r Največji slovenski dnevnilT V Združenih državah Velja za vse leto Za pol leta $6.00 $3.00 n Za Ne« York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 | J GLAS NARODA list slovenskih .delavcev v Ameriki« The largest Slovenian DaOy in the United Stales. Issued eve»y day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878^ NO. 73. — ŠTEV. 73. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3879 NEW YORK, MONDAY, MARCH 28, 1932. — PONDELJEK, 28. MARCA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK XXXX. POGAJANJA ZA URAVNAVO PREMOGARSKE STAVKE PENNSYLVANSK1 PREMOGARJI SO NAPOSILIGOVERNER J A PINCHOTA ZA POSREDOVANJE Pxketi so začasno zapustili svoja mesta. — Stavkar-ji so dovolili, da so zaposleni v premogovniku mehaniki in popra vi jači, da se lahko vsak trenutek prične z obratovanjem. — Poseben gover* nerjev odbor bo preiskal pritožbe premogarjev. Zahteve illinoiških majnerjev. Japonska hoče izstopiti iz Lige narodov DE VALERA NOČE PARIŠKA COLUMBUS, Ohio, 26. marca. — Poveljniku ohijske narodne garde, generalu Connelly-ju, se je posrečilo pregovoriti stavku joče premogarje pri1 Sunday Creek Coal Company, d a so odpoklicali pikete. j Obratni vodja družbe, F. 5. Knox, je obljubil u ! niji, da ji bo dvainsedemdeset ur prej sporočil, j predno bo odprt premogovnik. Obljubil je tudi,! <_!a ne bo najemal tujih delavcev. Nadali e so strajkarji dovolili, da so ostali na del u mehaniki in popravljači, da zamore začeti premogovnik vsak hip z obratovanjem. Glede pogajanj o mezdah ni bilo ničesar sporočenega, toda govori se, da so tozadevna podajanja v teku. Strajk se je začel dne 1. februarja. Tistega dne so namreč premogovni baroni izjavili, d a bodo skrčili premogarjem plače za petindvajset odstotkov. SHENANDOAH, Pa., 26. marca. — Strajkarji v okrožju trdega premoga so danes naprosili go-vernerja države Pennsylvanije, Pinchota, naj posreduje med njimi in premogovnimi baroni. Kot znano, zahtevajo strajkarji, naj bo delo med vse enakomerno razdeljeno in so odločno proti vsakemu krčenju plač. General Mine Board 9. okraja, ki vodi stavko v nasprotju z željami vodstva United Mine Workers, je priporočil, naj imenuje governeF-poseben odbor, ki bo preiskal razmere in pritožbe štrajkarjev. Isto priporočajo tudi voditelji štrajka v prvem okraju. CHICAGO, 111., 29. marca. — Pogajanja med zastopniki organiziranih premogarjev in premogovnimi baroni v državi Illinois, so bila prekinjena, da se da unijskim zastopnikom priliko predložiti zahteve lastnikov raznim lokalnim unijam. W. Wilson, ki je bil v Wilsonovem kabinetu delavski tajnik, je bil pozvan na konferenco kot posredovalec. Premogarji zahtevajo svojo staro plačo, šesturni delavnik in petdnevni delovni teden, dočim vztrajajo premogovni baroni pri štirideset odstotnem skrčenju mezd. Ako se ne bodo mogli sporazumeti, bo izbruhnil štrajk dne 3 1. marca. American Friends Service Committee" je izdal poročilo, da trideset tisoč premogarskih otrok dobesedno strada. I 300 jih je v južnem delu države Illinois. Ti o-Iroci so tako slabo hranjeni kot niso bili niti tekom svetovne vojne otroci v Rusiji, Nemčiji in Avstriji. Odbor pravi, da vsled pomanjkanja denarja ne more preskrbeti vseh otrok s hrano, pač pa skrbi le za otroke, ki so stari manj kot štirinajst let ter telita jo deset odstotkov pod normalno. Nadalje pravi odbor, da je v tej neizmerno bogati deželi najmanj dvestotisoč premogarjev, katerim se bo nikdar več nudila prilika, da bi delali v premogovnikih. Take so razmere v deželi, v kateri si je nakupi-Čilo štirideset družin petindvajset milijard dolarjev. PRISEČI KRALJU ZVESTOBE Iz prisege mora biti izpuščena določba glede vdanosti kralju. — Ir ska je na robu vstaje. Dublin, Irska, 27. marca. — Novoizvoljeni predsednik irski* prosto državo, Eaiuon de Valera, jo zopet ponovil zahtevo vlade, ,)nikll .J.^oiKke. da bo treba Klužbo božjo. | re-iti ,liam]2ursk«> zadevo nn pod- Veliko sebolo op.ddne so zvono-i1*'^ 4- t,H"ko ir' r'1,Mla I"'rO>dbc Li-vi 400 cerkva rimskega mesta o- znanjali konec posta. V cerkvi sv. iVira je kardinal Pacelli posvetil Velikonočno popa-ževo svečo, ki je ' visoka osem čevljev in debela tri j palce. Nato je zaznal velikonočni «»■.* narnlov. . Ta člen določa narodov objavili da m Ta Lij>a -ivoja priporoči-1 v ogenj nja. k: je pred[>oiloba vstaje- Dublin, Irska, 27 Irska republikanska via.ia. ki .K j -i'' v K-iptn vladal Amen-li<>-gre za obširne varstvene odredbe, t'"P II'-I Razne vojaške re/erve so dobile ' l*rof. John (iarstang. ki jo vn-naročilo. naj bodo pripravljeno. d faraonom Mernephan okoli leta pr. Kr. in da Jeriho ni bi! razdejan okoli leta 11 ""»7 pr. Kr.. temveč, da so Izraelci odšli rz Bgipta okoli leta 1447 pr. Kr. in da je bil Jeriho razdejan ok>li 1400 pr. Kr. V razvalinah mesta je našel profeise»or Oarstnng nad 100.000 črepinj lončenih posod in samo na enem kosti ]>oso»le so bili po- toku je odpotovalo veliko število ruskih vojaških tehnikov. Tja -o se podali inžinirji. arhitekti, šoferji. mehaniki in zdravniki. Predsednica indijskega ŽENE. KI DELAJO. SO KRIVE narodnega kongresa se Los Angeles, Cai., iNi. je posvetovala s p kraljem.— 40,000 Indij q J, Bankir Harry A. Wheeler. Ki je 1 pomagal ustanoviti Hooverjev od-bor za pomoč brezposelnim, zatrjuje. da so žen -ke. ki s svojim delom podpirajo lenobo svojih mož. krive sedanjega žalostnega delavskega položaja. — Žena. ki ima dobro delo in ma rea. ki New Delhi, Indija, ^7. marca. Zopet je oživelo upanje na mir v Indiji, ker se je izvedelo, da je imela pr.-dse.lnica indijskega na- ! moža. ki m- dela. obrne vlogo spo- Ivouche ]>ravi. da ima do sedaj opera izgube .^l20.000. V svojem odstopilnem pismu pravi Kouche. da more tsamo donesek iz državne rodnega kongresu ilrs. Sarailjini Naiidu daljši razgovor s poilkra-ljem Karl Willington. Nato se je naglo rnlpeljal v Benares, da se posvetuje s Padit Maiilan Mohan ^ralaviya. ki je za Mahatmo ■ blagajne rešiti opero, da se zdrži Ci a mili i jem na juplivnejši voditelj " - — —— - I indijskega narmla. Splošno se domneva, da so ta posvetovanja prvi kara k do sporazuma meti podkraljem in Gaml-hijeni, l'andit Malaviva bo takoj oilpotoval v Xe\v Delhi, da se posvetuje z lordom Willingdonom. se za en mesce lov. — je rekel Wheeler: — Mož ni lačen in žena ni odvisna, tako mož samo gleda za delom, ki ga ima rad, pozneje pa postane postopač. datkt iz katerih je bilo razvidno, da mesto ni bilo razdejano pozneje kot lt*ta 1400 pr. Kr. 'n ADVERTISE "GLAS NARODA* MESTO NIMA REVEŽEV Vergennes, Vt., 27. marca. — Slabi časti.' Ne v Vergennes. Mestni očetje se ravno posvetujejo. da bi prodali farmo za reveže. katero last nje mesto Vlada ni popolnoma nič izpre-mcnila svojega stališča proti na-! cijonalistom. toda bi vlada z zado- Volilci bodo pri volitvah ta teden o tetn odločili, kajti na farmi ni nobenega stanovale«. ODPUŠČEN DELAVEC UBIL PET DRUGIH vol.,stvoru sprejela vsako ponudbo za spravo z nacijonanalisti. Mir med nacijonalist i in angleško vlado bi z veseljem pozdravi-i la Anglija, kakor tudi Indija, kajti indijski narod je v tem sporu trjX'l že dovolj in poleg tega se nahaja vsled tci«ja spora jm) ječah .►koli 40.000 Indijcev. Vsi goje upanje, da hi bilo mo-Praga Čehoslovaška, 27. marca. «oč* priti do sporazuma med an-Prcddela vcc v mestnem kamnolo-' gleško vlado in velikim številom mu, August Hortig, ki je prejel od Candhijcvih pridašev. Nikdo pa mestne oblasti obvestilo, da je od- ne ve. ako je vlada pripravila po-pnščtMi iz službe, se je strahovito goje za sporazum, katere hi ho-maščeval. K njemu je prišel taj- i iel Cuiidhi sprejeti. Njegovi pri-nik delavske unije Rruno Werner j ate I ji pa za-t rjujejo. da se lw> mno-in mu je pokazal več p:Kinenih pri- go prej sporazumel z lordom WFI-tožb. da je z delavci prestrogo po- lingtonom kot pa njegovim pred-^topal. Werner mu je tudi nazna- nikom lordom Irwinom. ni. da je odpuščen iz službe. V j svoji jezi je Ilortig zažgal naboj i ~~ dinamity. Pri eksploziji f«o bili u-, Waroelle ae "(ilu Naro#a* — biti Ilortig. Werner in trije de- aajrečj) slovenski dne-nlk v Uri-lavci. I ienih STRADAL JE 67 DNI San Diego, Cal., 2«». marca. — Po l»7 dnevih hn-z vsake jedi je Iiaymond S harp less, ki je čakal na "znamenje (Io^poda", slednjič umrl. Sharpless je imel farmo za kokoši. Zdravnik je označil vzrok sinrti kot strogo versko na-ra vo. Postriti se je pričel 15. januarja. Niti njegova žena. niti njegova dva sinova niso vinIcIi. na kako znamenj«* čaka. VINO ZA PRAŠIČE Budimpeta, Ogrska, 27. marca. Nič ne more jasnejše govoriti o veliki stiski, ki je letos zadela •»grškega kmeta, kot to. da je ogi^.ki kmot prisiljen krmiti prašiče z vinom in celo 7. najboljšim vinom. Kmetje zatrjujejo, da vino pov-zročuje prašičem prebavo in dobijo tek in zato ga rajse dajejo pra-šičeiv kot pa bi ga prodajali po ^ centa liter. S toni mislijo, da bodo zriilili prašiče in bodo za nje dobili več. kot pa. ako bi prodali OBEŠEN ZARADI KUPA SENA Canon City, Col., 27. marca .—■■ K. -I. Farmer je bil 11:1 dvorišču tukajšnjega sodišča obešen, ker je zaklal dva farmer.i a v prepiru z;i kup sena. KIT V HAMBURŠKEM PRISTANIŠČU Cuxhaven, Nemčija, 27. marca. Iz Severnega morja je priplaval v pristanišče 12.000 funtov težak kit ter je oviral pa mišk i promet v pristanišču, dokler ga niso ujeli. Z nekega parnika so poslali čoln; mornarji so kitu vrgli železne vrvi okoli repa in ga /.vlekli na suho. ITALIJA IMA 271 SVETNIKOV Neki stitistik je izračunal, koli* vino. Ako hoče vinogradnik imeti ;«ko svetnikov odpade na vsako dr- kaj «lol/ička pri vinu. mora dobiti najmanj 20 centov za liter vina. Od osmih milijonov prebivalcev Ogrske jih jo (100.000. ki imajo največje dohodke -o zaključka, da imajo Italija 271, Francija 116, Španija 55, Belgija 13, Nemčija i a Anglija vsaka po 6 svetnikov, Jugoslavija, Češkoslovaška in Ru* munija ter Avstrija pa vsaka po enega svetnika. and Pubb*h»d by KLOTKN1C rUBLUHINQ COMPANY (A CorponHoo) C. NARODNE POLITIČNE KONVENCIJE of ol the corporation and addrewes of above officers: mt Manhattaa, New T*rk City. N. QLil NARODA" (▼•ice «ff th« re« pi«) Issued fiery Day Except Sundays end Holidays B* ceto tola eel]« list la Kaxtftdo ............ fa pol leu____ fta Četrt leu Ameriko. Za Ne v York aa celo leto 17 00 -----W OO I Za pol leta----------------$3 .50 $3.00 ! Za Inozemstvo sa celo *eto ............tlJO" Za pol leu _____97.00 Subscription Yearly $8.00. Advertisement on Agreement. •Qlaa Naroda* lahaja rsaM dan brrzemil nedttj In praanlkor. DopUl bres podpisa In osebnosti se n« prlobčujejo. Denar naj se bla-CovoU poilljati po Money Order. Pri sprememb) kraja naročnikov, trosimo da se nam tttdl prejftnje bivališče naznani, da hitre]« najdemo naslovnika. IODA", 21« W. ISth Street, New lark, 1« T. Telephone: Cflelaea 3—3878 VOJNI DOLGOVI Prrdno sc je sestal kongres, je nm<,'rišk«> časopisje na dolgo in Širok«> pisalo »> vojnih dolgovih. Temu je dal povod moratorij, ki na je proglasil pmlsnlnik Hoover, s katerim jr zarasno olajšal veliko finanrno bmiic, ki ^a morajo prenašati razno evropske državo, predvsem Xem-o'ja. V kongresu ni bilo to vprašanje načeto, kajti zaenkrat se morajo baviti koin»resniki v. važnimi notran,je-po-litičnimi vprašanji. Predvsem je treba spraviti v ravnovesje prnraeun. in ko ))o enkrat to težavno delu opravljeno, bo zopet sio-pila na površje zadeva mednarodnih dolgov. Kratka predigra se je za vršila v zveznem senatu ?.e prejšnji teden, ko je sporočilo časopisje, da se je za-eel novi ameriški poslanik v Londonu. Mellon, pogajati, kako bi bilo mogore revidirati zadevo angleških dolgov. Koneom junija bo konee moratorija, in eedalje bolj se približuje čas, ko bodo morali zavezniki zopet pričeti s plačevanjem. Administracija je v veliki zadregi. .Jeseni bodo predsedniške volitve, d očim se bodo narodne konvencijo vršile bas v času, ko bo potekel moratorij. Kakšno pot bo ubral ofieijelni Washington i Zastopniki Nomčije so že ponovno izjavili, da Nemčija ne more več plačevali zaveznikom. In če Nemčija zaveznikom ne plača, ne morejo slednji zadostiti obveznostim, ki jih imajo napram Združenim državam. Tekom omenjene debate v senatu je rekel, baje v Uooverjevm imenu, senator I?eed iz Pennsvlvanijo, da ni res, da bi se vršila kaka pogajanja glede revizije vojnih dolgov. Istočasno so tudi zastopniki otbeh strank izjavili, da ni pod nobenim pogojem misliti na črtanje vojnih < Vol go v. Senator Glass iz Virginije je imel pa vseeno toliko poguma, da je jasno in odhw'no povedal, da mora biti enkrat konee ameriške trmoglavosti, ter da s<> baš vojni dolgovi eden poglavitnih vzrokov svetovne gospodarske krize. Do istega prepričanja so dospeli tudi vplivni ameriški državniki, in istega mnenja mora biti vsak razsoden človek, ki razume preprosto resnieo, da niti vojska no more vzeti tam, kjer ni ničesar. Edinole še Francozi se morajo preveriti o tem, pa bo Btorjen mogočen korak k splošnemu zboljšanju svetovnega gospodarstva. KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE za letos so razprodane ZA DRUGO LETO IZDA PA DRUŽBA ZOPET ŠTIRI KNJIGE in sicer — VODNIKOVO PRATIKO za leto 1933, DVE PRIPOVEDNI IN ENO POUČNO KNJIGO. — članarina stane samo 81.— na torej pošlje 81— ds kon-1988 bo prejel te knjige iz kakor Utro bodo.-gotove. trn NARODA' 216 Weat 19th BL, Whm Yerk, lf. 7. Tekom prihodnjega poletja obe poglavitni ameriški stranki bosta imeli svojo narodno konvencijo v Chicagu. Strakina konvencija izbere kandidata za predsednika in podpredsednika in določi volilni program stranke. takzv. ••platform": načelne izjave o programa stranke, katerega naj se kandicat-je držijo. Tudi manjšinske stranke Socijalisti in Komunisti — obdržijo konvencije v isto stfrho. Ako bi nastopila kaka "tretia. stranka", kakor se je to zgodilo 1. 1912 in zopet 1. 1924, začne tudi ona svojo volilno borbo z narodno konvencijo. Strankine konvencije so se razvile v karakteristične ameriško u-stanovo, dasi ameriška usta"* o njih nič ne govori. Ustava sploh ne določa ničesar, kako naj se izberejo kandidat je stranko. Ustavi enostavno prepušča državam, da si vsaka izbere določeno število vo -lilnih mož (electors* na način, kakor si sama želi. Število elektor-jev vsake države je enako številu zastopnikov v KongTesu, ki jih ima dotična država; na pr. država Nov/ York ima 43 reprezentativov t poslancev » in. seveda. 2 senatorja ter zato ima 45 volilnih mož za predsedniške volitve. Ker izbira strankinega kandidata je v glavnem stvar stranice same, je vsaka stranka razvila -svoje posebno tradicijo in pravila glede postopanja na narodnih konvencijah. Sedaj vsaka država odpošilja v narodne konvencije dva krat toliko delegatov, kolikor ima elektoralnih glasov. Ti delegatje se izberejo v krajevnih konvencijah dotične države, po dva delegata za delegat je za vso državo (ti zadn;i vsak kongresni okraj in po šti-'^-se zovejo "delegates-at-large". Za vsakega delegata se izbere names;-nika t alternate), ki ima pravico nadomestiti, ako je treba, glavnega delegata. V onih držvah. ki predpisujejo predsedniške primarne volitve < primaries» se delegatje izvolijo od članov stranke, mesto na strankinih konvencijah. Manipuliranje strankine konvencije v korist kandidata, za katerim stoji mogočna politična •-mašila", je stara praksa pri obeh stranka i. V zadnjih letih so se napredni elementi v obeh strankah borili proti kontroli "mašine". Zato je dandanes republikanska stranka zastopana na svojih konvencijah po številu pripadnikov v vsaki državi in ne po številu vsega prebiva.-stva. To je jako važno. Jug na pr. je bil vedno solidno demokratičen- Republikanska stranka tam nič ne pomen j a po številu, ali, ako južne države, imajo na narodni na narodni konvenciji, toliko delegatov, kolikor jim .pripada poj prebivalstvu, je lahko za "malino" kontrolirati te delegate, za katerimi ne stoji nikaka važna pj- 1 dtična organizacija v njihovi ar-j žavi. Državna strankina konvencija more naročiti (instruct) delegatom, za koga naj volijo v prvi vr- sti t first choice ■. V prvi volit vi so navadno glasovi delegatov raztreseni. ker nekatere skupini od-dajejo svoj glas za kakega prii rabljenega domačina (favorite :on». Tak •• favorite son" je običajno kak governer ali senator dotične države, ki ga delegatje te države ali bližnjih držav hočejo počastiti na tak način, da si nima nikakih izgledov, da bi bil zares izvoljen za strankinega kandidata. Vsaka državna delegacija v konvenciji ima svojega načelnika in delegatje bodo nadalje volili t.\ svejega posebnega kandidata, dokler jih načelnik ne reši obveze, na kar bodo oddali svoj glas za tega ali onega poglavitnega kandidata. Iz tega čitatelj račueme, zakaj- a-gitatorji za Hooverja ali Roose-velta se potegujejo, da dobijo že vnaprej "instruirane" delegate. Ako je bil kdo pred konvencijo prorokovan strankin kandidat za predsedništvo. ni s tem še rečeno, da ga bo konvencija zares izvolila. On mora dobiti večino dele^r.-?kih glasov (in v demokratični konvenciji celo dve-tretinsko večino). Ako sta v stranki dva močn i kandidata, je kakšenkrat nemogoče dobiti to večino.' Ako se eden izmed nju ne uda v korist drugemu. stranka dostikrat si izbere kompromisnega kandidata. Strankini vodje so vedno pripravljeno ra tako potrebo in zgodilo se je že, da je bil konvenciji v zadnjem tre-notku predložen kot kandidat in tudi izvoljen mož, za katerega ni nihče pričakoval, da bo strankin ; kandidat. Tedaj govorimo o "črnem konju" (dark horse*. Holding je bil tak "dark horse" in tudi Wilson leta 1912. * Aka pomislimo, da ima vsaka konvencija kakih tisoč delegatov m ravno toliko namestnikov, je umevno, da so konvencije precej ^umne in kričave. Mnogo je tam naravnega in tudi umetno ustvarjenega navdušenja. Letošnje kon-j vencije pa ne bodo le zgolj slav-nost. Mnogo je vprašanj, ki mučijo in delijo obe stranki. Vprašanja podpor nezaposlencem (dole), pro-hibicije, tarifa, mednarodne politike so jako pereča in sporna v obeh strankah. Konvencije manjših strank ne mudijo teh težkoč, ker pripadniki istih so v glavnem složni ;lede svojih programnih načel. FIJS NAZNANILO Dne 15. marca je umrl — Joe Rojane eden najstarejših slovenskih naseljencev v New Yorku. Doma je bil iz Ihana pri Domžalah. V New Yorku zapušča štiri sestre in sicer: Mrs. A. Burgar, Mrs. A. Češarek, Mrs. C. Adamič in Mrs. M. Ganzer. 150 s^an' dobrega čtiva Cena 50 centov Ni še prepozno, da dobite Vaš izvod Koledarja za 1932. Pošljite naročilo še danes na Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York VEMO, DA BOSTE ZADOVOLJNI Plainfield, N. J. Due 20. marc h sem imel priliko udeležiti so- igro "Prisega o polnoči" v Slovenskem Narodnem I)r>mii v Brooklyn. X. Y. Igro je priredilo slovensko društvo Sv. Jožefa. Dvorana j«* bila nabito polna do zadnjega kotička. Priporočati bi bilo v bodoče slovenskemu občinstvu, da bi bilo pri pri izvajanjih iger bolj mirno. Taka igra kot je *I*risega n polnoči" bi naredila na vas še boljši vtis. Nemir pa moti gledalce. še bolj pa igralce. (lovov Mr. Pfeii'erja. n sodobni Jugoslaviji in kulturnih odnoša-jilt slovenskih izseljencev. >je bil vse hvale vreden. Skoda, da nt go-vomik dosti glasno govoril, da bi ga vsi slišali v dvorani. Slov.nske posmi. ki sta jih zapela. Mr. TJlaževič in Ribič. so bile pa izvrstne. Samo naši Slovene* jih pre velikokrat zahtevajo izza kulis za ponovni nastop. \o jn. Slovenei slin žr taki: če mil poilU- prvt. Iioee coin roko. Ako pa vzamemo z dnijre stnmi. sta j»n lahko ponosna, da ju je ljudstvo vzljubilo /.»» pot<>m radio. Nam j«- v resuiei d<»ljrčas p<> vajo. 1'pamo. da s<- spet oirlasita. v krakom! Pesem ''Divja1 ro/ica" sta peli tukaj rojeni Slovenki, prav lepo, ali prebojazljivo. Drufrič več ko-rajže! Za pečeni ''Ko dan se zaznava" je liilo po mojem mnenju premalo vaj. Posem '"Slišalii. sem ptičko pet" je pehr pevka, prav lepo. Pevka ima precej dober nastop. Sonjr and Tap Dam-inpr: Izvrstni nastop, fant š<- tako mlad. je pokazal svojo zmožnost na odru neustrašeno. Rravo! Le tako na-prej! Fjrra '"Prisepra o polnoči" je bila izvrstno i prana. Tvo s,» iprralee vži- vi v vlogo, jo mora izpeljati. Tako j.* prav. pričakujemo, da nas v kratkem presenetite, pridno vročina nastopi. O delavskih razmerah, ne bom poročal. Vsak se v dopisu obregne ob prosperiteto. jaz bom pa molčal. S pozdravom John ("vetkovirh. Willard, Wis. Xiso se posušile solze iim je zaspala, nas pa še čaka. Kakor sem čul. je žena še po oj>eraciji vedno ]>ela. Da je ljubila slovensko petje, mi je dobro znano. Kdor jo je poznal, mi bo potrdil. Xi še dolgo, odkar smo brli na neki z.-thavi in smo skupaj prepevali. Kdo je slutil, da je nam zadnjikrat voščila lahko noč. Mi ljubimo petje, ako ravno nam ni hilo dovoljeno, da bi ti ob krsti zapeli "Vigred se povrne". Mi >mo vseeno storili našo dolžnost, ker tejra nam ne more in nam 110 ho noben ubranil. ■X;LŠe društvo je vsakemu na razpolago, vsak ho dobro do še l in mu bomo ustregli jm naši najboljši moči. Ako pa komu duhovnik prepove ali odsvetuje, ji1 to njegova, stvar. Xaš klub bo zapel vsakemu in sieer po vajah, kakor je zapel po vajah, ko je gospa L. Arh še na domu v kr*"t: ležala. Nik i ji bi» lahka gruda! Arhu in njegovi družini pa izrekamo naše so/.alje. Mat. Dombaeh. Peter Zgaga POGOVOR Z ŽENSKAMI Iz Slovenije. Smrt-na nesreča na trboveljskem kalodvoru. Z vlakom, ki prihaja okrog pol "JI. z Zidanega mosta v Trbovlje. se je pripeljala 14. marca 10. letna kmečka deklica Xeža llni-ilna iz Studenca pri Krškem, s se-boj je imela nahrbtnik in v njem posodo z vinom. Najbrze je bala i"iii:rtlčne kontrole ob plotu ze- lezniškef»a vrta. Kei- stofji ta okraja tik ob pro-gi je pograbilai lokomotiva, ko ^e je zabela premikati, nesrečno dekle "m ji odrezala* roko in nogo. obenem po je tako zasukala, da je Xežik« dobla smrtne po«kopon»-čilu vodstva zadruge je vzrdi lista vit ve obrata pomanjkanje naročil. Delavci so že doslej imeli v podjetju zelo skromni zaslužek — mesečno nekaj nad 400 Din. kar je zadoščalo komaj sameeni za Jkritje najskromnejšili potreb. Ob sedanji ustavitvi obrata ne ve nihče, ali je to samo začasno. ' ali pa je ^ tem sploh konee -kroni- • nih ek-istene. ki ^o se navezale na podjetje. Večinoma so delavci si- I cer člani zadruge, tnre pa vendar vse velika skrb za bodočnost. Vsi •prosijo eblastva. da hi v tej bedi. k^i grozi delavstvu, priskočila na pomoč. Revmatične bolečine V mišicah in .sklepih so hitro odpravljene z linimentom PAIN-EXPELLER DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m čiU itmo ni« članstvo, pač p* ni Slovenci v rmii okolici. CEHE U OGLASE SO ZMERNE Poglavitno pravilo zji moškega, vi se nahaja v ženski družbi, je pa. da nikdar ne govori o starosti oziroma o letih. Ženske, ki ni že >tara mati. ne smeš nikdar vprašati: — Ali •».• spominjate, irospa. dorjo«lka. ki se je završil pred petnajstimi leti.' Tako vprašanje bi ne hilo diskretno. Spomin ž--nske seže kvečjemu pet ali šest lef nazaj. Ako,jo torej vprašaš če ve. kaj j<* je preil petnajstimi leti dilo. ji s tem nehote namigneš, da si ji prisodil nad dvajset let. To hi pa marsikateri ne bilo pov^e.-i. knjii tiste, ki lezeji* v trideset » |e-to. nočejo hiti nikdar nad dvajset I ('t >tare. Kot sem rekel, so izjema edinole stare matere. Kajti pred Tridesetimi nit dvaintridesetimi i. :i pri najboljši volji ni inoghi jv>st.»Ti stara in;iti. Kdinolo tak« lahko meniš »» doirova bila z v;iso materjo sošolea. S tem ji boš strašno ustr«irel. Vsa žareča se bo nasmehnila in rekla : — Ne. z mojo materjo, ampak /. menoj -i hodil v šoto. lUiniti moraš začudenje in >e dostojno pridušiti. da to ni mogoče. Iioš le videl, kako ji bo to pov-šeči.-Tako ji lx\ kakor hi staro mačko pod brado čebljal. V splošnem ti pa priporočam, dragi rojak, da v ž«-n-»ki družbi čimnianje moreš govoriš o h*tih in starosti. Take besede ženskam niso povšeči. l'e ne vsekaš ene. pa vsekaš drugo, in ne vel i ruš /a pravega geiitlemana. \* vinogradnikovi kleti menda no boš o vodi razpravljal. Ln v hiši. v kateri so imeli obešene.-), menda ne boš govoril o vrvi. V ženski družbi zntoraj molči o Starosti. Sploh je pa najbolje, da v ženski družbi molčiš. (V je pet ali več želisk okolu tebe. itak nimaš dosti prilike za govorjenje. Za To same skrbe, kajti to .spada v njihovo področje. To so torej moji nasveti, dragi rojak in če jih boš vpošteval. >e ti ho dobro godilo na .svetu. Toda sleherni ima svoje metode. Jaz. naprimer imam svoje, ker se v ženski družbi jako dolgočasim. Najbolj neprijetno mi je, če me posade tako. da imam klepetavo žensko na levi strani, klepeta vo žensko na desni straaii in klepe-tavo žensko on ost ran mize sebi na-sjirot i. Že eni človek težko odgovarja, kako vraga, hi odgovarja! trem.' Zato sem pogruntai metodo, ki -v ni i je dokedaj še vedno izborno obnesla. Klepetnljfr enostavno \*prašam : — Oprostite, ali ste gospa, ali ste gospodična ' — Ako odvrne, da je gospodična, je nedolžno vprašam: —, Pa imate- kaj otrok ' — Strupeno me poptleda in umolkne. (V reče. da je poročena, jo vprašam: — Ali imate kaj otrok.' Ako odvrne, da jih nima. se začudim : — Kako pa komandirate. da jih nimate.' Ako pravi, da je poročena in da ima otroke, jo povsem nedolžno vprašam : — Kdo pa je pravzaprav oče vaših otrok.' Ta vprašanja vedno zaležejo. in imam ves večer lep mir. 1. DENARNE POŠILJKE Mi ie nad 12 let pošiljamo denar v stari kraj. Za difciarje in lire « sedaj te-le cene: s I »in r.>«» i »tu l.oo., r>iii S | iH» i r\ t|V -;vel med težkimi skladovni. r - { glave skupaj in si važno šepetali i v svinjsko usnje vezanih u.--< • Ta je Fortunat Presečnik." oarjev m med rumenimi akti zem-i Nikoli se ni menil gospod Fortu-ijcknjižnm predlogov. Vestno je nat, ko se je polegla v gorečem -uva! intabulirane prevžitke. žc-| srcu prva ljubezenska burja, za neravna čuvstva naše Marjetico," je razdraženo zamahnil z roko go-sped Foriunat. — Želim, da se preseliš s tvojo posteljo v Nadino so-bo. Spotoma naročim hišniku, da ti pride pomagat, preden postel]e.», — je s poudarkom odločil mož in pogodbe in milijone do!go\,j ženske. Ko je pa prišel na svej j cdsel brez običajnega pozdrava bili vpisani na h run te in hi- slavnostni , petdeseti rojstni d?n domov je pa naenkrat opazil, da st let je živel v srečnem i je njegova žena že hudo postarala, svojo pet let starejšo Pri Nadi je bila prav takrat njer.i žene Evlalijo, ki mu je rodila edin-! sosolka Marjetica, prelestno dekl? ko Nado. H?erki je izpolnila liru zlatih kodrov kakor plavice sinjih Dvaja akonu civentu IG leto. Vestno je o-fljal gospod Fortunat svojih oci: u?ta pa so ji bila nabrana kakor napol razcvel nageljnov on- v ukdanjo -..užbo in s tekom vživv.i | pek. Že vse leto je hodila Marje-nam.zne dobrote, za katere je i tica v hišo. vendar je Fortunat kroela 7. vsem razumevanjem j šele ta dan spoznal, da je deklica njeuova pridna ž. niča.2večer, je dc- lepa. Odslej je pritegnil k vsakc- lal enaibe z dvema neznankama, da jo bila njegova Nada pono.s šestega razreda na Heeju dnevnemu pouku še lepo sošolko in mu je bilo tako toplo pri srcu. ko | je govoril z deklico. F rtuir.it Presečnik pa ni bil le ženi se je kar čudno zdelo, ko se ve-tf n uradnik, temveč je tudi o-' je mož pričel vsako jutro briti in bogatil v svojih mladih letih na- mu ni bila nikoli nobena kravata S J. tikrat še prav uborno književ- j dovolj iepa, obleka nikoli dovolj n ost z dobrim in lepo dišečim: vestno zlikana. Poprej je šel včasih pkom p?smi: "Lilije duhte". Pc- , pj uradnih urah v gostilno na /neje je vestno zbral po arhivih in' prijateljski pomenek. sedaj pa je med starimi očanci podrobne po-j bil vedno že sredi popoldneva dodatke o rokovnjaču Velikem Oro J ma. ni in njegovih ljubicah, pod nas'.c- \ Nekega jutra je srebal Fortunat vom --70 ljubic narodnega junaka", da otme pozabi to narodovo ,-vetinjo. Njegov ponos je bila pa edinstvena zbirka vžigaličnih škat kavo in je gledal ozlovoljeno na rakanski postelji, ki sta stali sredi spalnice, kakor dvoje voličev v hlevu. sol»e. Kakor da jo je udari! kap. je obsedela žena za mizo in kar ni vedela. a!i je bilo to resnica ali le nerodna sanjska dogodba. Da ni sanjala, jo je uveril prihod hišnika. — Sem si premislila. Danes se ne bomo seiili. Kadar vas bom potrebovala. vas že poiščem, — je odpravila Evlalija začudenega hišnika. sama p^ je udarila v jok. Ko se je i'jokala in pričela s pospravljanjem je zJetel z moževe o-niarice na tla bel listič. Nehote S3 je ozrla nanj, ko ga je pobrala. Široko so se ji pa razprle oči, ko jc čitala: Ko plavic sinjina vsred zorečih žit Tvojih učk milina gre, Marjetka, svit. Sredi aktov sivih mislim nate jaz. Sredi sanj lažnjivih bdi le Tvoj obraz. .. Bridko se je nasmehnila žen t pri spominu, da ji je mož pred tc- ^.OHO iiiri .. >:,:,:,'• 1 »iti . . ¥!»-_> ii»* Pri večjih zneskih Izi>t:ii tutk;izujt:in-j«-mnik «l,.|.i p .'.o.;tk:i UM "J lir . lir . sorazmeren pop ms v I' S. IK^rjiu tn.li ln z..j;i\ ii. 11: t Vi« ..Ji J'«• ?' ■ llHsl'ivltr »:«: LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service 1359 — 2nd Ave.. New York. ISJ V. lic, vs3 ci papirnatega ovoja pr-j — Lali, kaj ne uvidiš. da se :ie trt stoletjem pisal prav take p?— ! vih žveplenk pa do elegantnih spodobi, da stoji tu ob moji po- mice. S pesmico v rokah je secMaj vitkov za dame, kakor so jih vpe-! stelji tvoja postelja," je začel n?r- na stol in se zatopila v misli, ljali sele pred kratkim v Italiji. ; vozno mož. — K našemu prijatelju dr. Oro-j Vse io in se nebroj drugih /.a-! — Kaj ti pride v glavo? Dvajset rcpcu stopim in mu potožim, — Knjigarna "Glas Naroda" 216 We%* 18th Street New York, N. Y. POVESTI in ROMANI ,C5 ..8« Ji* .35 JBt .40 j ..«0 j .80 .60 .80 65 40 .60 33 tO .30 ...7U .80 .73 ...60 Amerika, pm nod tloltro. doma iiajiHiIjc ........................... Agitalur (Kersnik) hres...... Atidrej Hofcr ........................... Krnska vcdf/etalka Itelgrajski biser ..................... I trli memven ........................... IHf ii«M*i. mali junak ............. ItalkiuiHko-Tiir.šna vejxka „... Italkanshu Viijnka, s slikami Itoj in ziiiai;n. poveat ............. Blagajna Velikega vojvodo .. Ilelfcjjor ................................... I toy. (romati) Iturska vojska ................. Ileal in dnevnik ................. Ikt/ifno darovi ................. Ito/ja pot na Itledu .......... Ho/ja pot na Šmarni cori Cankar: (»rrMiik l,enard, im»5. Mimo življenja Moje življenje Komanfitne duše Čarovnica ........................................,.2."i Cvettna Borograjska .......................45 Cvetke ...................................................S3 Čebelica .................................................55 frtire iz življenja na kmetih ________33 Drobil, in razne povesti — Spisal Mik'-in.^ki ........................60 Darova na. zgodovinska j»ovest ........JiO llekle Eliza .........................................40 I>almallnske povesti .........................35 Dolga roka ............................................50 I Ki Ohrida in Bitolja ...................... l>oli t orožjem ..................................30 Dve sliki: — Njiva; Starka ' ........(ileško) .......................................60 Devica Orleanska ...........................,.J0 l>uhovni bol ........................„...........50 Dedek je pravil; Marinlui in ikra- teljekl ............................................40 Elizabeta ...........................................35 Fabijola ali eekev v Katakombah.....43 J3 3 .60 M 1.20 .40 .60 L— 75 m j|» I lektorjev mer ...................................30 i Iledvika ...............................................40 1 Hudi fasi. Itt:ig<* duše. veseloigra .73 j Helena {Kmetova i ...........................40 j Hudo BrezdiMi <11. z«-.» .................33; llumorslie. (iroteske iu Satire , veza no .................................. broširano .................................. Izlet g. Brontka ............................ Izbrani spisi dr. H. Dolenca ......... Iz tajnosti prirode ......................... Iz modernega sveta, trdo ve/.. ... Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger 1! zvezka ........ Igračke, broširano Igralec ......... •lagnje............. Janko in Metka 0 Kaj se jc Markam sanjalo .. Kazakl ...................................... Križev pot patra Kupljenika Kaj se je izauslil dr. Oks Levstikovi zbrani spisi ................. 1. z v. Pesmi; Ode in elegije; Sonet je ; Komanee, balade in legende; Tolmač (Le vat i k 5. zv. Slika Levstika in njegove 60 ...60 .60 70 kritike in polemike Trilo vezano .......................... Ljnbfjanske sfHte. Hišni lastnik. Trgovec, Kupei jaki stražnik, Uraduik. Jezični UcAtor, (lost 11-nlčar. Klepetulje, Natakarca, Duhovnik* Itd. Lov m leno (roman) 70 .60 Maron, krščanstvi deček iz Liba- nonu ............................................»j Mladih zanikerneiov lastni živo- topis ...............t...........................75 Mlinarjev Janez .................................50 Musolino.................................................40 Mrtvi Ciostae .......................................35 Mali Klatež ...................................„.„.70 Mesija ...............................................J»0 Malenkosti (Ivan Albrecht) ..........23 Mladim srcem, Zhirka jmve^ti za slovenska mladino ...........................25 Misterija, roman..............................I.— Na različnih potih ............................40 Notarjev nos. humoreska ..................JI5 Narod, ki izmira _______________________________40 Naša vas, II. del, 9 povesti...............90 Nova Erotika, trdo vez .....................70 Naša leta. trda vez ...........................„70 broširana ......................................50 Na Indijskih otolith...........................50 Naši ljudje............................................40 Nekaj iz ruske zgodovina...................35 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z Itojnih pohodov bivšega slovenskega polka ...................1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka ...25 Onkraj pragozda.................................80 Odkritje Amerike, trdo vezano.........60 meliko vezala .............................50 Praprečanove zgodbe ...........................35 Pasti in zanki ..................................25 Pater Kajetan...................................L— Pingvinski otok ...................................60 i Povest o sedmih obešebih .................50' Pravica kladiva ...................................50 Pabirki iz Koča (Albrecht) ............25 Pariški zlatar .......................................35 Prihajač, povest .................................60 *ožigalec................................................25 Povesti, pesmi v prozi (Baudelaire) trdo vezauo ..................................1.— Po strani klobuk ............................-50 Plat zvona ............................................40 Pri stricu .............................................60 Prst božji ...........................................JO Patria, povest iz irske junaške dobe ..............................................„3§ je sklenila svoje premišljevanje in se naglo cblekla. Dr. Otorepec je bil man strokovnjak za živčne in duševne bolezni. Ko mu je Evlalilja potožila svojo bol, je šel zdravnik v zadregi svoji gosti rjavi bradi: — Da, da, petdeset let. Tudi moške rado napade. Tu se ne da ničesar ukreniti, kakor pri vseh bur-kastih zadevah ljubemi. Ko mine mine. Mogoče bo dobro, da ne. bi hodila v?č k vaši hčerki njegova mlada izvoljenka. Poizkusite! Zahvalila se je gespa Evlalna za dober svet. Kakor so ženska v takih zadevah navadno zelo temeljite, je šla Evlalija še tisto opoldne pred licej. da takoj ustavi fcuxr j etične pesete. ••Kaj me vara oko?" je podvomila Evlalija, ko je videla nekega moškega sprehajajočega se pred cOlu. Ko je prišla blizu jo je zazrl tudi mož Fortunat. Ves razdražen je siknil med zobmi: — Kaj vohuniš za menoj! Sram t^ bodi! — in je cdhitel v stransko ulico, še preden mu je žem«. mosla kaj odeovoriti. Vsa obupan:, it počakala gospa Evlalija Marjetico in ji rekla, da je gospod Fortunat nevarno obolel in bo odslej hodila Nada na njen dom. Ura jc šla že na dve. ko s:a s hčerko še čakali s kosilom očet^. Zaman sta ga čakali, saj se jc vrnil šele pozno v noči domov — pijan. Drugo jutro se je gospod Fortunat .-pet gladko obrii in odše! v urad brez besede. Opoldne je prišel bre/s zamude h kosilu in tud; popoldne je šla njegova pot naravnost domov. Marjetice ni bilo. Čakal je poi ure in listal nervozno po časniku. Pogledoval jc vsak hip na uro. NTič več ga ni vzdržalo v sobi. nagrabil je klobuk in odhitel ven. Vse noč je prečula gospa Evlalija in zaman čakala kdaj se vrne mož. Očitala si je. da ni prav rav-j nala z nesrečnim zaljubljencem. Ko ga tudi ves naslednji dan ni1 bilo cd nikoder je naznanila zadevo policiji. Tam so ji pokazali suknjo in klobuk, ki so ju našli eb reki. — Moj nesrečni Fortunat! — je kriknila žena in se onesvestila. Čez tri dni so potegnili iz voce napihnjeno truplo bivšega gospoda Fortunata Presečnika. Iz trdno stisnjene pesti je gledal kos pa-; pirja. Ko so mu pest razklenili so ugotovili, da je bila na papirju j slika vseh gojenk šestega lice j a. i Okrog Marjetkine glave pa je bil narisan z rdečilom srček. Časniki so pisali, da se je gospod Fortunat Presečnik ponesrečil na •prehodu, tudi Marjetka ni izvedela resnice. Zaradi literarne zgodovina pa sodim, da je bila moja dolžnost zapisati vso bridko resnico. (Janko Kači ROMAN RUSKEGA DEKLETA FRANCOSKO SPISAL CLAUDE ANET BIVŠI VODJA HABSBURSKE PISARNE Prva ljubezen ....... t*o gorata in dolinah .50 i Te dni je umrl na Dunaju 88 letni bivši tajnik cesarja Franca Jožefa dr. Fr. Schiessl-Perstcf/. eden najvplivnejših mož nekdanjega dunajskega dvora v stari mo-narfiiji. Služboval je naj preje pri poslaništvu v Petrogradu. potem v Teheranu, Carigradu in 1895 je bil imenovan za avstroogrskega poslanika v Beogradu, kjer je deloval štiri leta. Od tam so ga poklicali na dunajski dvor, kjer je pos't.1 tajnik Franca Jožefa in ostal to do cesarjeve smrti. Kakor vsi dunajski uradniki, je bil dr. Schiessl zaupna oseba in je do zadnjega o-hranil službeno zaupane mu tajne. Pravijo, da je v zadnjih letih! pisal spomine, katerih pa ni sani objavil. 36 Po|M»j si je njrle thil. Mlad. gladko obrit, plavoas rko nepravilnih potrz. torta '/- razumno i^lavo. voril jc z vnemo. "Ost-m 4ni ><• ho drža'." si jo a si je ukradel da je poklical Natašo k teV- fonn. (iovori.1 j«* nekaj rasa z njo. ji naznanil svoje potovanje v Petrourad in skorajšnjo vrnitev. "O priliki moje vrnitve pripravite -■!■>-vesno pojedino, tisti vi'eer morava sve»"-aii-liostno obhajali. (>i» bregovih Xeve brun veliko na vas mislil. Ne pozabite name." Zvečer se j«1 vračal peš domov v iio*el Bil je zelo truden in se je bal zadnjih n?- ■/ Arijano. Zopet i;a je čakal boj. dasi je !•:; tako truden in >o biie njem \*t* moči iz«"n>a ne. Odprl je vrata svojega -lanova-ijM > občutkom ki-otih-a zverin, \ vet lovi^njfVi barve s širokim. čr«'šnjevordi'-"-im i;, ph'snimi čeviji z visokimi ]»■ 'djiftniki. vratu je bila lahka bluza globoko izrez*,:::. je so i»ili na tilniku zvezani -trakom iste barv«' in so ji padali po hrb-u. plečih in prsih. Nad ušesom ji j«' tičala kr-vavord«'ča i«»ža. — l»ila je izredno vesele volje, kakor da j«' pozabila dogodke pr<*j-šnje^a dne in ni bilo ^rozečena prihodnjega «lne... "Ali sem ti všeč.'" je vprašala in se mu s kavalirsko kretnjo približala ter se lun kakor gospodje *^lohok«> priklonila. Konstantin jo je začudeno pogledal. Neka docela nova Arijana je stala pred njim kot zapeljiv, objesten deček, očarujoč paž iz Shak«'spearjeve drame. Z njegovih napetih ustni«- se je morala vliti vsak čas po-vodetij iskrovitih besed. Konstantina je vzra«lo.stila misel, da bo ta nova preobleka podelila zadnjemu večeru nepričakovan nastrej. "Krasna si. Takoj dani prinesti kavijara in Šampanjca." Arijana je čudovito dobro igrala svojo vlo^o. Duhovitost in veselost sta kar kipeli iz nje. Hkratu se je sklonila h Konstaii-tinu in i^a vprašala priliznjeno. * Prosim te, veliki knez. povej mi. če me boš ]H>zneje nekoč, ko bos^pozabil, kako ]>o-redna sem bila, in ko se vrneš, ali me boš povabil enkrat na večerjo.' Oh, samo na večerjo. i uganil, kaj neki mu ima razodel i mlada dekii-«-a. Ker je )>oznal neizmerni Arijanin in nos in njeno sanmzavest. >e mu je zaztb lo. da je prijel na i umrl;'., ka-ker «la bi n;.; t<> i> I. i i: i ; !, ,l»i •_;•: i i ]i- "i -liii'oil:!. 1<. skrivne^!, ki mu i * ■ h .1 raz«»d»*t i ■ eb' ur kVu-\ XXII N;i-i dn j< _ i jutra. je bil «lan, sta se /.ii'o«laj zbiidila. -IV l"»'bruar-ki Kon-'antin je »r\ i vstal. Sele k'. Se je oblekel, -e je \r: I jana rešila p*»>telje. Sedla je iia >to]i. l- .Ha ■iiajsia i M 1 \\ n-"*lldo\ a! • << i raža- K o -i et i - - lii'Di »,ti animu. Ki je v/, ozadja -<»iie li,jeil<» tlla/eSiUo. oll"«'šk«» >!llllie joco >e \ bledi okenski svelii bi. Mila ji' zatopljena v >voje delo. vala je adle v sobno tišino. Konstantinu j«' bil«>, kakor da mu je sree zastalo, kakor da j«* prostor napolnila žareča svetloba in i;a neizmerno razširila. — Mislil je, da se zruši. V istem hipu. k« je slišal njene besede, j«' vedtd. eni 11 f«iuu >i ^e rnlporedal. ^reči. da bi te ta dva otroka imenovala nvojejr« očeta! # Krik o t»-m ni hotel ničesar -dišati. Ni več mislit na to. kar bi moglo bili. Nobene ljubezni ni čutil do svojega očeta, katerega pa *e je še vedno dobro ttpomiajal. l#ori Njiloli ni vedela, da njen oče še živi. Navadili so jo na mi-»-»•1. tla je ujmi oče mrtev . . . Slučaj pa je nanesH. tla je prišla v njegovo hišo. da bi vzgoje-vala otroke, ki so bili njegovi sestri in brat. Meil temi je bil sin: kako je to napolnjevalo Marijo z jezo in zavistjo — Lu vendar ji ui bilo nič nuir! . Marija s4»di, premišljuje in čaka. da se xrne Krik. Tedaj \>ta-iie in gr«* ž u j Lili v hišo. Osmo poglavje. r»'čuo pri- In danes vama hočem vse na Nekaterikrat sem že bila s Cecilijo na grajski pristavi, kjer naju radi vidijo. Gospodinja naglo stepe smetano — saj veš. kako rada sem jo vedno jedla, lick I a mi je. tla je bil njen oče slaven slikar. Velika slika grofice v sprejemni sobi je takoj /.budila mojo pozornost in slikal jo je on. In še posebno ta soba! Velika dvorana v baroko slogu, s težkimi, zlatopretkani-mi rdečimi zavesami — zares, svečano f>e mi je zdelo, ko sem prvikrat prišla v to sobo. Stara Vcrdinova sta oba mrtva. Kapela a* romanskem slogu se dviga nad njunim zadnjim počiva I iščem. (■ robni ca družine se nahaja v razsežnem. krasnem parku, ki je najlepši, kar sem jih še videla. Cecilija pravi, da je poleti vedno m nogo gostov na gradu. Zdaj je bolj tiho in vi*sela sem. Na vsp se moram še privaditi. — Kavnam s<* po tvojem nasvetu, da gavorini. kolikor moreni malo, foliko bolj pa. opazujem. Vendar mi še mnogf» primanjkuje! Prvo plačo, ki j<» dobim prvega, ti jK»šljem. Nekaj bo dal tudi Krik in za zimo dobiš od naju lepo zimsko suknjo, katero moraš na vsak način imeti. Tukaj in* potrebujem nobenega denarja: nimam niti priložnosti zapravljati. Pozdravljeni, moji drajri! Pišite mi kmati. Tudi Krik — drujrače ne mu«* brati mojih pisem. (Ktani zdrava, dr.^jra mati. in pazi ii;i>*>. Saj je Iloza do-gosptMlinja in Ti more odvzeti marsikatero delo. J*r«»sini. j *>z«ff a vi vse! Vama pa. moja tlrjipa. iskren pozdrav! * br; Vašji l.ori. (I>alje prihodnjič.) PRIMORSKE NOVICE šla in da moreta hiti psati » V Višnjevku v llrdih je umrl . da sta sredi neznanih razbojnikov I Ve« i \ s. -m vam povem, da *eiu zdrava, samo veliko lire j • N Mar; tl«WM. go>ulni.-ar in , v smrtni nevarnosti. S okrajno si-peiie., ).- imam za vama. ker š. le s. daj v-ui. kako vaju ljubim. • V«M» KrLstančič. P«-J I* >ta se nezn.inci-ma iztrgala iz in |m» gozd u ter p.. Dijani in po Šeku neizmerno hrepene-i oW^ J'" l>il r» »»»area ob veliki mle-' mk. začela bežati po stranski po-; nje. Vsl.sl katei-e-a ,,rxt. „«„.j nist m. mogla spati. Toda vm- I IjmUtva. eeprav je teda i j ti ter se skrila v t emi. Seda j so t u- ! nič ne pomaga; človek se mora premagati in mrditi na to. da j 19 ■»»• pri-idi neznanci zbežali iz vasi in sej ii i/, raznih briških vasi. i/. Vi-| hitro odpeljali proti fiorici. Ta, ]»a\ske in St»ške iloline. — Pokoj- strah je očeta Ivana . zdelal, i Vence Kristatičič je bil blair in nisem več otrok, ki bi vedno visel na predpa>niku svoje mate re. Tako je tudi rekel stari delav«*c Trzin r, ko sem se poslo- \ da « d njega in je na meni ojtazil. kako težka mi je bilo loči-j111 x «*ncc ivristaiicte je tev t> tem dovolj! i priljubljen mož. zelo kršt-an^ko in Vožnja / vlakom mi ni nudila nič posebnega. |nahnIno vzgojen. Pobrala :»a ga je Ko som prišla na postajo, seni pogbslala za voznikom, ki preajr.Nl«j bolezen posledica sirarne naj bi peljal na Hineljuik. Za j»o-tajo je stal lep. majhen llM- ki J1' "kupaj s svojim Ce- lovški voz. Vprašam. in takoj sem našla pravega. Kep vožnja je bila. mati; vedno -»kozi gozd. Tudi ti bi ga bila vesela, ako hi ga videt a. Vožnja je vzela nekako pol ure. Sedli j ič zagledam grad. Mati. kaj takega še nisem videl. Kot pravljica se mi je zdelo. tla. In»iii stanovala v tem gradu. Priložim ti njegovo sliko. J e;» tega nad %-se lepe. Huntre oči. ki trna-. .» skoco iidu ški Na prvi jw»g|ei| -.,-iu s.- zaljubila vanj. /daj iIm-K ljul>.*siiHUur. Nayaja celi hiši. j.- razbur- it ill /.elo. zelo trmoglav. i ». ni Čutlno. kajti zelo je razva j. u. Mtokar je ImhI.n-j dislič velikega posesetva. Zdi se nii koi majhen prtxiolooasletlik. I"či se zelt. lahko in ra.la ga učim. i-Nudi aie v< Asdi njegova raztresenost moti; preveč se rad itrra. Zdaj pa ti moram š«- predstaviti moji učenk i obe konite-si Komtcs.1. Tekla, starejša, ki je stara štirinajst let. mi n< uiraja pi*m4hio. Zelo jc hudomušna, ponosna iu mL-li. tla mi iz i a/a kako mihist, ako se uči. Že -sotlaj izprevidim. da, boni ime la ž njo veliko pokoro. Zelo je lepa iu je popolnoma podobna svoji materi. Popolna. majhna dama. Komtesa Cecili ja, stara ilest t let. je zelo ljubko dekle y nežnim, bledim obrazom, ne jH»s»*hno lepa. toda z«*to ]>rikuj>-Ijiva Nekoliko šepa vslcd \netja v kolku. Mati vidno kaže tla ima rajši Teklo, s katero -e more z njeno lepoto {tov.sod po stavti. Cecilija j*»jrosto joka: čuti in trpi. Tudi Tekla ni ni.' prijazna ž njo. |)o mene ima Cecilija veliko zaupanje, ker j. izprevidela, tla čutim ž njo. Imam majhiKi so|»t> jn.leg sobe komtes. z razgledom nn park. Zdaj pa moj dnevni r.sl: < >h šestih zjutraj vstaneni. ker sem o«l doma vajena zgodaj vstajati, pregledam svojo oble ko vsak dan. kot si me naučila ako manjka kak gumb. nat< se pripravim na poučevanje ali kaj pišem, kot na pr. to pumo d enajstih dn dvanajstih učim malega Otokarja. med tem pal deklici delate ročna dela ali pa igrate klavir. Ob en je kobilo — vsak ilan juha. pečenka, -zelenjava, kompot. moč nate j.sli, sadje. Tako vidiš mati kako dobro živini. Zdaj s. gotovo veseliš, tla si izbrala pravo mesto za mene. In vse mi ugaja- S kom me je sram povedati, kako slastno j«m, ko vi dim, kako malo je grofica. Posebno prijetno ni pri mizi. Popoldne zopet poučujem do petih, tedaj je paiik končan in zopet imamo čaj. Zatem gren z otroci v park na izprehod. Po onnii uri je čas moj. Včasih berem, pogosto pa sem ta ko t rutina, tla že ob tie vetih ležem. Tak je približno — seveda z nekaterimi rzpremeinbami — moj dnevni potek. Mislila sem si. da bo težje; za se*laj samt lahko rečem, da nima.ni najma-njšega povoda, da bi se pritože vala in da sem vesebi, da sem kaj takega dosegla. Grofico le malo vhltmh; za otroke se pr«v malo briga. Po-polrlne w> pelje navadno na izprehod ; vzame s seboj kdaj Teklo iti Otokarja. nikdar pa Cecilije. In to so mi najljubše ure. ko som sama z otrokom. Cecilija je zelo muzikalična in pora-Jbive od»otx»ogt drugih za igranje. tom jirestal jesfiii leta P'2'i. l»ilo je takole: Neke noči jeseni tistega leta so pridrveli v Kri-tančičevo hišo neznani tujci iu zahtevali risI:iMtr: '39. aprila na iin*lcrni ladiji SA- TIKNTA na Trst. l*ri|»>ročliivo i::, one. ki hočejo vzeli selmj svoj a\to m.J>■ I iu za |Hituike z velikimi •iruži-nami ali ««I.il<» j>rllja^4i. 1».. Trsta razred #l»«o. . Turistovski ra/.r«tl . ni*r«-i| ¥l."»o. . Keiur karta «1»» Trsta ra/.r«-if ^HM. . ltiri-1 • iti razred . - razrcil ¥"_To—. t. maja na orjaškem iurnikii -r.KUKN": Alti A •«! fuuaril Unije. 1/. vrline kabine. i/U>rna hrana. fiii.i iHistn-žlia. «»l»i!«« z:il»aW. Karta «1« Ljiililjan«- $1»l",.s|. Ziisrcl»a i::. •li» Trsta Itetiir karte; .!•• LjnMjatie ali Zii.^n-ba sw;. . » ln» glavno -Lujmo \f-toyanje na fr:iin-.^ki liniji.. 1'eiie >:i ."t. razrvtl • kakor s. a'»rila. 15. junija \ r-ii -lavni i/.t.-t na Cuitanl Liniji iti sii-cr z»|n-r na ;>;.i-nikii l:KICKX«;AlilA. «*eite za raz rtil iste. kakor 4. maja. Akti žflite potovati s kakim drugim parnikom ali ob kakem tiru-cm času. Vam lahko in radi ustrt-žcnio. ker zastopamo vse važtic linije, i'isite po naš vozni re«l in rcnik kar*. Potnike, ki ral.ijo Permit za jM.vr:.-tek v Z. I opozarjamo, tla se pravočasno jtrijavijo in vlože i>rošnje ya Permit. Za vsa lia.Ialjua pojasnila pišite na - LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service 1359 Second Ave. New York. N. Y. RADI BOLEZNI SE PRODA POSESTVO, ki meri S hkta. S a.. ">7 kvt. m.; v Alokronojru, Dolenjsko. .lujroslavija. lliša meri Hi."> kvt. ni., jrospotiai*sko poslopje S kletjo. 10 kvt. III.. 1 kozolec. -KI okna 1 kozolec ti oken. vrt. kegljišče, betoniradi v. svojim avtom tudi znani doktor m. Orone z |>. bro\e-Kajpada s.- je pole«r »»draslih miteplo tudi vse polno rath»\-etliiib malih |>a«rlavcev. ki pa nis4. mo-•rli tako bli/n /raven, da bi v se vi-deli. Zato .so n>*katt*ri .sple/ali na najbližje fijrovo drevo tik za hrbtom »o^|hh|ov in druirih ^letlal-eeV. Nil telil figovem tll"**Vesu. s katere-ra 4»troei res dobro videli. se jih je pa nabralo toliko, da se je drevo [»od težo žive in radovedne drobuia li zlomilo iu padlo 1 otroško kopi,-o in fipro vred na tr<»s|H>de in 1 judi. ki se tam s|>otlaj stali. Drtijri otroci, vitleč nez^otlo svojih tovarišev, pa so bušili v jrla-sen smeli. Pa tudi ta škfnioželj-most je bila kmalu maščevalna jm roki tir. I). Otoneja. k i -jra ja snieh raztojroril. k.-r je mislil. »|a l judje smejejo njemu. Zgrabil je kol od trte in začel udrihati po hrbtih radovednih gledalcev, katerih radovedna žilica je bila s tem ohlajena. KDO VE KAJ o mojem možu Frank Zaplata, domu iz.St. Petra na Krasu. Urala sem v časopisih, da je 1. marca umrl v bolnišnici. .Tez in njegovi nedorasli ortroci hi želeli kaj slišati o njem in zato prosimo one. ki kaj vedo. da nam sporoče. — Jose-phina Zaplata, Dolnja Cosana, No. 23, St. Petro de Carso, Ve-nezia Giulia, Italy. (2x 2S&20> Varočlte se na **Gias Naroda" -največji slovenski dnevnik t Zdrn enih državah. /- ----\ CENA m DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOYENE READER) Stane tamo Naročite ca pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 West 18th Street New York City -C SHIPPING r/ NEWS 29- marca: »w .iraa'trilaiB. Boulogne sur .Mer Kotlerditnt 31. marca: lluuiburK. Hamburc. Ch»-rbour« t. aprila: majotic. cherbourg 2. aprila: Milwaukee. Ilaml.urjf C,herh4.iirR \i.ltnuam, Io«ji..Krie sur Mer. Uott»T-uaiii Eurui<>, Cherbourg. Kremen 6- apriia: A>iuiiaula. Cherbobrg f. aprila: l»*ui!s< hiar.Q. Ilaml.urg. Cherbourg 8- aprila: rte France. Havre Olympic, Onerbourg 9. aprila: WfiiOum, Itoulo^ne sur Mer. R.>tt-r-«ua 13. apri'a; Br«-m-n. Cuerbourr. Bremen 14. aprila: •Nr* Voik, Hamburg. Cherbourg 15. apnla: Maitrei.i n:a. Cherbourg 20. aprila: Kut o;urg 23. aprila: < *lf\ «*la»Hl. Ilsimburg. CliArlMinr^ SliilriMlam. I^>ul->gue aur M .-r. Pol li-rdiim 27. aprila: Aquiiania. Cherbourg ?8. aprila: II.. uilMirg.. Hamburg. Cht*rUnir| aprila: C^ltimliti«, eherhiMir^, Bremen lloitifiie. (;ii«.rtH>urg 0. i prila: He Knili.-e. Havre Vo!^ti inpic, Cherbourg 7. maja: Mauritania Cliertioursr, I'ottei dam. lioulijenv sur Mit. it.i-ter-Jaiu 12. maja: Kur>>|>.i. Clierbourp. Hretn^n .\f w York. Cherbourg, Hamburg 14. maja: Paris. Havre AlUilania, 1'herl»r.iirir Vt-emlam, l^jniocn«* Sur M«-r. Bu.t. Cherbourg, Bremen Vuhanla, 1'ubrovnik, Trst 19. maja: AII..11 li.Ulin. Cht-rliourg, ll.unhurg 20. maja: I l-.iiieri--. Chc-rb»>urg 21. maja: HMiu n. Ch»-rl«ourg. Ilomcn ritat« Ii4.un. lC->utogiie su: M-r. K« t-t«-r«l.i m 25. maja: U« I'-iiK tria, Clierhourff 26. maja: 11.»ml.ure. Cherbourg. Hamburg 27. maja: F-atue. Havre ul>ni|»i«-. Cherimurg 28. maja: Kuropa. «"li»-t bourtr. Hreiiien V«»l,-u lam, lV>til<>giie Sur Mer. H-'tt'-r- •l.i rn St. I^.uis. Chebourg. Hamburg V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parniku 1LE DE FRANCE 8. APRILA (U !\ M.) 30. Aprila — 3. Junija DE GRASSE 5. Aprila LAFAYETTE lli. Aprila — 21. Maja 3. razred do Ljubljane in nazaj od $174.00 naprej Za poj is'iila in potne liste vprašajte niše pooblaščene agertte 'cJreiiek 10 STATE STREET. NEW YORK MAJSKI IZLET V STARO DOMOVINO na znanem orjaškem parniku BERENGARIA 4. MAJA 1932 Naši potniki tega izleta bodo dobili izbrane kabir.e. P3 domače pripravljonj hrano, ob.lno zabavo i n številne druge ugodnost:. TREBA JE, DA SE ZA TA IZLET TAKOJ PRIGLASITE Prihodnji izlet na tem parniku se vrši pod osebnim spren--stvom rojaka A. Kollandra. Po natančen opis s slikami o teh izletih pišite na: LEO ZAKRAJŠEK GENERAL TRAVEL SERVICE 1359 Second Avenue New York, N. Y. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO * se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. \Sth Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN