi miru Po svetu in okrepitvi mednarodnega sodelovanja. Stra- ni naših listov morajo biti ved- no prežete z duhom vsega na- šega dogajanja, s socialističnim duhom naše stvarnosti, ki so mu tuja vsakršna senzacionali- stična pisarjenja, tuja podtika- nja, izmišljotine in razne nepo- štene kombinacije, značilne za del tiska po svetu. Potrebno je vztrajno nada- ljevati delo za čim popolnejše strokovno izpopolnjevanje na- ših novinarskih kadrov, da bi se mogli bolj poglobljeno in pravilno kritično lotiti vseh vprašanj in pojavov naše no- tranje in zunanje politike, zla- sti pa naše ekonomike. Samo dobro poznavanje naše stvar- nosti in naše idejno-politič- ne smeri bo omogočilo našim novinarjem, da se bodo izognili raznim napačnim tolmačenjem in da bodo pravilno obveščali domačo in tujo javnost o doga- janju pri nas in po svetu. V vrstah naših novinarjev morajo vladati odnosi tovari- štva in sodelovanja, kakršni morajo biti vedno med ljudmi, ki opravljajo Isto odgovorno delo. Ako se bo temu posveča- la čimvečja pozornost in se bo naglo ostranjevalo vse, kar je škodljivega v našem tisku, bo to zelo koristilo ne samo vzga- janju mladih in sposobnih no- vinarskih kadrov, temveč tudi vsej naši skupnosti. Prav tako je v našem tisku zdaj zelo važ- na neizprosna in strogo načel- na kritika raznih negativnih pojavov v našem družbenem razvoju in vsakdanji praksi. Tisk je močno orožje v priza- devanjih naisih narodov za zgraditev socializma, toda to orožje mora biti ne samo ostro, temveč tudi svetlo. PrepričaTi. da bo Vaša orga- nizacija tudi v bodoče ča?tno opravljala svoje naloge. Vam želim največje uspehe. S tovariškim pozdravom TITO Povezali bosta Kidričevo s Ptujem in Slovensko Bistrico V sobo'o, 19. novembra, ic sklical Svet ra urb n zem pri OLO Ptuj posvetovanje pred- ■'tavn kov ljudske obl;st: n pod- jetij ki so zainteresirana pri čtradnj dveh nov h cest. ki bo- sta povezal K dr čevo s Ptujem :Ti Slovensko B.strico. Nagel raz- voj tovarne ql n ce in alummii' v Kidričevem je vezan z dobrmi prometn mi zvezam . saj hodo že pr hodnje leto z tovarne izvozi^ 8000 ton ^=lum1nija za tovarno »Impol* T Slovenski Bistr^i. Tu- di cesta k; b vezala to indu- strijsko sred ščc s Ptujem, je ^e- l.ke važnoti za kulturne in go- spodarske 6t'ke obeh kraiev .n je ptuj'Ska občina pr gradnji te ceste zelo za nteres rana Seda- nje ceste so v zelo sh-bem stanju Cc'ta iz K drčeveg v Slovensko Bistrico je zraven tega še obre- menjena, sai ma vsak dan IPOO ton obremenitve k se ie letošnje lete še oovečala. Tovarna h me- La velik" zgubo pr obr b mo- (Nadaljevuije na 2. strani) Vsemu delovnemu ljudstvu iz ptujskega in sosednih okrajev želimo prijetno praznovanje DNEVA REPUBLIKE — 29. NO- VEMBRA, in mu čestitamo k vsem doslej doseženim uspehom na vseh področjih naše družbene dejavnosti: OKRAJNI KOMITE ZKS, OKRAJNI ODBOR SZDL, OKRAJNI SINDIKALNI SVET, OKRAJNI ODBOR ZB NOV. OKRAJNI ODBOR ZVVl, OKRAJNI ODBOR LJUDSKE TEHNIKE, OKRAJNI ODBOR RDEČEGA KRIZA. OKRAJNI ODBOR LJUDSKE PROSVETE, OKRAJNI ODBOR ZDRUŽENJA ROJ. OKRAJNI ODBOR DTV »PARTIZAN« TER OKRAJNI ODBORI OSTALIH ORGANIZACIJ. ZVEZ IN DRUŠTEV PTUJ a. Ptui 2'i novembra 10S5 Delovni kolektiv DElfA TOVARNE PERILA IN KONFEKCIJE PTUJ čestita vsemu delovnemu ljudstvu sirom po naši lepi domovini Jugoslaviji ob 12. obletnici njene ustanovitve. Priporočamo svoje priznane izdelke: moško perilo, dežne plašče, delovne obleke in ostalo konfekcijo. Živel 29. november 1955! Novim zmagam naproti! DELT A-PTUJ TOVARNA PERILA IN KONFEKCIJE Spomini na narodno- osvobodilno borbo Pripoveduje Jože Lovrenc ič iz Nove vasi pri Ptuju Na moj dragi domači kraj — Novo vas pri Ptuju me vežejo fx)leg spominov na nepozabna otroška leta, dragoceni spomini na velike dni našega naroda — na dneve naiše borbe za svobo- do in še pred tem, na leta pred okupacijo. Vsi spomini na kme- ta-revolucionarja Jožeta Lacka, mojega soseda so tesno poveza- ni z mnogimi drugimi revolu- cionarji, ki so se zbirali v Lac- kovi hiši in delali za idejo markgizma-leninizma, ra zmago delavskega razreda v krivič- nem buržuaznem svetu. zbirališče Španskih borcev Ko je divjala v Španiji borba španskega delavskega razreda proti nasilju klerofašističnega režima — so se mnogi naši re- volucionarji odločili oditi na pomoč š-panskemu proletariatu. V Lackovi hiši v No\i vasi so se zbirali mnogi od teh borcev, kakor Laczar iz Ptuja, Tvrda Priča iz Cme gore, dva Hrva- ta, katerih imena nisem poznal. Ti borci so prebivali v Lackovi spodnji hiši tako dolgo, da jim je dr. Jože Potrč zdravniV 'z Janeževec, omogočil pot preko meje. priprave za borbo v Času nevarnosti fašističnega vdora Vsa zadnja leta pred drugo svetovno vojno so se zbirali čla- ni KP v Lackovi spodnji hiši, kjer so imeli sestanke, na ka- terih so razpravljali o grozeči nevarnosti hitlerizma, o kon- kretnih nalogah SKOJ in Ko- munistične partije v težki si- tuaciji. Ne morem se točno spomniti leta, a zdi se mi, da je bilo 1936. ko se je tu vršila želo pomembna konferenca, ki se je je udeležila od CK KPS tov. Lidija Sentjurčeva, od do- mačih predstavnikov KP pa Bratko Ivan, Centrih Mirko, Ilec Rudi, Lacko in drugi. Kon- ferenco 90 zaključili s pKMnemb- nimi sklepi o povečanju dejav- nosti tiska v smislu razkrinka- vanja hitlerizma in enotni fron- ti delovnega ljudstva v borbi za svoje pravice. Jeseni 'leta 1940 je moral Jo- že Lacko v taborišče v Medju- rečje v Srbiji, kjer je reakcio- narna vlada zbrala številne na- predne javne delavce, da bi lažje uresničila svoje izdajal- ske cilje. Tako je za nekaj me- secev v Novi vasi v Lackovi hiši bilo vse tiho, domače pa je pre\-zemala skrb za dragega očeta. ko so vdrle hitlerjeve horde... Lacko se je vrnil domov, kjer je nadaljeval z delom. Nje- gova hiša je spet postala zbira- lišče revolucionarjev v začet- ku junija leta 1941 pa je bil se- stanek na prostem v Novi vasi v nočnih urah, kjer so zboro- vali: Jože Lacko. Zvonko Saga- din, Mirko Koželi Iz Ptuja. Franc Osojnik, Rudi Znidarič. Franjo Cucek, Miha Anžel iz Zatojeka, Franc Rajšp iz De- stemika, Leopold Voda in jaz iz Nove v&si ter še nekateri. Na tem sestanku smo si po- stavili nalogo organizirati sa- botažna dela nemškemu prometu in četam nemške vojske Prav tako smo sklenili, da bomo ta- koj za.čeli zbirati orožje za oborožen upor in da bomo zbi- rali mladince za Pohorje. Dolo- čili smo skladišča za zbiranje hrane, obleke in orožja. France Cucek iz Ptuja je prvi oddal vso hrano, ki jo je imel pri- pravljeno zase. na razpolago za borce odhod na pohorje 2e drugi dan po sestanku v Novi vasi so se zbrali v Novi vasi borci za odhod na Pohor- je. To so bili- "'H- -^nM--"^ Franc Peršon, Edo Mum iz Ptuja in drugi. Nastanili so v moji hiši, dokler niso zbral^' v^seh potrebnih reči za odhod. priprave na 0B0R02EN upor v novi vasi in drugod Na sestanku v Novi vasi ju- nija 1941 se je Mihael Anžel zavezal, da bo preskrbel večj<^ količino orožjg. za katerega je izvedel, da je nekje v Markov- dh. Orožje je spravil do Lacko- vih, nato pa sta ga Anžel In Milan Lacko prevozila preko Drave v hajdinske gozdove kjer sta ga spravila da bi g? nato odTiesli na Pohorje Zvonko Sagadin je na sestan- ku prevzel nalogo organizirati sabotažna dela kair se je kma- lu začelo uresmčevati. i Borci Rudi Znidarič, Franc Peršon in Mum so bili tik pred odhodom na Pohorje — 25. ju- lija 1941 izdani. Izdala jih je Znidaričeva sorodnica iz Ptuja. Takoj za tem je pridrvel avto gestapovcev in v gozdu pri No- vi vasi so naišli Lacka, mene in Murna Aretirali so nas in od- peljali v ptujske zapore. Sreč- no pa sta odšla svojemu cilju nasproti Znidarič in Prešon. Lacko je pred ptujskimi za- pori ušel gestapu in se vrnil domov, njegovo delovanje pa je postalo strogo ilegalno, ki ga je Lacko izvrševal predano in ne- ustrašeno. VA2NI SESTANKI V Novi vasi so domačini pod- pirali delo za OF od jimija 1941 dalje. V raznih hiišah so se vršili zaupni pogovori. Leta 1941 je bil eden nomembiej-jSih sestankov na skednju Avgusta Brenčiča v Zabjeku, nakar so aretirali Mihaela Anžela Spomladi leta 1942 v marcu je prispela v No\-o vas zastop- nica KP Mima Kovaič z ime- nom Barčka, ki je uspešno or- ganizirala narodnoosvobodilno gibanje na terenu pri nas. Ju- nija 1942 je bil sestanek v Novi vasi v Kolenkovem hlevu, ka- mor so prišli Barčka, Osojnik, dva brata Staneta iz Grajene, Franc Toplak iz Nove vasi, Jo- že Ceh in Janez Zelenko iz Kl- carja ter jaz, ki so me zaradi pomanjkanja dokazov o sodelo- vanju pri OF — izpustili. Vsak prisoten je dobil nalogo prido- bivati zavedne ljudi za osvobo- dilno borbo, posebej pa se je naglasilo, da slehernega voja- škega obveznika odte^cmo od odziva pozivu v »vermanšaft«. Zelo pomembni so bili sklepi o pomoči Lackovi četi, ki se je zadrževala po SIovenU'kšič iz Kicarja. Predano de- lo je rodilo dobre sadove: hra- no simo redno vsak dan izročali prvoborcem, ravno tako je bila tudi denarna pomoč redna. Največ so k temu pripomogli del'3vci železniških = v Ptuju. Denar je Leopold Voda, ki je bil zbiratelj, oddajal meni, jaz pa sem ga odnašal v zbira- lišče k Francu Piajšpu v Doli^č. DOBRO OSKRBOVANI BORCI SO BILI PRIPRAV- LJENI NA AKCIJE Prve vidne akcije so bord iačeli julija 1942. V svetinskih gozdovih so ustrelili dva nem- ška orožnika, naslednji dan so napadli občinski urad v Vito- , marcih, kjer so borci zaplenili pisalni stroj in živilske nakaz- ] niče. Živilske nakaznice so bor- ; ci razdelili med sodelavce, da ' 3o jim nabavljali hrano v trgo- ; vini Terezije Ciglar v Rogozni- ; ci Ln v trgovini Stegar v Ger- lincih Nato ?o borci napadli < žandarmeriisko postajo v De- jtemiku, kjer sta bila ubita ( dva nemška žandarja. zato so gestapovci pobesneli. i Borci so se zbirali pri Cehu i v Kicariu. v OT>ekami v Jane- zova, kjer so dobivali tudi hrano in je bilo tja preneseno tudi skladišče zanje. sestanek v kicarju Julija je Lacko sklical sesta- nek v svoji rojstni hiši v Ki- carju. Sestanek so imeli ponoči v kleti, kjer so se zbrali; Barč- ka, Franc Kramberger Leskov- 6ek član KPS in jaz Prišla pa sta še Jože Ceh in Janez Ze- lenko Iz Kicarja Poleg nadalj- njih sklepov o zbiranju orožja, smo sklenili tudi likvidirati do- mače izdajalce. nadaljevanje ; borbenih akcu Hud udarec za nemške osva- jalce je bil uboj komandirja žandarmerijske postaje v De- stemiku konec julija 1942 ter likvidacija nekaterih domačih izdajalcev v Janežovcih, Le- i^anjcih in v Kicarju. kako SO odgovorili gestapovci na akcije maloštevilne in junaške lackove čete? Drugi dan i>o likvidaciji do- naičih izdajalcev so že na vse- igodaj brneli gestapovski avto- nobili po cesti skozi Novo vas T E>esternik. Eden izmed avto- nobilov je srečal na cesti v ^ovi vasi voznika s težkim to- vorom, ki se ni mogel takoj zogniti. zato so Nemci avto i^stavili in kmeta hudo pretepli. Dne 8. avgusta — usodnega ine tragične bitke v Mostju pri Furšincih med provoborci in »lemci — je več desetin avto- mobilov polnih oboroženih ge- stapovcev drvelo skozi Novo vas proti Desterniku in Pacinju. Popoldne pa so zavreščale strojnice, bombe in pokale pu- ške, proti našim prvim borcem za svobodo. Slovensko zemljo v gozdičku Lože pri Mostju je po- jila kri naših junakov ... Žalost je legla na našn vp«? Našli so se tudi taki, ki so kleli prvoborce Gestapovci se s smrtjo prvoborcev niso zado- voHili. Ječe so polnili z našimi najboljšimi ljudmi Talci so padali, umirali so v tabori- ščih ... S 30 milijonov din več S9 dobili leios zimoteči za mleko Ob izpolnitvi plana Mlekarne v Ptuju 17 novembra 1955 je ptujska Mlekarna zpolnila svoi letošnji proizvoda pl-an Do >eqa dnt K odkupila 2,504.000 litrov mleka prut celoletni lealizdc ) v preiš- njem letu v višini 1,700 000 Htott Do teq dne 'e izdelala 45.000 kg ma6la. 55.000 kq sira 21 000 kg kazeina n 16.000 kg skute Od ce- lotne odkapl'ene kol čine mleka ga ie kot ^akegs odstopil^, po- trošn kom 378 000 I' trov, vso ostalo količino pa te predelala Letos s-o dobili živ norejci v ptuiskerr okraju ze mleko 30 mi- 1 jonov din rjev več kakor lan- sko leto Jasiio je. da gre to po- večanje na rjv-š povečane kapa- c tete ptujske Mlekarne Res je da ie modem zacija ;n poveča- nje obrata 't^lo okrog 72 milijo- nov dinarjev toda i? količin pro- izvodnje, kakor z povečanega kupičkn za mleko je razvidno, kako vel ke gospodarske konsti donašajo vložena sredstvo Poa- ietje je z realizacijo letcinjega proizvodnega plana že zbralo sredstva za p!' čilo prve anu tete v znesku 4,200 000 dinanev za omenieni kredit Kak^T zmn odkupujejo mle- ko v našem okraju kmet jske za- druge k; opravljalo to 'voje de- lo še dokaj zadovoljivo Pr; tem dosežen zaislužek sicer ni zna- ten. venddT se preko raznih po- speševaln h odsekov z'drua vra- ta nazaj v kmetijstvo Največ mleka odkupijt, zadruge v pod- ročju Ormož—Središče, pe tudi Dravsko polje je v tem pogledu pred slovenjegor šk m; ali halo- škimi predel: Iz odkupa mlek>a *e torej lasnt vid jo prednosti selekrlie v živ-^o^-e' ^ io ' v no v teh predelih najbolj napre- dovala Ptuiska Mlekarna bo za.čela v krajem s kmet jsk m in bakte- riolosk m; analizami mlek'3. V ta namen si je uredila poseben laboratorij k le že sedaj v sta- nju natančno ugotovit: tud aaj- manjšo kol čino eventu Ino t mleko dolite vode. Zahvaljujoč temu se le kikovosf mleka ▼ zadnjem času znatno popravila. Povečane možnost odkupa in predelave mleka v ptujski Ml«»- k^rn- nudijo kmetovalcem t ptujskem oUra:u široke možnosti povečanja proizvodni« ralekci. sai iim ie z^rTo+ov'-"" tnH -^r^^n povečan odjem. Ce bi uspeli po kravi puvečat, pro zvounjo vsaj za 500 litrov, b\ si s tem za- gotovil okroci 150 m lijonov di- narjev dohudk- več To je pa že znesek za katerega se je vredno potruditi Pot do njega vodi pre- ko selekcije n zboljšanja krm"ke osnove. 5moter pa nam je zago- tovljen s svoje strani z zelo po- večnimi zmogljivostmi ptujske Mlekarne VESTI KIDRIČEVO iz našega največjega industrijskega centra Tovarna je izpolnila plan v ponedeljek 21 nov. i. l., )e izpolnil kolektv Tovarne gl-nce in alum-nja letošnj proizvodni pl n ter skromno proslavi ob- letu co obratovanji tovarne. Slav nostne «eje del vskega sve a so Se udeležil iz Ptuja tov Ignac Voljč, tov Jože Tramšek n tov. Janko Vogr nec. Predsedn k delavskega sveta tov. Steine Cerne «e je zahvali kolekt vu za ves trud in prizade- V nje v zvezi z izpolnjevanjem pro-zvodnih nalog ter mu želel tud v bodoče tol ko uspehov Spomn 1 pa se je tudi delavcev, ki so morali zapustiti tovarno za- radi prestopkov k so z-htevar- tud oddaljitev z dela ter pred- 1 gal da =e te kazn. spremenijo v pogojne m da se tak; delavci vrnejo na svoja delovn.3 mesta ker brez dvoma =o vs uvidel., da zahtev; komplciian proizvodni proces vso resnost od vsakogar in bodo v bodoče veUno oprav- ljali svoje naloge. Trgovina v Kidričevem je najlepša v okraju Najlepše trgov^-ke prostore v Ptuj kem okraju ma trgovsko podjetje Preskrb, v Kidr čev«fm ki so urejen, .n opremljeni po zam si; m načrtu gradbenega teh n k^; tov Marjana Trstenjaka Podjetje ie sred na-elja dobro z loženo z raznovrstnim kvali. tetnm blagom. Preišnji prostor v gradu so bil neuporabni za ta namen, zato sta »e tovama n OLO Ptui zavzela z ured.tev no- vih trgovskih prostorov v enem od samsk h blokov, kjer je 'cdaj poleg trgovine tud. br vmca. čev- liar«k^ n kroi-ška delavne Poslovodja trgov ne tov J-=nko Repič pnp suje -kupno s vsem kolektivom največ zaslug za ure- d tev trgov ne vodstvu tovarne in OLO saj so naši; pr d.rektorju tov. Stanetu B zjaku. tov Berliču, tov Cernetu n o^t lih vse razu- mevanje, ko je šlo z preureditev prostorov enako pa tud- pr"' OLO ko je šlo za kredit za na- bavo opreme Novo sanitarno poslopje služi namenu Isti dan le b la lavnostna otvoritev -'anitarnega poslopja, v katerem ^e bodo delavc= preobla- č li pred -n po delu t m sprav- ljali «voie stvar., se um val' n kopal: ter se ob odmoru tud; na juž n li. Poslopje je otvoTil tov. Stane Cerne, govor la pa -ta ob tc) pr- ložnost tov Stane B zj-:k n tov Ignac Voljč o pomenu skrb' delavce v proizvodnji. Po otvoritvi je b^l ogled pro- storov Na Bregu bodo preplavljali Dan republike v nedeljo, 27. t. 1., ob 15. uri popoldne bo v osnovni šoli na Bregu-Ptuj šolska proslava Dneva republike z obširnim sporedom ob sodelovanju šole m breške mladine Tokrat bodo prebivalci iz področja breške šole videli več zanimivih Ln ganljivih točk. Po proslavi bo za članstvo Socialistične zveze terena E*tuj- Breg družabni večer v prosto- rih ffostilne Breg Delovni kolektiv podjetja kmetijskih zadrug pošUja vsemu delovnemu ljudstvu iz ptuji^ega okraja tovariške pozdrave in čestitke za DAN REPUBLIKE ter mu žeU prijetno praznovanje. Tudi vnaprej se priporoča dobaviteljem mleka in odje- malcem odličnega čajnega masla, raznovrstnega sira in kazeina. ki jih proizvaja v svojem razširjenem in moder- niziranj ©bratu, _________ ^^..^______________^______________ KLUBSKA FOTOAMATERS KA RAZSTAVA V PTUJU v počastitev Dneva republike ln za obletnico obstoja Foto- kluba Ptu.] je slednji organizi- ral klubsko razstavo AMATER- SKE FOTOGRAFIJE, ki bo od- prta v ponedeljek, 28. novem- bra t. L, ob 17 uri v mah dvo- rani v Krempljev! ulici št. 1 in bo trajala do 1 decembra 1955 Na tej razstavi se bodo ptuj- -^ki javnosti prvič po osvobo- 1itvi predstavili fotoamaterji z ■azličnimi posnetki iz vsakda- njega življenja Ta razstava bo lekak uvod v F>oznejše ra2ista- \re fotoamaterjev, ki se tx>do ■poskušale približati razstavam '^ot jih prirejajo skoraj vsako eto v Kranju, Celju. Mariboru n drugod kjer že več let de- ujejo Fotokino amaterska dru- tva. Dosedanje razstave so se mejevale na umetniš.ko foto- grafijo, dočim bodo bodoče za- jemale vsa področja fotografi- "e. kar bo gotovo v veliko p>o- T^udo vsem fotoamaterjem in v aatno okrepitev ptujskega fo- okluba ki 9i je doslej s težavo Jtiral pot naprej. Okrajni od- o^or Ljudske tehnike je uvidel ajegovo prizadevanje, zato ga je tudi znatno podprl in mu "imogočil nabavo najnuinejiših pripomočkov in naprav za iz- delavo slik in ostala fotoama- ' oreška dela Na razstavo vabimo vse ptuj- ko prebivalstvo, naj si jo ^eleda in s svoir. oceno, mne- nji, pripombami in priporočili pomaga fotoamaterjem do na- daljnjih uspehov in bodočih še uspešnejžih fotoamaterskih raz- stav. V. J. CESTI BODOČNOSTI (Nadaljevanje s I strani) tom;h vozil in zgubo časa zara- di počasne vožnje, če b aluminij prevažala po tej cesti. Posvetovanj.3 so se udeležili tudi zastopniki republ ške upr .ve z.-~ ceste. Soglasno je bilo ugo- tovljeno, da sta cesti nujno potrebni in republ ška uprav za ceste se je obvezala da bo do spomladi izdelala pKJtreben .Bve- fit cijsk) program .n idejne pro- jekte za obe cesti. Pr bi žn; otro- ški gradnje boco znaš 1; 30 mi- lijonov dinarjev. Gradnjo bo zra- ven republ ške uprave cest doti- ral tudi OLO Ptuj n obč na P.uj, delež le-teh nvestitorjev pa še niso določeni, ker niso znani n strument družbenega plan leto 1956. Obe cest; bosta grajen; sodobno '.n v skkdu s potrebami večjega promet . Cestišče bo a.^falt rsno, š roko 7 metrov z robnim pasom in bankino Pri gradnji bo upo- števana tudi oreusmeritev kole- sarskega prometa na posebno ko- lesarsko Uezo Ceeta Ptuj—Ki- dričevo bo do g.i 3500 m n bo mela na Hajdini pr Puju mo- derno trikotno vozi ščc 6 pri- ključkom m asfaltirano cesto Ptuj—Maribor. Obe cestj bosta važn: za prometne zveze severne Slovenje z Mariborom. Celjem m Ljubljano. D. P. DELOVNI KOLEKTIV TOt/ARKE GlINICE IN ALUNIISIJA „liORiS KiDRtČ** KIDRIČEVO pošilia vsemu delovnemu liudstvu ptujskega okraja tovariške pozdrave in česUtke za DAN REPUBLIKE! Ptui 2'?. novembra 1955 _3 29. november v Bukovcih Zaaružni, gasilski in kulturno- prosvetni dom pod eno streho KZ iniciator napredka Desetletnco ustanovitve Kme- tijske z druge ter desetlet- nico uspešnega delovanja Izobra- ževalno-umelniškega društva be- do v Bukove h najlepše prosla- v 11 s tem. da bodo v nedeljo. 27 novembra 1955 ob 14 uri popoldne odprli in izroč-li svo- jemu namenu zadružn kultumo- prosvetn dom Za to slovesnost so pripr vil; bogat kulturni pro- grarh. S tem dejanjem bodo z- po!niene velike želje vsega pre- bivalstva v Bukovo-b n polože- ni temelji za še uspešno splošno izobraževalno n ostalo kultumo- prosvetno delo v Bukovcih in ok,oI ških va"eh. N j malo osvežimo spom:n na minulh 5 let, ko je b lo malo upanja in jamstva, da se bo Kmetijska zadruga Bukovci -z- kopala iz gospodaTskib težav, kot posledice prejšnjih nevestnih poslovodij in tud -z nezaupanj' njenih lastnih članov k eo bih zelo rahlo navez-čmi nanjo, boječ se hud'h posledic slabega poslo- vanja. Z novim-, u«liižbenc , novim odborom in nov.m delovnim na- čTtom pa se je stanje začelo hi- tro popravljat: Iz leta v leto je zadruga napredovala ne le v trgovini, ki je krila z dobičkom prejšnjo czguba in prlmenjkljaje ter ustvarila nnva razpoložljiva sredstva za pospeševanje kmetij- stv^i, za graditev zadružne stavbe in za ostala področja zadružnega udejstvovanja temveč tud v ostalem. PredvSera ee je zadruga zavzemala za napredek kmetij- stva, poljedelstva, živin^jreje in sadjarstva. Obnova sadonosnikov (8 ha) je letos pokazala prve plodove. Pred tremi leti je skl^nčl za- družni zbor postavit' lestno za- družno stavbo ne glede na teža- ve. Za sklep ie bila večina čla- nov n prav ta večina je tudj po- magala pri delu Kot povsod je tudi prr tem ostalo ob strani ne- kaj ljud ki so pač namesto dela raje komentirali in sklepali o tem kako se bodo kolesa časa zopet sukala nazaj Bukovčani pa niso odnehali, poma^g la i m je ljudska oblast z dodelitvijo sredstev pomagal so z n"bir:lno akcijo vaščan: in stavba danes *toj- za sedanjo in bodoče generacije V njei so za- družna skl-d:šoa gasilski dom "n prosvetna dvorana, v n'^dalie- vanju le trgovna levo pa go- stilna. Gospodarsko in kulturno- pro^vetno delo v Bukovcih ie na- šlo svoje stalno »n dostojno me- sto. Naj ne bo odveč ob ^em iZ- reči iskreno zahv=!lo in pr.znanie občanom, ki «o ve« let izki^ovah v svoj h tesn h prostorih gosto- ljubnost vse? vasi, ko «o bili ▼ njihov h hiiah sestč^nki. seje n konference v<>litvc in podobno Upravni odbor zadruge je lahko ponosen na opravljeno delo, z njnm pa tud vs: člani Kmetijske zadruge in važčani ki so moral- no in materialno podpirali to večletno delo. Upajmo, da bo zgledu Bukov- čanov sledilo več vasi našega okraja, nakar bodo lahko povsod imeli z^ Dan republ ke tako pe- ster program^ kot bo za ta d'an v Bukove h. -m. RIBIŠKO DRUŠTVO PTUJ sklicuje sestanek članstva: sa ptujski okoliš v soboto, dne 26. novembra 1955, ob 16. uri v dvorani Okrajnega komite- ja ZKS v Ptuju; za ormoški okoliš v nedeljo, dne 27. novembra 1955. ob 9. uri predipoldne v gostilni »Rajh« v Ormožu. DNEVNI RED: 1. ustanovitev ribiž^kih družin, 2. razno. Ker gre za važno preusmeri- tev društvenega dela v smislu decentralizacije upravlianja, va- bimo članstvo k udeležbi. Upravni odibor. Okrožni liudshi odbor t občinami ptujskega okraja Vsemti delovnemu ljudstvu iz vseh področij našega okraja pošiljamo ob 12. obletnici ustanovitve FLRJ tovariške pozdrave. Naj se ob pomoči in sodelovanju ljudstva še nadalje razvija in krepi oblast delovnega ljudstva naše domovine in naj se še nadalje razvija in krepi naše socialistično gospodarstvo! V Jostrebc h in Lača vosi so izvolili kralevnl odbsr Predsednik tov. KovaciC je poroi^al o delu občine Ormož Ob precejšnji udeležbi je 16. novembra obrazloži' predsednk Občinskega ljudskega odbora Ormož tov Zlatko Kovačič nove smer gospodarskega sistema v držav m nakzai nove smernice za dvig kmet.istva Poudaril je, da je od področnih kmet jskih zadrug odvisno k-ako bodo zna- le organ zirat razne agrotehnič- ne ukrepe m odkupe kmeti jskih pridelkov Pcočal je obširno o delu Obč nskega ljudskega odbo- ra Ormož ;n o delu 'vetoa«s so voiivc zvolil; 7-čl'n^k= krajev- ni odbor, ki lamči za dobro de- lovanje V d skusiji ki je bila dokai živahnb. so opozarjali volivo na razne probleme med katere spa- da tudi problem mrtvaškega vo- za. Težave s streho za mrliški voz Bivša občina Kog je na pobu- do volivcev razpisala krajevni samoprispevek z.r nabavo mrtva- škeg voza Volivc so rad In brez ugovora vplačali predpisani znesek razen nekaterih; med njim Je tudi volvec Molan Do- mači obrtnik So zdelal lep mrtvaški voz k- ga je ta kraj nujno DOtrebr>v3l ker n: več ka- zalo prevažat' mrlčev n.3 njihovo zadnj pot^ na nepr merno oprem- ljen h kmečk h vozovih. V zvezi s tem vozom so nasta- le težave, ker n- prostora v cen- tru, kjer bi naj bil spravljen voz Bivša občina ni imela sredstev, da b postavila primerno šupo za voz ki b; ga srcer lahko spravljali v gas.ilsk; dom, če bi ga imeli Ker pa tudi teg.a m, so bil) volvci mneija, da bi sc dalo pogovori- z volilcem Molanom, ki ima za to dovol' pros'ord v gospodarskem po'slopju, žl pa so ostali vsi poskusi doseči to- zadevni sporazum, brezuspešni. Volivc: so mnenja, da bo vseka- kor potrebno misliti na gas':Mski dom da ne bo brizgalna več v privatnem stanovanju, da ne bo mrtvaški voz brez strehe itd. Vsekakor bi moral tudi pri nas b ti varčni in misliti naprej ma že obstoječe možnosti ure d t ve potrebnih pro'Storov za gasilske naprave in mrl.ški voz Ravno glede na to so ljudje upali, da Se bo dalo tozadevno domeniti z omenjen m vendar kaže, da so se zmotil: in bo treba misliti na drugačno rešitev teh vprašanj. Z. D. Ko so po naših goricah utih- nili kiopota m je v glavnem končan; jesenska setev, sc je začelo ž.vahno delo v neš h društvih in seje raznih odborov. Tudi gradbena dejavnost ki je bilo leto- večjega obsega je v , zadružnem dcmu pri kraju. Uvi- devnost bivšega ljutomerskega okr:ja :n a-ašib odbornikov je pr pomogla. da je naše prosvet- no društvo z dodeljeno subvenci- jo, dogradile prostore za ambu- lanto stopnišče m stranišče. Tu- di pročelje zadružnega doma, ki je ostalo še brpz ometa, ima se- daj prijetno lice in dije okolju ugoden vtis Sama KZ Mi klavž. k- ima dve poUovalnici, je tud; letos kakor vsako leto vložila svoj dobiček dograditev notranjih prosto- rov fa letošnji uspeh je naši mlad.n vzpodbuda, da t>o zopet začela delat v svoji organizaci- ji. Po nekaj letih čakanja, je se- daj dob;l,3 skromen prostor za se^t nke v zadiužnem domu, ima ■ja vendarle, razen boaate ljud- ske knj žnice. tudi velik gledal- šk oder. s skromn m kulisam za nastope in razne sekcije udeistvovanja. Prosvetno društvo je vedno ^voj- sredstva moralo vlagUi za dozidavo n uieievanje dvorane Tako e in svet spre- menijo v kulturno zemijo. zla- sti vinograde, če jim ga potem proti večjim ali manjšim da- jatvam »v naravi« prepustijo v uživanje (fevd) Neobdelanega sveta je namreč bilo tedaj še mnogo in je bil brez vred-io- sti. Zato ga je lastnik rad od- dal, če ga je kdo zaradi priča- kovanega dobička hotel obde- lati. S tem ie postal prei ne- obdelan svet predmet gospo- darskega vrednotenja in kdoi ga je hasnoval. je moral da^-a- ti od njega desetino to 1e de- seti del pridelkov in gorno to je večjo ali manjšo mero mo- šta ali vina. sam pa je postal podložnik Pri krčenju šum ter obdelo- vanju orne zemlje in vinogra- dov so tudi tem ljudem poma- gali hlapci, iz katerih so se po- zneje razvili kmečki viničarji Vrednost in površina pose- stev nemškega viteškega reda sta naraščali še z raznimi po- godbami med živimi in za slu- čaj smrti (volila). Med križni- škimi posestvi so bili raztreseni večji in manjši kompleksi zemlje svobodnih ljudi (plemičev), ki so si to zemljo ohranili še iz madžarske ali celo iz prejšnje dobe. fc>o- disi, da jim jo je podaril de- želni knez za zasluge, ki so si jih stekli za gosposko, ali jim jo je dal za službo, ki so jo v njegovem imenu opravljali med ljudstvom (n. pr župani) Ker se pa v tedanji državni skup- nosti (v pomadžarski dobi), ki je podpirala fevdni sistem, prejšnji svobodni ljudje zaradi visokih javnih bremen niso mogli vzdrževati, so izročili svoja posestva najvplivnejšim oziroma najbližjim zamljiškim gospodom, cerkvenim m svet- nim, da so jih potem proti let- ni najemnini (desetina oziromf gomo) sprejemali od njih na- zaj v uživanje (fevd) Zato so uživali njihovo mogočno var- stvo in bili hkrati rešeni davč- nih in vojnih bremen, ki jih kot svobodni ljudje niso več mogl" zmagati. Med svobodnimi, ki so poda- rili svojo zemljo mogočnejšemu gospodu, je na primer znan ka- stelan ptujskih grofov Herman ki je že okoli 1225 dal po sebi imenovan svet na kraju današ- njih Hermancev (vas je dobila to ime. ko je Pil sa-et že v po- sesti križnikov) z vinogradi nji- vami, obdelanimi in neobdela- nimi, s šumemi in pašniki nem- škemu viteškemu redu. Med one, ki so pod težo javnih bre- men obnemogli, spada med drugimi tudi župan Stinko iz Hermane, ki se ^e leta 1277 po- dal z vsem svojim imet-^em v varstvo komende nemškega vi- teškega reda pri Veliki Nedelji S tem je bila križniška posest v teh krajih zaokrožena in je naraisla samo v ormoš-kem okra- ju na približno 10.935 ha — 10935 kvadr km Za ta ogro- men kompleks zemlje je bilo potrebno upravno središče, od- koder so upravljali svoja tam- kajšnja posestva in jih čuvali obenem proti Madžarom. V to svrho so zgradili — s tlako svojih podložnikov — že v 13. stoletju na položnem gričku v Hermancih upravno poslopje s prešo in prostorno kletjo, ki se je pod imenom »Temnar« ohra- nilo do današnjega dne. Eini in drugi so se odrekli e prepustitvijo svoje zemlje zem- ljiškemu gosipodu osebni svo- bodi Zemljo so sicer obdelovali in uživali, kakor prej. le svo- jim zavetnikom so morah od nje dajati desetino tn gomo in niso je smeli prodati Postali so podložniki zemljiške gosposke. Id jih ie sprejela v varstvo in za nje se je v uradnem jeziku udomačil izraz »Berghold« ali po nase »nagomjak« (gornik), kakor so imenovali kmete, ki so imeli gorice in v n^ih živeli, še v zadnjih defsetletjih minu- lega veka Število gornikov nemSkega viteškega reda kot najmočnej- še zemljiške gosposke cerkve- nega značaja v ormoško-ljuto- merskih goricah, je počasi, vendar stalno naraščalo. Bili so raztreseni skoraj v vseh krajih tega vinogorja in delo- ma še v ptujskem okraju, tudi v onih. kjer ni goric na pri- mer v Trgovišču. §alovdh. Pu- šencih in drugje Kakor priča nek križniski urbar iz zadnjih let xv. veka. je imel nemški viteški red v 38 vaseh 302 gor- nika, ki so mu dajali letno 336 veder in % soda mošta t. j- okoli 190 hI (ako je imelo ve- dro 56,5 litrov) ter 18 šilingov in 20 pfenigov denarja Pov- prečno je torej vsak naigomjak dajal letno nekaj nad 60 litrov od svoieea. goričkega .pridelka in 2 pfeniga. Od omenjenega šte- vila gornikov sta bila dva v Trgovišču. ki sta morala dajati križniškemu redu od svojih kmetij (Schiitzenhube — strel- ski dvorec, njegov lastnik stre- lec je bil najnižji zajmnik aU fevdnik) vinsko desetino. V Slajnči vesi je bilo 8 gornikov, v Sardinju 28, v Salovcih 7, v Hermancih 24 itd Od dohod- ka, ki ga je viteški red dobi- val iz Hermanec. je moral da- jati sekovškemu škofu letno po 17 veder, iz Ljutomera pa po 10,5 veder. Nemški v'itešk: red pa ni samo kolon ziral (naseli) pokraj:ne vzhodno in «everno od Ormoža n bil vzoren gospodar svojih vi- nogradnišk h posestev ampak je 'ud. zidal cerkve Cerkve pri Vel k: Nedelj, v Ormožu, pri Sv Miklavžu in v Središču je ca ustanovil :n jih obdaroval 7 veli- kim površinam zemlje in v no- qradov, da so se 1 hko vzdrže- vale (cerkveno premoženje), zato pa si je pridrž: nsd njim: patro- natske pravice Od cerkvenega oremoženja je razi kovat: na- drrbnsko premoženje (nad rbi- na), k je združeno z zvanjem klerikov pr cerkvi, da 'e iz iste- ga preživljajo Sploh vse cerkve, ne samo križniške. so dob vale od svoj h ustanoviteljev večje a ' m^anjše komplekse zemlje v ta namen. Poleg solnograških nadškofov in nemškega viteškeg; reda, je bil na naš h tleh j ako bog 31 tu- ri "dmontski saniostan bened'k- tincev Njegov men h; eo krč V šume okoli Železnih dver. (abtov zid) nad dol no Kostanjevice in pr sojne hrbe zasadil, z vinsko trto Gr d 2elezne dveri so zgra- dli bened ktinci. V nogradi okoli teg-r gradu sc bli že od let-a 1300 v po esti tega samostana. Admontsk so imel-, v'nograde še v Brezovščaku na Kamenšaku in na Slanmi ku ^yP' qot šk:. pr - delck !7 teh krajev so spr-dvil. v Admon (gomie Štajersko). vo- zil so jim qc tia . konJi njihov kmetje-podložnik :» admontske okol ce Cistercjanc: (samo^tansk red belih minoritovl z Rune (Reun) pri Gradci' so prišl do vinogra- dov v ormoške-ljutomersk h qo- r cah v z četku xiv stoletja Največ so jib imel v n=! i bi ž ji okolici Ljutomera, potem na Slamnrku n v vn-^metinrih (Vrablovščak). V njihovem sa- mostanu se je 1. 1450 potrošilo 215 hI vina, za lastne m še, za samostan-ko menzo. za goste, za številno služn5"d ter za vzdrže- vanje nek^^terih cerkev v graški okolio. Cistcrcjanski opat ie vr- hu tega ime! z' sebe še poseben sod »najboljšfca« ljutomerčana V vzhodnem delu Slovenskih goric, tud v ormoško-ljufomer- skem predelu, «0 imeli še sekov- f ki avgust nc in benediktinci i St. Lambrecht' rbš rne v nograde Imeli so jih v ljutomersk' okoli- ci n.= Aužgovcu t. j na hribu za Haužanko kjer sfoji sed j ljuto- merska šola in na Strelčiem vrhu (Schii^zenberg) soadajoč m danes pod Nun ko grabo. ina'<6l|evan]e sled) delovni kolektiv pod^jItja PTUJ želi vsemu delovnemu ljudstvu naše domovine pri- jetno praznovanje dneva republike ter pri bodočem delu obilo nadaljnjih uspehov za razvoj ljudske demokracije, za napredek socializma, za mir v svetu. Or^anizsci a SZDL terena V dffvcr-Oreše bo odurla ncs DcBn recublilfe novo dvorono Po desetih letih dcl^ osnovne organ zacije Soci lotične zveze V čava-Orešje je članstvo dose- glo pomembne uspehe. Udejstvo valo se je na članskh sestankih, kjer je obr vnavalo vpnšanja iz niše gospod rske in politične problematike ter ^poznav^lo. kakšne so bodoče perspekt ve in kakšne so dolžnost članstva za konkretno reševanje nalog. Člani sio pripravljal proslave drž vn.h in ljudskih praznikov Dneva republike, Dneva vstaje Praznika dela. Dneva naprednih žena prireditev v Tednu sloven- ske kulture novoletne jelke in druge pr red tve Pri vseh prire- ditvah je sodelovala poleg odra slih tudi mlad.n,3 in predšolski otroci. Cl nstvo se udeležuje tudi centralnih prireditev v Ptuju če- prav so nekateri član oddaljeni tudi po več kakor pol ure hoda. Toda cesto je moralo ostajati na hodniku al se vrniti, ker v Ptu- ju ni primerno velikih pr o-" toroV' z.3 skupne prired tve Toda čln- -tvo ie čutlo potrebo tudi po aktivnem udejstvovanju ter v ta namen ustvarjalo priložnostne pevske zbore, članice pa so or ganiz rale stalen pevski zbor ki ga že dve leti požrtvovalno vodi tov. Dr go Hasl 5 pomočjo t.iv«- riš ce Tatjane Tomš č Svet za prosveto pr: OLO Ptuj je dal zboru lu razpolago p anino. « č mer je omogočeno zboru red- no delo in tudi druge kulturne orireditve. Članstvo je organ:zitalo tud: čitalnico s kni'žnico vendar ie morčlo čitalnico pozneje z:čas- no opust ti ker Ji je bil odpove- dan lokal v privatni hiš-, aočim knj žnica redno deluje že več let v terenski sob] pri Belšaku. Knjižnico vod; tov Al č Milojk-a. Organ zacija je ustanovila v letu 1951 ekcijo prijateljev mla dne ter uredb mladinsko igri- šče n,3 V čavi Razgibano življenje je dalo pobudo da bi si organ zacija pridobila lastne prostore z2 se- stanke in druge kulturne prire- ditve Poleg mkdmskega igr šča je stalo na pol zapuščeno gospo- darsko 00 loTJe ki ie bi'o na- merno za adaptacijo v zgradbo, ki bi ustrez la potrebim organ.- zacije. Zato je ta preko ljudskih poslancev m obč nsk h odborni- kov zainteresirala OLO in LOMO Ptuj, ki sta s pr.mernim denar- nim prispevkom m dodelitvijo omenjenega poslopja omogočUa v pro-lavo 10-le!n ce oroglas tve republike v torek, 29. novem- bra 1955, ob 19. uri otvoritev nad 12 metrov dolge dvora- ne v bodočem kulturnem uomu. Cknstvo m mladina sta s požr- tvovaln.m delom mnogo dopri- nesla pr graditvi doma katere- ga preured-tev je vodil tov. Vrbnjak. V domu «e bodo udej- stvovali čl'3ni SZDL, LMS, »Svo- bode« Rdečega .križa. Društva pr jateljev ml d ri2. Partizana itd Dom in mladnsko igrišče bo- sta dala osnovo delu s predšoJ- 5ko mladino v vrtcu, k bi ga naf ustanovili v sosedn; zgradb P3 tud; ljudskim odbornikom bo v novem domu lažf sklicevati zbore vol vcev v svrho aktivnej- šega sodelovanja državljanov v upravljanju ptujske komune. kolektiv TRGOVINE Z MEŠ*NIVI Bl'G">M ,.D£UKOTE A" P1UJ vam pošilja za dan republike — 29. november, prisrčne čestitke ter vam želi prijetno praznovanje. kot doslej vam bomo ob vseh priložnostih raznih nakupov postregli s prvovrstnim blagom vnaše trgovme. li. mednarodna razstava radia in teleivc;p 7a feplienip in "'on rjin Necepljeni psi se bodo sma- trali za sumljive in se bodo mo- rali oddat konjaču. Pse naj priženejo odrasle ose- be. Načelnik oddelka: Klančnik Frido V živinski nrehrani Ing. Zoreč Egon Ce hočemo živino pravilno hraniti, ji moramo dajati tudi živinsko sol Največ soli rabi živina ravno v sedanjem času. Iz vsakdanje prakse pa vemo, da dajejo živinorejci soi živini samo takrat, če =;o orid'^- lali izredno slabo krmo. da bi jo živina raje žrla. Sol je živin aujno potrebna, ker popravlja okus in hranilno vrednost slabše krme V ta na- men jo raztaoljamo v i/odi, z njo pa navlažimo krmo Soliti je treba le s i.>rimerno količina soli vsak Jan. kei je oovsem napačno, soiifi krmo !e od časa do časa, pa takrat preveč. V takem primeru živina še .slabše žre, ker pričakuje, kdaj 00 krma zop°+ opnl-^n-^i' n^- premočno soljenje tud. škodljivo. Za živino rabimo i . brez vsakih prime«'' ^t.„,..^o na je tudi sol. ki greni. Takšni soli je primešan mag.iezij, a., je za živalski organizem 'kodljiv Ce je soli primešan posek jo smemo uporabljati le razioijlje- no v vodi Na ta način ^strani- mo nezažplene primesi. Sol pokUdamo živini na razne najine Ce krmimo s'abo, težko prebavljivo krmo -ilevc. ko- ruznico. slabe seno to .navlaži- mo s slano vodo. Ce pa krmimo dobro '--mo. damo živini sol da io liže Sol potrebuje vsaka 7ival Odvaslim prašičen solimo krmo. in c-iopr 5"pHp težo V-e 'akc ktpp ne smemo soliti provp'" ker sicer postanejo živali ne- mirne, dobijo drickn, mo^no so žejne in bruhajo Sol dajemo tudi ovcam in [: .1 5lednjim le v omejenih količi- nah Goveji živini dajemo teži in starosti primerne količine soli (4 do 5 dkg dnev^o^ le kravam z visoko molznostjo do 6 dkg dnevno Konjem dajemo le 2 do 4 dkg na dan. Treba je seveda razumeti, da redna uporaba soli še ne pome- ni, da je -jrcht.-" To se zgodi le če je skladnost v po- gledu vseh rudnins.an snovi, beljakovin, ogljikovih ddratov. Ce katera koli od teh snovi manika. se pojavijo v zdravju, preosnovi in nroizvodnji mot- nje Pravi usreh do^^ežp živino- rejec le takrat, če s prebrano ustreza pkjtrebam živalskega or- ganizma po vseh hranilnih sno- veh. kolektiv .,PLETARNE" OBRTNE ZADRUGE PTUJ pošilja vsem delovnim ljudem mest in vasi ter naselij ptuj.skega in sosednih okrajev prisrčne čestitke ob dnevu republike ter jim želi prijetno prazno- vanje. kolektiv TURNIŠČE pri Ptu u želi vsemu prebivalstvu iz ptujskega in sosednih okrajev prijetno praznovanje dneva republike ter mnogo uspehov v vsem prizadevanju za na§ vse- stranski napredek. Krotite vesti iz nc^sG^ci Komisija za proučevanje haloskih problemov Gospodarska svet pn OLO Ptuj je na svoji seji dne 12 novembra t. 1. glede na gospo- darska kulturno, politično, zdravstveno in socialno zaosta- lost prebivalstva v Halozah sklenil ustano-^it^ nosebno ko- misijo, ki bo podrobno proučila vse probleme Haloz ter pripra- vila ustrezen, perspektivni plan raczvo^a v komisijo so določeni znani ptujski gospodarski stro- kovnjaki kakor tudi strokov- njaki iz h n'ozkega predela. Nakupne in prodajne cene mošta Mošt najboljše kvahtete pla- čujejo letos vinarske zadruge m vinarska podjetja po 55 din za liter v gostilnah pa ga to- čijo PO 160 do 200 din. Ali je prodajna cena res upravi- ^na? Odločbe za zakotne bike Kmetijska irušpekcija pri OLO Ptuj je pred kratkim izdala e-d- iočke 88 lastnikom zakotnih bi- kov, da jih morajo do konca decembra t. 1 prodati mesar- skim podjetjem oziroma sploh oddati v zakol Večji del teh bikov so lastniki tu in tam pri- puščali. S tem je seveda nasta- jala občutna škoda, saj kvali- teta tn plemenske lastnosti teh bikov niso v nobenem pogledu ustrezale zahtevam, ki jih mo- ra izpolnjevati plemenska žival. Kmetijske zadruge vračajo umetna gnojila Večje število kmetijskih za- drug v ptujskem okrajnem področju je svojim dobaviteljem umetnih gnojil stavilo že do- bavljena umetna gnojila na raz- polago, ker jih zaradi pKivišanih cen ne bo moglo spraviti v de- nar. Uredba o spremembi stop- nje regresa na umetna gnojila, ki je stremela k povečanju proizvodnje žita na na.3em pod- ročju torej ne bo imela pozitiv- nih rezultatov. Vsekakor je na- loga odsekov za px>speševanje kmetijstva pri kmetijskih za- drugah in OZZ, da stvar čim- prej in čim temeljiteje analizi- rajo ter rezultate analize spo- ročijo na mercdajna mesta, da bi se cene umetnih gnojil pri- lagodile potrebam povečane proizvodnje, h kateri stremeti je prva naloga našega kmetij- stva. ROJSTVA, POROKE IN SMRTI v obnoočju mesta Ptuja ' Rodile so: Matilda Pečko, Mihalovci 39 —. Franca; Tere- zija Crepnjak. Ljutomer — Da- nico; Marija Gregorec, Sloven- ski trg 6. Ptuj — Marijo; Neža Roškar, Borovci 4 — Nežo; Jo- žefa Cezar. Zlatoličje 107 — Jerico; Albina Pere, Ormož — Zvonka; Marija ZvarcSlojnci št. 89 — Marijo; Alojzija Fer- lič, Marjeta 64 — Franca; Ana Višinski, Zalužje 65 — Visnji- ca, Andreja; Kristina Dcminko, Jirsovci 25 — Marijo; Marija Fric, Kungota 4 — Silvo; Ma- tilda Skalna. Zlatoličje 15 — Zdenko; Ana Veldin, Ptuj — Zclravka. Umrli so: Terezija Sa- franko. Ptuj, roj. 1860. umrla 20. nov. 1955; Janez RoVKar, Gorišnica, roj. 1901. umrl 21. nov. 1955: Milan Dorič. Lesko- vec. roj. 1955, umrl 19. novem- bra 1955. Poročili so se: Frsnc Rogina. Budila 52 — Ma-da Klemončič. Nova ce.sta 2. Ptuj; Alojz Mafašec. Rogozniška 17. Ptuj — Štefka Zoreč. Rcgozni- ška 17. Ptuj: Janez Kukovec, M-^stni vrh 64 — F^iz-^beta Ca- futa, Murkova 3, Ptuj. Us ano\?i1er liudskopros\?etnega c*ruštv7a \7 Središču v Središču je prva leta po drugi svetovni vojm del0'valo kulturno umetn:ško društvo »Franc Jurj:šev č«, k pa je pred nekaj let j prenehalo z delom Njegove sekcije so se onključ - le Partizanu, kjer so nadaljevale z delom, z izjemo dramske, k; je več al manj počiv la. Tako je na tem polju ost lo aktivno v področju občine -amo obreško kulturnoprosvetno društvo. Sred'ški kulturn delavci so večkrat načenjal vprašanje po- živitve dramskega odseka, alii ponovne ustanovitve prosvetnega društva, ker obreško društvo »o- radi svojeoa zaprtega kroga ven- darle ni moglo ustreo. nalogam, k: jih je preden post.vljala cela občina O tej 7adev^ je večkrat raz- pravljal tudi občin-k odbor SZDL ki je končno ustanovil po- sebno komisijo da bi ta analizi- rala vzroke ziastoja n; kultumo- prosvetnem področju ter pripra- vile ustrezne predloge, da bi se stsnje v tem pogledu zboljšalo. Kom.« j a je parkrat zasedala ter končno sprejela sklep, da jc treba razpustiti obreško kulturno društvo zaradi njegcvih preveč očitnih lokalistčnih tendenc ter ustanoviti za področje celotne občine enotno močno Ijudsko- prosvetno društvo- k bo zmago- valo naloge ljudskega izobraže- vanja. Ust novnega občnega zbora no- vega društva, k je bi v ponede- ljek, 21 novembns 1.1., ^e je ude- ležilo nad 100 mladih in stcrcj- š h za prosvetno delo vnetih ljudi, k; €o izvolili novemu dru- štvu upravni in nadzorn; odbor ter odbore sekcij, ter se pogovo- rih o delu novega društva v le- tošni; sezoni ptuj. 25. novembra 1955 5 Učiteljica tov. Kafolova nagrajena ob Dnevu republike Republiški odbor Združenja učiteljev BO NAGRADIL za 2y. novemcer tov. LJUDMILO KAFOL iz Markovec za 10-ielno požrtvovalno družbeno politično delo v Ptuju in Markovcih. — Tozadevni predlog je dal Okrajni od- bor Društva učiteljev v Ptuju. Tov. Ljudm ia Kafol učiteljica na Nžj g mnazij, v Markovcih n že Ptuja, ie bla rojena 1.3. de- cembra 1889 v Cepovanu na Pri- mor kem kot hč; uč telja. lzš>o- 1 1 se je v Gorici ter bila leta 1910 nameščena kot učiteljica osnovne šole v Lokovcu ter v njej oslala d mož tve. Prvo •sve- tovno vojno je prež vela v svoj vas t k za fronto in kot begun- ka v zaledju. Osemnajstega sep tembra 1920 je bla ponovno za- poslen?, kot učitelj.ca v =vojem rojslnem kran m je ostala v njej do odpu'3'titve 1926. leta z motivizacijo da je nespravljiv:- z glavnm bmernicanii faš stične vkde. Leta 1927 se je prešel la v Jugoslavijo in je 21. j:.nuarja 1927 nastop la učiteljsko službo na Kogu. aprila 1930 pa je bila premeščena v Ptuj, kjer je žrtvo- vala prosti čas po šoli za sokol- sko telovadn.co kot vadHcljic Ob okupacij. 1941 je bila od 30 apr la do 13. junija 1941 intcr nirana na Borlu, nato pa z mo- ievfi in sinom izseljena v Srbijo T Paračin, kjer je vodih kuhinjo slovensk.h izseljencev '.n stala odločno na ^trani borcev za svo- bodo. Po osvoboditvi Srb je 13. oktobra 1944 je postala član;c>a odbora OF v Paračmu. Cas med januarjem 1945 in 15. julijem 1945 je preživela pri s-inu v Ze- munu, nato pa odšla v Ptuj in takoj nastop k službo na ptuj- ski okoLški šoli. Oktobra 1945 je bila na željo premeščena v Markovce, kjer je prvotno 1»~ učevala na osnovni šoli, pozneje pa na gimnaziji. V letih po osvobod-tvi snv> jo vedno videl med marlj vimi ak- tivisti OF na celotnem šolskem področju Markovci. Slišali smo jo na neštetih sestankih v cen- tru in po v:seh, v nočnih urah, po dnevu in ob nedeljah ter praznik h. Vedno je bla med ljudstvom vedno je bila sred: življenja m žela uspehe prisvo- jeni neumornem političnem, zo- bražcvslnem in vzgojnem delu med mladino m odr 5lim(".. ''" ^^^^ okol š MaTkoyct je flied redkimi v okraju, ki ima po njeni zaslugi lepo urejeno kro- niko NOB, ki jo tov. Kafolov; še kar naprej izpopolnjuje 'n pre- gleduje ter pripravlja za tisk •Sola v M rkovch je mcla s tov. Kafolovo izkušeno učiteljico, k; je rada pomagala ml demu učiteljskemu kadru ki ga je pri- pravljala na izp te Vse svoie pedagoške, melodične m did-K- t čne zkušnje je prenesla n-a učiteljski k der pa tudi staršem je na roditeljskih ee^^tankih dala za vzgojo otrok temeljit pouk Našemu šolstvu je velko kori- stila tudi kot prosvetn; inšpektor. Dokaz njenega učno-vzgojnega dela predstavljajo štev Ini mlajši ljudje, ki zavzemjo v našem družbenem življenju odgovorna mesta Samostojna sindikalna grupa učiteljstva v Markovcih je zaupala pred-edn štvo. Za zaup nje ee je oddolževala z akt vn m delon. in različnim' konsultacijam;. Tov. Ljudmila Kafol je preda- na stvari socializma učirteljskc- mu poklcu ter vedno pr pravlje- na na delo med množico, zatoni čudno da jo vse učiteljstvo v ptujskem okraju spoštuje in ce- n kot vzor Za svoje predano delo v dunu socializma je preje- la že več nagrad od organov oblasti, leta 1951 pa odlikovmje — Red dela III stopnje od Pre- zidija Ljudske skupščine FLRJ- Ob nov nagrad tvi in odliko- vanju ji je ur teljstvo iz ptujske- gia okraja na nedavnem občnem zboru Učiteljskega društva iskre- no čestit lo Ob tej priložnosti naj Sprejme pr-«rčne čestitke od vsega prebivalstva markovskega šolskega okoliša in ostalh oko- li še v v okraju, 2F vzgoja doma m v šoli Vzgojiteljevo delo sestavlja vrsta malenkosti Vzgoja otrok zahteva od očeta, matere uč teljstva in tud; od funkcionarjev mladinskih organ- zacj in društev vso resnost, pre- proHost, potrpežljivost in odkri- tosrčnost. Z najneznitnejšo l^žjo, pošmehovanjen in lahkom selno- stjo je vzgoja ob*oiena na ne- uspeh Dobro moramo vedeti kaj dela naš otrok kje se nah^aja s kom druž . vendr mu moramo nistiti toliko svobode da se bo nal sam uveljavljat :n premago- vat: življenjske težave, kljub emu pa mora biti naše oko bud- io nad njegov-m početjem, k; ga moramo usmerjati. Vzgojiteljevo delo sestavljajo neštev Ine ma- enkosti. Trak k g« navežemo dekletcu v lase tak ali drug čen čeveljček, igračka td so stvari, k so za otrokovo življenje odlo- .• Incga pomena. Malenkost; de- lujejo ncprest^čno, vsak d n in aro, »aj jc iz njih sestavljeno •le naše življenje. Avtoriteta staršev Od kod izhaja druž n«ka avto- riteta in kako io dosežemo? Av- toriteto staršev predstavlja nji- hov ugled moralna moč in vpliv- nost osebe. Nekateri starš.: stremijo s^mo za tem da bi jih otroci po vsej S'ili ubogali. Če j:h otroci ne ubogo i o. večkrat mislijo, da je avoriteta spoštovanje le posebna n>ad.~rjeno>st nekater h staršev, da vs.i te nadarjenost; nimajo in da lahko zavidajo tistim, ki jo ma- jo. To je huda zmota. Avtoriteto lahko doseže vsska družina, če le :ma pred oeboj smoter vzgoje Starš, k n-majo pred« seboj praveq<) vzgojnega smotra težijo z.a tem dj bi dosegli ubogljivost otrok zaradi uboglji- vo«t: same. Ce so otroc uboglj- vejši, 6o starši m rn, toda ta mir in ubogljvost dolgo ne trajata. Avtor »et-, ki st opir^a na napač- ne temelje, traja kratek čas ;n 6e kmalu zruš S tem da vzgo- jijo ubogljive otroke, zanemarja- jo nekater,; starš; v^e drugo in tako zr stejo s'cer ubogljiv, toda zelo slabi ljudje Navedla bon. nekaj napačnih avtoritet, da bomo laže razumeli kakšn i mora bit prava Avtoriteta nasilja Za takšno avtor.teto največ bo- lehajo očetje k ee doma vedno jezijo. Se zaderejo za vsako ma- lenkost, pogrne jo ob vs:;ki pri- ložnost; za pal co m kaznujejo vsak otrokov prestopek. To je av- tor.teta nas Ija Tako očetovo nasilje ustrahuje vso družino. Takšna avtoritet* prav mč ne ko- rist; vzgoji in navaja samo na to, da se otroc čmbolj izogibljejo strašnega očeta in se 'z »trahu pred njim naučjo lagati. Takšni otroci zrastejo v slabiče, ničvred. neže in na-ilne ljudi. Avtoriteta oddaljenosti Takšna avtoriteta je najpogo- stejša pni družinah dekvcev :n intelektualcev kjer sta oče in mati zaposlena in sta zelo malo s svoj mi otrok:. Poleg tega sta tudi mnenja, da bodo otroci ubogijivejš' črn m ni »e Dosta z nj m ukvariala m redkokdaj pokazala svo'' oblast So druž - ne kjer 'e oče zapre v delovno sobo n sc mclokdai prikaže. Ne k že nobenegč zanimanja do otrok. Kjer je z-.poslena tudi mati, vzgaia marsik'e stara mat:, strež- nica al gospodini«ka pomočn ca. Avtoriteta nadutosti Vs k človek ma določene za- sluge, vendar so l)udie ki misli- jo o «cb da So sam; najbolj za- služn. da so največ vredni in razkazujejo to bah^vost na vsa- kem koraku. Doma se seveda še bolj šopirijo 'n napihujejo Pri delu se ženejo samo zaradi tega, da b: pozneje lahko govor li o svojh zalugab med tem pa gle- dajo zvška na druge ljudi. Jaeno je da jh otroci začnejo hitro po-nemati "ji se bahati jjred sovr«tnik moi oče je dok- tor, profesoi d rektor funkcio- nar itd. Starši takih otrok misi- jo da morajo bit; njihov' otroc zato tudi vednr odličnjaki, zato jih k temu ncprav Ino navajajo, bod si da jim grozijo z raznimi kazn mi če ne prinesejo domov odličnih ocen al pa jiih sami do- ma mehanično uč jo Otrok se si- cer nauči verdar & to razumsko ne osvo|i. če«ar posledica jc — neuspeh v šoli Avtoriteta pretirane natančnosti starši takšD«; <3vtor:tete ^ trdno prepr čan;. da morajo otro- o: ubogati na vsako njihovo be- sedico in da je v«aka njihova beseda sve'a. Ce oče kaznuje otroka in se po*em izkaže, da ni bil tolko krv. za n:č na svetu ne bi preklica" evoje kszni. »Ta- ko sem rekel in tako mora biti!« Za prihodnjič nam octane še avtoriteta modrovanja, avtoriteta ljubezni in dobrote. S stiskalnice je padel Franc Emeršič iz Velikega vrha 50 in si poškodoval desno nogo; na traktorju si je poškodoval roke Alojz Strelec iz Prvenc 14; na vratcih peči si je opekla obe dlani mala Lojzka Strelec iz Prvenc 14; padla je in si po- škodovala nogo Marija Petek s Poler.,^ka 49; dva prsta leve roke si je poškodoval Leopold Lukman iz Ptuja, Mairiborska cesta 1; padel je pod voz in si poškodoval levo nogo Ferdo Roškar iz Kokolanjščaka; pri sekanju si je odsekala palec le- vice Marija Bombek iz Harde- ka 29; po stopnicah je padla Marija Kajisersberger iz Ptuja, Cankarjeva 7 in si poškodovala roko in nogo; padel je in si po- škodoval rebra Jakob Mere iz Sp. Leskovca 21; s stola je pa- del otrok Branko Ritonja iz Cvetkovec 59 in obležal v neza- vesti; na vroč štedilnik je pa- del otrok Andrej Korotaj iz Ko- larovec 52 in se popekel; pri padcu si je poškodovala levo nogo Antonija Vesenjak iz Bresnice 57; Antonijo Zoreč iz Dol. Počehove 13. je v prepiru poškodoval zet; pred hišo je padla Terezija Bogša iz Lit- merka in si poškodovala desni- co. Vsi imenovani so se zdravili ali se še zdraivijo v ptujski bol- nišnici. C-r V „Modi" posebna mlad'nska organizacija t v krojaškem podjetju »Mod • Ptuj, bodo 1 decembra 1955 ustanovili mladinsko organizac- jo ker je v tem podjetju zapo- sleno večje število mladine, ki je vključena v si.ndikalno organi- zacijo Med drugim bodo tudi z ust'3novitvijo mlad'nske organi- zacije počastili Dan republike. BF. OB DNEVU REPUBLIKE — PRAZNIKU NARODOV JUGOSLAVIJE - 29. NOVEMBRU - ČESTITAMO DELOVNEMU LJUDSTVU IZ PTUJSKEGA OKRAJA IN MU ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE! zadružna hranilnica in posojilnica ptuj Hranilne vloge obrestujemo s 5—6 %. Dvig vlog TsakodnevBo ne glede na znesek, brez vsake omejitve. Kdor še nima hranilne knjižice, ga vabimo, naj postane na? vWg«tel|. Istočasno obyeš5amo vso javnost, da smp; uvedli blagajniško s^žbo pri hranilnem poslovanju do U.15 dnevno. Dnevni spored za nedeljo, 27. nov. 1955 6.00—7,00 Vesele in posioOne melo- dije za dobro jutro — vmes ob 6,05 —b.lO Por<>čila ia vremenska napoved. 7,00 Napoved čaisa. po.nK;i.a. vremenska napov€d in objava dnevnega sporeda 7.15 Reklame. 7,30 Radijski koledar in prireditve «lneva. 7,35 Malo od včeraj in malo od danes. 8,00 O športu ia športnikih. 8.15 Delovni kolektivi če- stitajo. 9 00 Otroška predstava — Se- liškar: Zob (vesela partizanska zgodba). 9,30 Operetne melodije. 10 00 Družinski pogovori. 10,10 Nedeljski sfmfonični koncert — Marijan Lipovšek: Domoivina, simfonična pesnitev; Stanoilo Rajičdč: Koncert za čelo in orkester; Marjan Ko- zina: Bela Krajina; Jakov Gotovac: Sim- fonično kolo. 11,15 Oddaja za Beneške Slovence. 11,35 Od melodije do melodije — vmes ob 12,00—12,10 Pogovor s po- sluša.ci. 13,00 Kapoved časa poročila, vremenska napoved pregled dnevnega sporeda in objave. 13,15 Zabavna glas- ba, vmes reklame. 13,30 Pol ure za našo vas. 14,00 Želeli ste — poslušaj- te! — vmes ob 15,00—15,15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objave. 16,00 Po naSi lepi deželi: Po Kosmetu. 16 30 Popoldanski orkestralni spored. 17.30 Radijska igra — Costč: Daleč je sonce (prva izvedba). 18,05 Koncert lahke glasbe. 19 00 Radijski dnevnik. 19,30 Zabavna glasba, vmes re- klame. 20,00 Večerni operni koncert — A. Borodin: Odlccnk; iz opere ,,Knez Igor" — sodelujejo: Valerija Heybal, Dušan Popovič. ;^arko Cvejič. ork beo- grajske Opere. dir. Oskar Danon; M. Kozina: Prizor iz 3. dejanja opere Ekvinokclj — E. Karlovac D. Čuden S. Smerkoli. ork- ljubljanske Opere diri- gent Samo Hubad. 21,00 Kulturni razgle- d- 21,1,'i V ?vetu ritmov in melodij. 22,00' Napoved časa. poročila, vremen- ska napoved in pregled sporeda za na- slednji dan. 22,15—23,00 Nočni koncert _ J S Bach: Trojni koncert za flavto, violino in čembalo ter orkester: Carl Difers von D^ttersdorf: Koncert za čem- balo in godalni orkester — Izvaja a.n sambel zagrebških solistov dlneetit An- tonio lanigro 22 15—23 00 UKV pro- gram: Plesna glasba. 25,00—24,00 Od- da-a za tuj=ro — na vale 327,1 m (pre- nos iz Zagreba). Dnevni spored za torek, 29. nov. 1955 6,00 Budnica. 6,05 Poročila m vre- menska napoved. 6,10 Borbene in par- tizanske pe^mi naših narodov. 7,00 Na» poved časa. poročila. vre«nenska na^- ved in objava dnevnega sporeda. 7,15 Delovni kolektivi čestitajo. 8 00 Pol ure za otroke. 8,30 M. Milojevič: Srbski ples. Ivo Tijardovič: Sonatina; M. Miloje- vič: 4 skladbe za klavir. 9 00 Ob 10. obletnici republike. 9,15 ,,Ui 511 so v borbo s pesmijo na ustnih . . " (Borbena pesem jugoslovanskih partizanov v glas- bi tn besedi), io.l5 Od bihača do Beo« grada. 10,45 Ver.ček slovenskih narod- nih pefml. 11,00 Koncert Orkestra Ra- dia Ljubljana, p. v. dirigenta Uroša Pre- vorška. — A. Dvoj^ak: Simfonija št. 4 v G«duTu; J. Suk: Pripovedka. 12,00 De- lo'vni kolektivi čestitajo — vmes ob 13,00—13,15 Napoved časa poro^čila vremenska napoved pregled dnevnega sporeda :n objave. 14,00 Reportaža iz Instituta v \inči. 14,15 Bedrich Smeta na: Blanik, simfonična pesnitev iz cikla ,,Moja domovina". — Anaitol Ljadov: Kikimora; Peter Iljič Ca.'kovFki: Hre- stač baletna suita. 15.00 Na.po^ed časa, porečila vremenska napoved in objave. 15 15 Odlomki iz filma .,jara gospoda". 15 30 Veselo roP'0'dne. 17,30 Promenad« ni kot?cert. 18.15 Pesem o morju. 19,00 Radijski dnevnik. 19,30 Nekaj vedrih me- lodij. 19,45 Se še spomiin'a'te? (že po- zabljene in še vedno priljubljene popev- ke). 20,30 Radijska igra — Ivan Bral- ko: Telcsko>D (prva izvedba). 21,40 Lah- ka g!a<;ba. 20,00 Nat>oved časa. poročila, vremen'^Ka natioved In pre?!ed sporeda za na^Iednj^ dan. 22.15—23.00 V ples- nem ritmu. 23.00—24 00 Oddaja za tu Htin — na valu 327,1 m (prenos ii Za- greba). Markovska kmelifska šola obe^a ud^ v tei zimi mladfni innt^go zan mivosti Prišel je zopet čas obiskova- nja Kmetijske gospodarske šole in sicer 2. letnika, zato je po- trebno spregovoriti neicaj bese- di tistim, ki jih ni med marlji- vimi kmet. tečajniki, ker mi- slijo, da bodo v ziv.jen.ii' j o izhajali, čeprav se ne bodo mla- di naučili ničesar koristnega m ne vidijo, da odrasli in starejši možje in žene segajo po stro- kovnih in drugih knjigah, ker vedo, da je za pametno delo po- trebno predvsem znanje, r.e pa samo plug, brana, motika itd. Prišel je čas, ko je treoa poznati vrednost umetnih ^^niil in za- ščitnih sredstev ter njih upora- bo, ko je treba gospodariti s prvovrstnimi semeni in ko je treba upoštevati pravilen kolo- bar. Brez šole, brez učenja, brez praktičnih izkušenj :e ne- mogoče biti dober gospodar. Dečki in dekleta Kmetijsko gospodarske šole v JManrovcih bodo to zimo nada'ievali, kjer so prejšnjo nehali. Nabavljena in zbrana strokovna literatura bo dal,ie koristila Predavatelji se bodo tudi sedaj potrudili, da mladina ne bo hodila ,iastonj v šolo. da se bo čimveč nau-ila in pridobila in da se bo to znar,je tudi doma poznalo. Čeprav bodo tudi v bodoče še nekaj podedo- vanih težav zlasti glede pomanj- kanja učbenikov, bo vendar šlo. Potrebno bo pa več pisati in se učiti iz zvezkov mes^to iz knjig. Upajmo, da bodo tudi v bodoče kot prej Kmetijske zadruge materialno več poma.saie, da bodo s svojimi sredstvi olajša'e nabavo učbenikov in ostalih pripomočkov, kakor to delajo Kmetijska gospodarstva Zavrč. Središče in druga ter Kmetijsko zadruge, pri čemer je treba omeniti KZ šolskega okoliša Markovci, ki so s svojo pomoč- jo omogoMle učenkam in •črn- cem kgs ekskurzijo v Bel.^e, kjer so videli marsikaj poučne- ga, zlasti raznovrstne poljedel- ske stroje, namakalne naprave, sladkorno tovarno, mlekarno, klavnico, predslovalnico mesnih izdelko/, rnoieine hleve, živino in drugo 1 storža ioo so s: ogle- dali Industrij ;ki šombinat su- me in obutve " borovn. V^e to bi bilo nemogoče videti, če ne bi pomagale IvZ T^rv ci - &00U din, kz Bukovci s 3000 din, kz Muretinci s 3000 din in če si učiteljski kader ne bi prizade- val učenkam in učencem poka- zati čimveč zanimiveg.n. V zvezi s prednjim bi morali razmisliti starši poslati v šolo svoje hčere in sinove, kjer ti sami ne najdejo poti do nje in ne kažejo volje sedeti s svojimi sovrstniki v šolsko klop in pri- sluhniti dooremu učit.ilju ali učiteljici ter strokovnemu pre- davanju in si zapisati neštete koristile nasvete in oooude ter jih s pridom uporabljati v vsak- danjem življenju doma, na nji- vi, v hlevu, v sadonosniku, v vinogradu, v gospodinjstvu, skratka povsod, kjer je potreoen sodoben gospodar. 2. f. c oniiin, poverfn^kom prešernove družbe Obveščamo vse člane in po- verjenike, da smo danes pričel'- z razpošiljnjcm letošnjih knjiž- nih zbirk Razpošiljanje bo za- ključeno predvidoma do 10. de- cembra. Točen datum bomo ob- javili v časop.sih, zato ne urg'> rajte zbirk. Ko vraca-te oziroma sprejema- te knjižne zb rke obnovHe takoj članarino za naslednje leto. Vsem poverjenikom smo že poslal vpisne bloke ;n vpi=nice, katere 60 označene s številkam:, ki bodo žrebane pri naqr dnem žrebaniu članov z^ leto 1957, dalje, nekaj pro^spektov ki jih uporabljajte samo za pridobiva- nje novih članov in navodila Kdor tegi še n prejel naj nam to tfkr' sporoči Kljub temu pa naj vseeno vp sujc člane n naj ne čaka na ta material. Clanar-na za pr hodnje leto je 300 din vpifcn na p.3 20 d n za kar prejme vak vpisn co, ki je oš^ev.lčena za žrebanje. Zato od- pade poštnina Poverjen k, ki še n'*so poslali imenskega spiska članov — kmečk.h proizvaj.blcev naj to t koj store, da bodo ti član; lahko upoštevani pr žrebanju predmetov za kmetijstvo. Nekaj knj žn:h zbirk bo v prodaj v knjgarnah po 450 din in brez pravice do udeležbe pri žrebaniu. Poverjenkom zbirk ne bomo pošiljal: več. kot -o javili članov. 2^to nai z mudnke usmerjajo v knj garne Poverjenik m. k n so porav- nali svoje obveznost bomo zbir- ke zadržali, dokler ne pošljejo v-eg denarja Ob sprejemu knj g naj vs.Ek poverjenik takoj pošlje event rek'^macijo, če n-. prejel knj.g v redu. Za poverjenike pr pravi jamo posebno ngradno žrebanje, kii ga bomo objavilj v »Obzorniku«. Tajništvo Vajenci so obljubili Komite vdjenskc mladine va- jenske šole v Ptuju Si bo močno pr zadeval, da bo uresničena ob- ljuba na nedavnem posvetovanju, di bodo vajensko mladino zdru- ževali: vajen=k: mladinski pevski zbor tamburašk zbor, strelska ?ckc:ja, šahovska sekcija m DTV Part-zan. V šol'h se bodo trudili do boljših uspehov. ZADRUŽNO PODJETJE OBNOVA-h-tuj Vsemu delovnemu ljudstvu, zlasti delavcem kmetij- skih gospodarstev in kmetovalcem, naročnikom naših del, pošiljamo tovariške pozdrave ob DNEVU REPU- BLIKE ter jim zagotavljamo tudi v bodoče vso poinoč pri delu. Delovni kolektiv kmetils e zadruge muretinci z odseki: KINO, TRGOVINA, GOSTILNA, STROJNI OD- SEK, MIZARSKA DELAVNICA, KOVACNICA PUTNIK — SLOVENIJA poslovalnica Ptuj, obvešča cenjeno občinstvo na izredno prevozno olajšavo, ki bo veljala za državni praznik — Dan republike. Vsi potniki si lahko nabavilo povratne želez- ni.?ke vozovnice, ki veljajo od 12. ure v soboto, dne 26. nov- do 12. ure v četrtek, dne 1 decem- bra 1955. Za nabavo železniških vozovnic se priporoča Posloval- nica Ptutnik Ptuj. pošilja vsem kmetovalcem, zadružnikom, de- lavcem in strokovnjakom ter vodilnemu kadru kmetijskih gospodarstev v ptujskem okraju ob Dnevu republike tovariške pozdrave in čestitke! 6- Ptui 2S novembra 1955 OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ORMOŽ; — ZVEZA KOMUNISTOV SLOVENIJE - ORMOŽ — SOCIALISTIČNA ZVEZA DELOVNEGA LJUDSTVA - ZVEZA BORCEV NOV 0RM02 — " ZDRUŽENJE REZERVNIH OFICIRJEV JUGOSLAVIJE ORMOŽ - DTV PARTIZAN ORMOŽ — GASILSKO DRUŠTVO ORMOŽ — MESTNA KOMUNALNA UPRAVA ORMOŽ — ORMO- ŠKA OPEKARNA ORMOŽ — KMETIJSKA ZADRUGA ORMOŽ — KMETIJSKO GOSPO- DARSTVO ORMOŽ — VINARSKA ZADRUGA ORMOŽ TRGOVSKO PODJETJE *VZOR« — TRGOVINA »PRESKRBA« ORMOŽ — REMONTNO PODJETJE ORMOŽ — MESTNI KINO ORMOŽ — MESTNA MESNICA IN KLAVNICA ORMOŽ - MESTNA PEKARNA ORMOŽ — MESTNA LEKARNA ORMOŽ — GOSTILNA PRI LIPI ORMOŽ — GOSTILNA PRI KOLO- DVORU ORMOŽ čcstitaio delovnemu ljudstvu s področja občine Ormo? in ostalih občin v ptujskem okraju za Dan republike in jim želijo prijetno praznovanje tega praznika narodov Jugoslavije! Ob zakl u^^ku esenskega dela prvenstva Aluminij na 3., Drava na 8. mestu Okrajna konferenca 4. decembra 1955 v nedeiio 4 decembra, ob 8. ur: bo v Ptuju t dvorani OK KZS posvetovsnje d<^leqatov mlad ne i iz viega ok-^aj« s poročilom okrajneg; komiteja o delu ln problem h mladinskih organ za- ' cij 2 voUtvami m razpravo o •problemih splošnega m strokov* ' nega izobraževanja ml dine i vasi in naselij Na posvetovanje I so povabljeni predstavaiki dru- štev :n organizacij ter v dnejši ^ funkcionar j: Po priprav>3h ^odeč bo posvetovanje zanimivo. O delu šolskega odbora v Leskovcu Solsiki odbori kot organi druž- benega upravljanja imajo sUno važno delo pri pouku in vzgoji v naiših učnih zavodih, šele dru- gorazredni cilj je materialna ■ preskrba istih. Tega dela se v I polni meri zaveda tudi šol. od- bor v Leskovcu, ki si ga je iz- • volilo ljudstvo, da dela zanj na j prosvetnem ix>lju; da bo šola odslej ustanova, kjer se mladi ■ kader vzgaja za bodoče gradi- I telje socialistične domovine. Odbor se je sestal v tem šol. ' letu, 20. nov. na II. sejo. Na I dnevni red si je postavil več , točk. a prva in najvažnejša naj bi obravnavala nedisciplinirane štiri učence, ki v toliki meri kvarijo delovno disciplino, da I je ostalih 35 otrok dobesedno i prizadetih. Povabljeni so bili tu- : di starši, ki so se vedli še do-kaj 1 disciplinirano, a Franc in Gera ' Emeršič iz Gradišča 34, rodite- ; Ija enega izmed četvorice, ki je i z odprtim nožem grozil razred- ' ničarki in ki sta malo pozno : našla pot v šolo, t. j. taikrat, ko i je po sklepu učit. zbora zletel ' njun otrok z 2avoda. sta z bru- talnim nastopom, psovkami na prisotna učitelja, posebno na šol. upravitelja, z žalitvijo ce- ; lotnega učiteljskega kolektiva I razbila sejo šol. odbora ln s ' svojim delanjem iznričala la- ; sten kulturni nivo. To je zopet i dokaz pod kakimi te^ldmi po- ' goji orie prosvetni delavec le- : dino v Halozah! i V takem vzdušju je bilo na- ' daljevanje seje nemogoče To pa bodo opravili merodaini v Ptuju, ki bodo omenjenima pri- kazali dolžnosti staršev do otrok in primerno spoštovanje tistim, ki se žrtvuieio po šolah za kulturni dvig ljudstva. bič Ptujskfi krnnike pripovedujejo... 10. novembra 1889. Za ta dan poroča ptujska mestna kro- nika o novem posojilničnem poslopju v takratnem pred- mestju Kaniža, dvonadstrop- ni hifii, kjer se danes nahaja- jo prostori OLO Ptuj. V pri- tličju in prvem nadstropju so namestili poso j ilnico in okraj - no glavarstvo, drugo nad- stropje pa so zasedle stranke. Načrt za stavbo, ki je zaradi i številnih oken zelo neprimer- na za stanovanja, je napravil neki dimaj'Ski arhitekt. Vred- I nost poslopja in štabne par- ; cele so cenili na 52.000 florin- i tov. Pisarne okrajnega gla- ' varstva so se poprej nahaja- le v ogalnem poslopju Cafo- ve ln Prešernove ulice na- sproti gimnazije, ki je bilo ^ nekoč last ptujskih gospodov. 29. novembra 1910. Na seji Mu- zejskega društva so obravna- vali povabilo italijanske vla- de, naj bi tudi Ptuj sodeloval na arheološki razstavi v Ri- mu leta 1911 Odbor je skle- nil zbrati pomembnejše pred- mete iz rimske province Pa- nonije in rimskega Poetovija. Arheološki inštitut na Duna- ju in ptujska mestna občina sta obljubila denarno pomoč. Ker smo skozi celotno jesen- sko prvenstvo spremljali v M- šem listu borbe naših dveh predstavnikov v grupni ligi naj še ob zaključku prvega dela prvenstva napišemo nekaj be- sed o vzrokih uspehov, oziro- ma neuspehov Drave in Alumi- nija v tem tekmovanju. Drava je v letošnji pomladi v bivši vzhodni slovenski ligi zaključila tekmovanje na zad- njem mestu brez točke. Posta- la je športna kurioziteta, ki so jo vlačili po rarjiih športnih in humorističnih listih. Ko je bila nato ustanovljena grupna liga. je začela Drava novo tekmovanje z mnogo upa- nja in reklame, ob zaključku prvega dela prvenstva pa zopet ugotavljamo samo popoln polom tn nadaljnji padec kvalitete v igri našega moštva. Kje so vzroki? 2e več let ima I>rava profesi-^ri-^lnega treneria od »zelo slavnih« pa do manj slav- nih imen Pri vsem tem pa v igri moštva ni sledu kake- ga sistema, kondicija je slaba, da o kakih taktičnih zamislih in prilagoditvi lastne igre na- sprotniku sploh ne govorimo. Odbor Eh-ave bo moral uvideti, da ni dovolj samo plačevati tre- nerjev, treba jih je pri delu nadzirati in jim tudi pomagati Druga velika hiba Drave so ne- tovariški odnosi v moštvu. Pre- rekanje in celo psovanje med tekmo ni redkost, vse premalo pa je kolektivnosti in ljubezni do kluba. Tretja težava Drave je majhno število igralcev To so posledice športne pohtike kluba, ko so pred leti igrali v moštvu večinoma vojaki Gi- Ijanovič, Milenkovič, Car tn drugi so bili sicer res odlični igralci, domača mladina jih je hodila na tekme občudovat, na vzgojo mladih igralcev pa nih- če ni mislil. Tudi danes nima Drava niti mladinskega, niti B-moštva in so perspektive za bodoča leta precej žalostne Res je, da se bodo vrnili na pomlad trije ah štirje igralci iz JLA, ki bi lahko dvignili vrednost eki- pe, toda za daljšo dobo je to vse premalo Sicer pa ni cilj samo tekmovanje, eimpak zdra- va in pravilna telesna vzgoja čim večjega števila mladih ljudi, ki naj bi kot aktivni športniki polnili novi stadion Drave. V ' pomladanskih tekmah ča- ka Dravo težka naloga Pet te- kem proti vodilnim moštvom — z izjemo Rudarja — igra na tu- jih igriščih. Le štiri tekme bo- mo videli v Ptuju. Ali bo uspe- lo zbrati Dravi dovolj točk. da ne bo zdrknila v podzvezno tekmovanje? Z resno voljo vseh tekmovalcev je moštvo vseka- kor sposobno za to. Ptuiska športna javnost si želi spomla- di pač drugačnih rezultatov ka- kor smo jih doživljali doslej nedeljo za nedeljo In Aluminij? Tretje mesto predstavlja z ozirom na potek tekmovanja zadovoljiv in tudi presenetljiv uspeh V resnici pa je Aiuminii letošnjo jesen pu- stil za seboi le ma^ii kvalitet- ne klube Rudar in Proletarec. ki bi mu erl^na smelfl bW res- na na^snrotnika rya sta mu že sedaj ušla za rwh točk in le ma- lo je ur)an1a. da bo jih spomla- di orehitel ter se zor^pf uvrsrtil med Vv^iHptne Vinbe Za Alu- minij le bil u=rden poraz proti Dravi ter nf^'«htiii'^-^^no«?t ne- katerih boljših igralcev v Sto- rah ki je imela za posledico suspenz in še dve. zaradi ne- kompletne postave izgubljeni točki proti Rudarju Ce bi teh spodrsljajev ne bilo. bi bU da- nes Aluminij na še višjem me- stu v tablici In izgledi za spo- mlad? Niso najbolj rožnati Tu- di Aluminij bo igral od 9 tekem pet tekem na tujih igriščih, med njimi težki tekmi F>rotJ Rudarju in Proletarcu Ob tej priložnosti ne moremo mimo tega. da tudi Aluminiju ne bi očitali popolnega nezani- manja za telesno vzgojo svoje- ga okoliša Razen prvega mo- štva nima nobene druge ekipe Sicer je res da ima možnost izriodolniti svoje moštvo na dru- ge načine Vendar bi kot šport- na organizacija moral dosled- neje zasledovati cilje našega telesnovzgomega gibanja in s svojimi lepo urejenimi športni- mi objekti postati žarišče te- lesne vzgoje, ne le za Kidriče- vo ampak tudi za širše zale- dje Posebno poglavje so tudi medsebojni odnosi doma- ?.a mebkeiša in prožnejša. Ptui. 25. novembra 1955 -7 "kcpertoar v zadregi Uprizoritev Streicherjeve veseloigre „Kam iz zadreg*' Kljub rahL zadregi s katero je vodstvo gledališča v »Ptuj- skem tedniku« opravičilo pred publiko, da upr zoritev burke »Kam z zadreg« pravzaprav nf. resn.3 plat epertoarjs. temveč samo nadomestek za vedeli večer, je vendar ta uprizoritev sestavni del letošniega repertoarja in jo kot teko nameravam tudi obrav- navati. Kaj je vodilo vodstvo na- šega gledališča k izbr prav te burke mi ni znano Prepričan pa sem, da je nešteto domačih del, ki So boljša kot ta »uvožena« burka skonstruirana n.3 plitkih efekth 'in poceni zabeljenih ša- lah Prav je, da naše gledališče uprizarja tud tuja dramska dela ki nas seznanjajo z dramsko umetnostjo p- svetu, ni pa nobe- nega opravičila če ta dela nima- jo ne umetn ške ne idejne n-ed- nostr m jih imamo podobne in boljše tudi pri na6. Čeprav se je občinstvo prisrč- no nasmejalo to dejstvo ne men j?! stvari. Se boli neprimern'» je, da Slo na ptujskem odru dal: tej »uvoženi« burk' dom-ač zn*-. čaj in so gralcr govorili t doma- čem narečja bolje rečeno v do- mačih n^arečiih. sai niti eden ni govoril enotne govorice. Me- lodija našega narečja in narečje eamo je dokaij komproirsna stvar, ki se ne da če^ noč posta- viti na oder. Gcrm nizmi. k so bili nekako v stilu burke so na- šega človeka nepr jetno pr zadeli kar ni v čast gledal šču ki bi moralo biti tribuna čistega je- zika (Sploh je pomanjkanje lek- torja v ptujskem gledališču vpra- šanje, o katerem b moralo vod- stvo rasmšljatil Narečje v bur ki je b:lo vulgarizirant (Za pri- mer: Mihalov sin pravi: »Mati, oča g-a nekal berejo .« Stavek je vzbudii salvo smeha, ami>ak občinstvo se smeje tud cirku škemu klovnu, če si v areni sia^j hlače.) Ce se je neki Stre''cher spomnil in poseiai svojo burko z »babami« »sranjem« itd je popolnoma neupravičeno, da ustvarimo z narečjem dojem da naš kmet res tako govori Do- volj poznam kmečke ljudi naših krajev in njihov jezik da lahko odločno trdim, da tako vulgarzi- ran.3 govorica ni t pična zanje. Da pa celotna burka nima nobe? ne zveze z vaško problematiko' pr nas, menda ni treba posebej na- glašati Franjo Vi*ar m Etenijel Sug- raan žia žela zasluženo prizna- nje saj j ma je uspelo v glavnih moških vlogah vendar ustvariti prikupne l:ke dveh vaških copa- tarjev. Med žensk-ami je bila naj- boljša Ančka Bajgotova V osta- lih vlogan 6o se :grali: Berta Ukmarjeva Vera V dečnikova, Ddnica Senk nčev:^ Marica Ter- bučeva. Lojzo MatJ šič Franjo Gunžar in Franio Lenart č. Kaj posebnega v tej burk- niso mogl pokarat! ne igralci, nc re- žiser — Peter Malec Z uprizoritviio te burke naše gledališče nI napravilo posebne usluge občinstvu, ki si želi od gledahšča nekai več ko* puhlo smeianje. Dvajse« . predstav »Celjskih grofov« je dokaz, da si naš človek žel: TSe kaj drugega, kot burk Streicherjevega tipa To bi morali ljudje, k odlo6ajo o repertoarju upoštevati Dovolj je komed j pr- katerih se lahko nasmejimo, pa tud nekaj nauči- mo sat ima tudi k-^med fa in sa- tira pomembno vzgojno vlogo v družbenem življenju Re>nica je da se naš delovni človek po tru- da polnem delu rad nasmeje, am- pak vprašanje ie. čemu «€ na- smeji; ali »uvožen« burki kot je Streicherjeva, al; komedij Nušiča ali katerega drugeg<: našega pi- satelja, ki inia tud: vzgojn- na men. _ Remi v sredo, 23. nov. 1955. (za Uter. kilogram ali kos) Čebula 30 din. česen 80, lu- ščeni fižol 50, hren 100. krom- pir 15, koleraba 15. cvetača 60, peteršilj 40 rdeča pesa 30, red- kev 20. solata endivija 50. so- lata v glavah 50. špinača 80, rdeče zelje 20, zelje v glavah 10, zelena 30, korenček 40, ohrovt 20. koruza 35. pšenica 35 do 40. oves 30. proso 40 do 50. koruzna moka 50 ajdova moka 60, koruzni zdrob 60, aj- dova kaša 130. prosena kaša 80, surovo maslo 400, zaseka 400, mleko 25, smetana 130 sir 40 do 80, kokoši 400, piščanci 400, purani 600 do 1000. hruške 40, jabolka 25, orehi 130. gobe siv- ke 50 do 60. jajca 18. kostanji 30, kostanji pečeni 60 motovi- leč 100. buče 10, domači'kis 25 dinarjev. ZADRUŽNO PODJETJE Vinarska zadruga ORMOŽ V Vsemu delovnemu ljudstvu, zlasti vinogradnikom in našim odjemalcem želimo prijetno praznovanje DNEVA REPUBLIKE - 29. NOVEMBRA! OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Petek, 25. nov., ob 1930: John Patrick: »VROCA KRI«, ko- medija v treh dejanjih (petih slikah). Osmič. — Gostovanje v Ormožu (Dom »Partizana«). Abonnia in izven! Predpro- daja vstopnic pri Trg. pod- jetju »VZOR« v Ormožu. Sobota, 26. nov., ob 20. uri: John Patrick: »VROCA KRI«, ko- medija v treh dejanjih (petih slikah). Devetič, Zadnja ve- černa predstava! Izven! Nedelja, 27. nov., ob 15. uri: Bratko Kreft: »CELJSKI GROFJE«, drama v petih de- janjih. Enaindvajsetič. Ne- preklicno zadnjič! — Izven. Četrtek. 1. dec., ob 16. uri: Franz Streicher: »KAM IZ ZADREG«, veseloigra v treh dejanjih (v domačem nareč- ju) Četrtič. — Abonma red LMS-2. Četrtek, 1. dec, ob 20. uri: Franz Streicher: »KAM IZ ZADREG«, veseloigra v treh dejanjih (v domačem nareč- ju). Petič Aboruna red »B« in izven! Cenj. občinstvo opozarjamo, da bo v nedeljo. 27. t. m., ob 15. uri nepreklicno zadnja pred- stava uspele Kreftove zgodo- vinske drame »Celjski grofje«. Priporočamo predvsem okoli- škemu prebivalstvu, da si jo si- gurno ogleda! MESTNI KINO PTUJ predvaja od 25. do 28. novembra t. 1. ameriški barvni film »NA GLADKI POVRŠINI« in v dneh od 29. novembra do 1. decem- bra ti. angleški barvni film »TRI KORAKE DO VISLIC«. predvaja v dneh od 2. do 5. decembra film »BELA GRIVA« za predšolske otroke, in sdcer: v petek, 2. dec. ob 16. uri, v soboto, 3. dec. ob 16. uri, v ne- deljo, 4. dec. ob 10. in 14. uri in v ponedeljek, 5. dec, ob 16. uri, za odrasle pa ob 18. in 20. uri. Na prvenstvenem turnirju Šahovskega društva Ptuj je bi- lo odigrano XI. kolo Zaradi nekaterih preloženih iger rezul- tati še ne pokazujejo pravega vrstnega reda. Po XI. kolu še nadalje vodi Ryževski s 6,5 toč- kami pred Rudolfom in Drofe- nikom, ki imata 6 točk. Kova- čem 5,5. Pematom 5 točk itd. s O D O B N rt O M A A UA ikmetiiihi IVAN POTRČ 47 Sedla je, na šroko, da iem jo stežkd pogledal, na kletni prag in se za trmela vame — n-bijal sem krampe za kop. Pr.šia je Hana z hrama, naju z-aglcd la m se u tcv la, jela s- je privezovati ruio. Prišla je bli- že, pobrala kramp in ga potež- kala. »Ta je dober?« je vpr šala in Se, ne da b. počakal« na odgo- vor, obrnila ter odšla s krampom za hr. m v gor čko Od tam 61 slišal čez čas še eno sekanje po lapornatem svetu, bolj naglo ko poprej ko da b se zdaj, ko sta b le dve — Hana in Tun ka. hitreje zogn li v go- rice. Začelo -e mi le muditi s prisekovanjem zagozdic n z za- gozdovanjem; kar začutil sem, kako me vleče k dekletoma v kop. »Ta se je tud nek m popravi- la,« je začela Toplečka, Nič n sem odgovoril, komaj da sem malce po tal « prisekova- njem, ko da ne bi vedel, kaj ho- če s tem popr vlj'anjem. »Unesla se je.« je poja-nila Zmomljal 'em, to je b lo vse. »Saj nič drugega m b.lo . ni bilo____« je nadaljeval- n zazde- baJa — počasi, ko da bi ju ne bilo treba imetj nikakršnih «krbi več v ž vljenju — in za lem po- vzela: »Nič diugega m buo ko to, da so jo nahuj-kaL. Oh — Jezus, al, neV^ »Kaj pa drugegu, nahuj-kal; so jo...,« Sem rekel; nekaj sem moral reči. Znova je gledala zdaj mene, zdčj zagozdovanje. »Jezus, ne morem te gledati, ksko sekaš!« je zastokala .n si potegn.La robec na oči. »Jezus- na, še v=ekaš ^e!« Sekal Sem, nobene več nisem zinil Vstala jc s stokanjem se je dvignila, se razgledala nekam prek mene m med drevje .n za- zdihn la: »Najbolj prav bi b lo ko bi jo kdo vzel,« je rekla znenada. Zdaj sem jo pog.edal, tud: usta sem odprl Zavoljo neče 5 sem se zbal Kasneje em e več- krat vpriš?l. zavoljc česa ^em -e zbal, Al sen. se zbal zavoljo grunt ? Da bi jo Toplečka omo- žila :n ji predali ? Ne vem. al; je Toplečka v dela. da sem ^e u«traš!l vseenr pva je začela svo- io m ?el razi gati. •T'^tc njen doto b: že nekako sprav Ji,« je rekla,. Samo gleddl sem |o »No — da, tako si mislim, ko bo pn vas M^nca prevzela, te bodo izplačal Pr.i nas . . .« — dolgo naši besede — »midva pa b; Hano .zpl čaia.« Zd j sem razumel. Rada bi se je zneb la in zcče^a razpredat: o najm žen tv.. toda men le b.lo v^e to njeno napeljevanje odveč, nisem mogel prenašati njene po- časne n spok-ijne g^vor.ce. Pobral sem kramp n odšel Kop 1 =em, gledal, da niSem mah- nil Po trt., p kater, se je jelo napenjati mladie dok.er mi n so začele oči same uhajati po go- rički. Deklet; kopal; pred mano, druga za drugo, k kor da sta ^prti. Hotel sem zakl cati naj počakata, da b skupaj kopali, a potem ni ero z klic 1 Hana s. je slekla rdečkasto jop.Cc n jo obe^la na kol. Lahko b jo po- vprašal, če se lev ;n če se bo še kaj levila kakor ]e bla n vda, a sem raje molčal Pog edoval sem Po gor ci m sča-oma je bilo tako. da Tun ke nt; vdel n sem več; videl «eni -amo Hano čutil sem samo njene noge kako so 5e me žilavo oklenile, kako niso. niso in n so hotele Dopu- stit , si šal e kakor mlada žrebica, ko da bi imeia vsako rebro posebej. Toplečka že ve, sem «,1 m.i Ul. zakaj jo hoče spra- viti od hrame čeprav tega niti z be-edo n zdala Lahko sem kopal m kopal m razmišlj-l kako bo odšl; od hrama kako bo odšla s kom drug.m pat; lahko ^em m ?lil na Tun ko, k je kop la, ne da b rekla besedo, s ča om je bilo z nama t-ko, da sem se vedno češče zalotil z miižlijo pr Hani ne samo v Ustju in hosti vsepovsod m je b.la v mrlih, največkrat na hr mu, a povedat, moram, da me je vedno spreletela zona, kadai tem se spomnil nt- hr^m Nek j pa m: hodi še zmeraj po glavi. Kadar Sem se zmishl n:; Topiečko. sem tud pom slii na grunt, a pr' Han m. grunt -^konaij n.kdar n: prišel na m sel Hana s*, n več norčevala n'č več zbadal' do kraja je ut hn la Al; je kaj zvedela d? jo Topleč ka spravlja od hrama? Prišlo je delo na njivah — krompir, koruza, spiavljanie — in nas ie dc konca izmuč lo Pri. hajal smo k h ši tud pozno po- noči, da se nam vča ih nit- lesti m ljub lo Se Toplečka je prene- hala govorit o Hani preveč ie imela svojih l = *tn b sk^b Toda T="z na Hano nsem pozabil V^^e- povsod «em jo vdel, tud če m ie bila na očeh al- nc Bi em v hlevu n io t?1del ne da b gedal skoz; vrata, kcko le prihajala po vodo, kako te je vzpenjala z vedri, da so j- lezle k kie po no- gah, kako se je držala po strani ko je izlivala vedro v korito ali v škafe — saj se bo pretrgala, me je vedno "preletelo, tako ten- ka je bild čez pas Vedel sem, kolikokrat je zane la škafe k št- 1 nkam, kolikrkrLt je h tela na- zaj, videl sem jo pri m zi -edel ji na'Spiot., čeprav je nisem po- gledal, slišal sem i o po načeh ko je odhajala pc ^topn cah spat, vsak njen kor-k po ebej; si šal sem jo ob juirih. kadar je pri- hajala v kuh nJo in začela s ku- ho in - popevaniem Videl sem jo povsod; čsto zaslepela me je. Tako ]e bilo ooml di vse dokler m zra la trava n vse dokler m pr šlo do košnje do tistega časa, ko je Toplečka legla .n proti poldnevu porodila; bla je de- klinca. Slšal; smo kričanje na travni- ku, toda huje ko vse »o, tudi huje od tega, kar so govori, na tak dan kosci m suš ce ie Pil B nin smeh Strašno sem ga »ll- šal. Na tak dan ie blo dela čez glavo =r take sem šele v mraku nakos i detelje Naložil ^em jo na kankole, Hana k je bila z m.-no n je grabliala. ie dvigni^ kankoie n hotela odreljati To- da obt čala ie v razgonu se ne- kaj časa trudila z nj'mi. ootem p=; jih SDUst la "2 r-^^k in se na iepem za-mei^ala Nič več msem s trpe I Ni hotela povedati, še bolj se je zasmejala. »Ti?« Pogledala me je na dolgo on rekla: »Se ena deklma ...« Gledal sem jo kaj bi rada in Hana ie nadaljevala: »Te najbrž ne boš zapeljeval, ta je že zda- »voja.« »Hana! Ti?, sem siknil. »Kdo zapeljuje? Koga zapeljuje?« Stopila je bi-že, sam«. Prijel sem jo in ji stisnil zapestji. In če b; b la žen^^ka ter bi se obna- šala, k-kor se ženska mora, bi kriknila — a ona m, siamo z oč- mi ie ostala na men ; tud če bi jo rezal, ne bi kriknila Primak- nil sem se do nje da sem se jc skoraj dotakni — nič se n- zga- nila, še vedno me je samo gled<3- la Takrat sem io vrgel na kan- koie. — kai vrgel podrl sem se z njo vred na deteljo Kankoie so se obrrle — — a potem, ko sva Iconč la z ljubljenjem, še zdaj se spomnim, je okoli :n okol zadišalo po mlad detelji. Otepala sva se. ni'sva se več logledala »Uh prekict,,« je momljala in vse vprek popravljal »Komu je zdai to Dodobno?« Skorai da if- bila videt m^alič- ko klavrna k' da b Jo zana- šalo, se ie vedi«* »Komu?« -^em prav tako beda- sto še sam novorašal »Smejala s- se zato — (Nadaljevanje sled-j