PROSVETA I Di % GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ______• —----------------- - ~ -•—■------—~ ^ ■ ■"-• . X. . ....T Ursšattd le im mi S. levašala Am geeth Ufiiili Av*. Chieago, IU„ torek, 16. avgusta (Auguat 16), 1932-M (kitTrmr1!^!«?^ ■mL STE V.—NUMBER 193 ŠPANSKA »EPI BLIKA OBLIKO- Velike demonstracije v Madridu. Sevilhki poslanci sahtevajo deportscljo monarh letov Madrid. — Krog stotisoč ljudi ee je udeležilo demonstracij v Retiro parku, kjer so proslavljali poraz rebelnega gibanja, čigar cilj je bil strmoglavi j en je republike. Predsednik Zamora je ob tej priliki podelil nagrade in odlikovanja lojalnim uradnikom, ki ho se najbolj odlikovali pri zatiranju monarhistične revolte. Major Arturo Mennendez Lope«,, direktor javnega varstva v Sevillu, je bil odlikovan z zaslužnim križcem, sevillski župan Fer-nando de la Banedra pa je bil proglašen za častnega meščana. Krog dvesto drugih uradnikov in vojaških častnikov je dobilo nagrade v denarju in odlikova* njih radi odločnosti, ki so jo pokazali pri zatiranju monarhistične revolte. Ves Madrid je bil v zastavah. Vršila se je tudi velikanska mi-litaristična parada, katero so o-pazovali predsednik Zamora in člani kabineta. Generalni državni pravdnik Martinez Aragon je naznanil, da bo zahteval smrtno kazen za ge-narala Sanjurja, voditelja revolte, in druge zarotnike, ki so bili aretirani, na podlagi zakona, ki določa smrt za upornike v armadi. Seville, 16. avg. — Sevillski poslanci in tukajšnji mestni svet so sklenili apelirati na vlado, naj deportira monarhiste, ki so hi)i aretiran! po teJatovTJiinf rt volti. Dalje zahtevajo razpust vseh aristokratskih klubov ln drugih organizacij, o katerih je znano, da delujejo proti republiki in in za restavriranje monarhije. rudarji Šerif zastražil ceete, da prepreči zunanjo intervencijo. Rudarji urgirajo državno konvencijo, ki naj M preklicala mezdno pogodbo TaylorvlHe, lil., 16. avg. — Da prepreči intervencijo zunanjih rudarjev, je šerif Charles Wie-neke deputiziral krog 1,600 državljanov, ki so zastražili vse ceste, ki vodijo v to naselbino. "Vsi rudarji, ki hočejo delati, v okraju Christian, bodo dobili zadostno protekcijo," se glasi šerifov proglas. "Moji deputiji bodo gledali, da se ne bo nobena nepoklicana oseba vtihotapila v ta okraj z namenom, da ovira obrat premogovnikov." Šerif Wieneke je pod vzel to akcijo, ker ao se pojavile govorice, da nameravajo zunanji rudarji organizirati pohod na Tay-lorville. W. C. Argust, upravitelj Pea-body Coal Co., je dejal, da bo kompanije obnovila obrat v tu kajšnjib premogovnikih in upo-slila krog dvatisoč rudarjev. BenM, IH., 16, avg. — Rudarski komitej, ki vodi opozicijo proti mezdni lestvici, je sinoči sklical shod, na katerem jo bila sprejeta resolucija, ki urgira sklicanje državne konvencije, katera naj bi odpklicala pogodbo, ki so jo pred krotkim podpisali uradniki United Mine Workers unije in operatorji. Rudarji ao na tem shodu izjavili, da se ne bodo vrnili na delo na podlagi lestvice, ki določa redukcije dnevne mezde na pet dolarjev. Shoda v Befhldu se je u Iz primeroma majknAk investicij eo naraatla ogromna boga-etva. Napihovanje kapitalizacije najljubši spori Poravnava rusko-japonskega spora I Rusija ne bo odpoklica la konce-aftj glede japonskega ribolove ob padfMhom obrežju Ottawa, Kanada. — (FP) — Zgodovina finančnih manipulacij v Kanadi, posebno v povojni dobi, se ne razlikuje od prakso v Združenih drŽavah — ali kjerkoli, Je to povest ogromnih profitov, ki oo dobili odsev ne le v rapidno naraščajočem bogastvu modernih korzarjev, ampak tudi v fizznčni strukturi rasnih korporacij, kzr pokazu-je nekaj slučajev. *Noka investicija is leta 1984 v zneaku $3853 pri $nperial Oil Co., podružnici Standard Oil, jo bila 1929 vredna $49,280, Da prikrije velike praflte, jo družbe poleg denarnih dividend šestkrat razpisala bomph delnicah in delnice razmnoltla. Moskva, 16. zvg. — Včeraj jo bil napravljen nadaljnji korak v prilog tesnejšim prijateljskim odnošajem med Japonsko ln sovjetsko Rusijo, ko jo sovjetsko vlada naznanila, da jo bil dolgoleten spor glede pravic rlbolov-stva ob paciflčnem obrežju poravnan. Na podlagi poaebnega dogovora, ki jo bil včeraj podpiaan, Rusija no bo dala na dražbo krog trlato ribolovov ob tom obrežju ter Jih Izročila ponudniku, kl obljubi najvišjo oono. Dogovor ostane v veljavi za štiri lota, kzr pomeni, da bodo Japonci aa to dobo obdržali konooiijo. Sovjetska vlzda jo včeraj' tudi zanikala poročila o mobilizaoi ji ln koncentraciji vojakih čet v bližini mandžuroke mojo. To kaže, da oo jo napotoot, ki jo prevladovala med Japonoko ln Rusijo zadnje rneseoe, polegla. Bo« ton. — (FP) — Glasilo brezposelnih tiskarjev 'The Boston Times" pravi, da stroji niso krivi, če delavce mečejo na cesto radi izboljšave produkcijskih metod. Krivo je to, ker nimajo delavci nobene koristi od strojev, ampak samo podjetja in njih delničarji. "Times" sugestira, de bi ee moral deliti dobiček od vseh novih iznajdb med iznajditeljem, ki naj bi dobil 10%, ostalih 90% pa enako med prizadetimi delavci, bodisi v redukciji delovnega časa ali v zvišanju plač, in podjetniki. <><1 iznajdb sedaj spravijo podjetniki 90% dobička ali kori-"ti in ostalih 10% iznajditelj, delavce pa brcnejo na cesto, pravi "Tirne*". Ker so Individualnimi/.najditelji sedaj Že redka prikazen, pač pa se rode iznajd-1*' v laboratorijih velikih korporacij, kjer delajo strokovnjaki in znanstveniki za mesečno plačo. gre ves dobiček od iznajdb podjetju, to je delničarjem. Delitev dobička od novih strojev, kot jo sugestirajo tiskarji, ni nobena panacejs za 'tehnološko' brezposelnost. Sugestija le pokazuje enostranoet sedanje ekonomske uredbe, ki peha delavce bolj in bolj navzdol, na-**'Mo da bl bil vsak nov stroj "topnica k napredku in olajševi tivljenja za vse človeštvo. Pe-nac. ja je v socialnem lastništvu troja, ki bo služil vsem, ne aort*' posameznim lastnikom Indu-atrijc. Policaj, ki je ustrelil veterane, misterijosno umorjen Washington, D. C., 15. avg. — Policaj George Shinault, "ki ni mogel speti, ker je v zvezi z evikcijo bonusne armade ubil veterana Williama J. Hushka," je bil sinoči na zagoneten nečin ustreljen. Umor jo bil izvršen v bližini bivšega veleranskegz šotoriščz, kjer je SMnault ustrelil čiks-Škegs veterana. Prvo poročilo pohelji se Je glasilo, de je neki zamorec oddal usodni strel ne policaja, toda kasneje se Jo izkazalo za neresnično, Shinault nl mogel Izbrisati spomina na umor veterana. "On Je bil že tretji človek, kl sem gz ubil," je dejzl, "todz kadar se spomnim ne to, me prevzeme groze, da ne morem spati niti misliti." KatetlrofaloB orkan v Tomm Sedemnajst ljudi ubitih In go ranjenih Hocld Toi Jati ■ New York. — Radikalna ro-1'JOMa revija "World Tomor-katero Je 1917 usteaovil, •>orman Thomas in je izhajala] Za obrambe zamorskih fentev London. — Med nerodni boj se svoboditev osmih zamorskih fantov, ki so bili obsojeni ns smrt na obtožbo, ds so posilili dve belopoltni dekleti, Je dobil ssslombo tudi v Angliji. Te dni Je bil organiziran komitej zs obrambo Obtožencev, v katerem so Bernard Shaw, H. O. Wells, Juliua ln Aldous Hulep, John Gelsurorthjr in druge prominen-tne osebnosti. Slučej teh ssmorakih fentov, ki so bili obsojeni v smrt na o-lektričnem stolu ns histerični obrsvnsvi, ko Je zunsj sodtščs tulile drhal in grozila z linče-njem. pride pred zvezno vrhov- no sodišče v oktobru. ^mm mesečno, je poztale tednik. Revija milltantno zagoverje pod-flzem in v socialnih ter poUUč-nih vprašanjih sestope aocisll- stične smernic* Houeton, Tez., 16. avg.—Tro-pični orkan, ki Je včeraj divjal v južnem delu države, jo zahteval najmanj sedemnajst življenj, veliko število ljudi pe je bilo ranjenih. Orkan je povzročil tudi veliko msterlalno škodo. Komunikacijske zveze so pretrgzne in radi tega oo poročila pomanjkljiva. Teksaško obrežje med Gal-veatonom in Freeportom Je najbolj prizadeto. V Gzlvestonu Js orkan podrl več hi|. Orkan ao apremljell silni deževni nalivi. Eegle Loke, Tez„ 16. avg.— Zupan W. E. Wilford ae Je obrnil na upravo Rdečega križa, naj priskoči ns pomoč fsrmarjem, katerim Je orken uničil pridelke ln Jim sedsj grozi strsdenje. Skoro vsa letina rita je uničena in bombažna polja so utrpela veliko škodo. nili, ko so bile proti nJim poola ne federalne čete. Cilj delegacij«, katere Hoover nl hotel sprejeti, je bil, da Izve, ali namerava administracija z oboroženo silo Ustrahovati brezposelne, ki ae borijo proti atra-dznju, in auapondlratl vae civilne svobodftšine. Anderson jo izjavil, da je predsednik adoptl-ral nevaren preoedent, ki lahko uniči fundamentalne principe ameriške ustave. Ostali člani delegacije ao bili James Rorty, Weldo Frank, Quincy Howe,.4t>rofeoor -H, W. L. Dene, John B. Wheelwright, William Jones in E. E. Cohen. •Prišli smo," je dejal Dana, "da vprašamo predsednika, da 11 namerava nadaljevati s politiko terorizmz, ako namerava vladati Ameriko kot cer Rusijo ln MuseoHni Italijo. 'Zvedeti smo hoteli, da H bo na zahteve brespoeelnih odgoverjal o kroglami namesto s kruhom. Ako Je Uko, tedaj zahtevamo, da to jasno ln glaeno pove, da ga bo slišala vsa Amerika." Rorty, kl ss je udeležil bitke v Argonlh in Je bil odlikovan s hrabrostno kolsjno, je dejal, "da vlada noče nič elišatl o na sičevanju brezposelnih, ima pa dovolj denarja za krogle, bombe in drugo orožje, ker hoče poka-zatl sVojo barbarsko silo napram neoboroženim moškim, ženskem ln otrokom." Teorijo O koemifuih žarkih •vržene Stuttgart, Nemčija — Erlch Regener, profesor tukajšnjega tehnološkega Instituta, Je spu-spuatil v stratosfero bslon, o-premljen z aparati za merjenje koamičnlh žarkov. Balon Je dosegel vldlno «2,000 čevljev. O-stal Je v zraku vsč ur, nakar Js podel ne zemljo bres vsekih poškodb. Fotograflčne plošče ln drugI opereti, kl so bili v balonu, ao pokzzali, ds ae gostota koamičnlh žsrkov zmanjšujs v stratosferi, kar Je ovrglo dose danjo teorijo o kosmičnlh žar kih. Prvotna investicijo pri Ogli« vie Flour MIH v snesku sto dolarjev je do 1928 naraotla na tri tisoč — to oe tiče navadnih (common) delnic. Leta 1920 Je kapitalizacija Priče Bros. Lumber A Paper Co. znašala $8,000,000, Da absorbira velike vojne profite, Je družba zvišala kapitalizaoijo na 42 milijonov — v knjigah. Na to zvodeneno kapitalizacijo Je plačevala velike dlvidendo in dobila pod kontrolo vollkanoko osemlja gozdov skoraj zastonj Za 12-urao delo plačuje aplavar-jera $8.76 in dolevoem v goado-vih in papirnicah od $2 do $8.76 na dan, pravi vladna MLabor Gezette," Ko jo britoki časnikarski magnat lord Beeverbrook lota 1909 združil več podjetij v Oanzdz Cement Co„ Je obenem neplh-nll tudi kapitalizacijo nove družbe te 12 milijonov. Pozneje, 1, 1927, Jo bil kapital družbo zvišan — na pzpirju -4-. na 50 milijonov, podjetje pa jo predstavljalo intriiioično vrednost 14 milijonov. LeU 1904 Je Ford ustenovll Ford Motor Co. of Cannda In investiral $68,500. 24 let pozneje, 1928, je U investicija narzzt-la nz 85 milijonov, Ford je voo čzs prejemal veliko dlvidendo poleg profiU, kl jo bil vlošen nazaj v podjetje. Faktlčna investicija trsh milijonov pri Dominion Teztllo Co. Je leU 1928 naraotU na 89 milijonov. Družba Je aamo v onem lotu izplačala 29-odstotno dlvU dende na zvodeneio kapitalizacijo, povprečna tedenoka mezdo za delsvce pz Je znašala 918.80 ln za delavke $8. To, pravijo, Je robuotnl Indl-vlduallzem. Prod ukljiikom \mpt\- HUvka končala e kompromisom Qulncy, Mssa. — HUvks petsto kamnosekov v tem mestu Js končala s kompromisom. Delo-dajalci so prlsUll na zehtevo, dz bodo prevzeli polovico stroškov zs vsdrževsnje zevarova-njs proti poškodbam. itova, da Velika Britanija obdavCI živila OtUwa, Kanada, 15. avg. — Imperialna ekonomska {konferenca Ima pred seboj šo veliko probleme ln morala bo hiteti, da hajde solucijo do prihodhjegm četrtka, ko se konferenca m- ' Dosodenj! uspehi konforonoo 00 malenkostni. Podlaga an skupno delovanje mod Anglijo In domlnlonl ter kolonijami že ni zgrajena. Avztrallja zahteva preferončno oarino na meso, toda njeno sahteve so bolj teore-tinčo kot realno. Situacija v Kanadi je roonej-l še, kajti obe, Velika BrlUnlja ln Kanada, ImaU prod seboj ne samo skonomske, temveč tudi politično probleme. Vladi urgl« raU drugf drugo na apreJetjo političnih In ekonomskih ikon-ooslj. Kanada sahteve od briteko vlado obdavčenje živil, dočlm hoče Velika BrlUnlja imeti večjo ugodnosti na kanadskih tržiščih za svojo industrijsks produkte. Dve kanadski provinci i-maU zelo razvite industrije Premijor Bennett jo odvisen od teh provinc, ki oo tudi nejvečji vir vladnih dohodkov. Provinci Quebec In Ontario vzdržujete skoro vso breme kanadskih: nanc, zato oe Bennett obetov I jn. On vo, dn oi bl nakopal jo-zo domačih industrljcev, ako bi ugodD želji briUklh liduetrij skih lnterooov, ker bit kvaitio vplivalo na kanadsko finančno strukturo. Kanadčani ss tudi jeze, ker reprezenUnti Velike BriUnijo zahtevajo zaključek konforonoo v četrtek. Nesnenlll so, de nameravajo odpotovati domov prihodnjo soboto. To vznsmlrja Ke-nadčane, ker vidijo v teli poskus, de ss jih prisili ne spre-jetje nedozorelih nečrtov v pri log Vsllkl BrRaniJI. Oni aehte-vajo podaljšenje konference, da bodo lahko proučili vse nočrte, predno ss odločijo «e akcijo. rudarski stav arji vztraja jo v bojo Prebivalci urgirajo ohljokega governerje, noj odpokliče mlllč-nlko Athona, O. — (FP) — Dočlm aUvkajoči rudarji še vedno trpe posledice napada o plinskimi bombami, katerega Je uprizorila narodna garda, oo bilo v tom mestu organizirano akupino "ču-ječnežev", o katerih otevkarjl menijo, da bodo pomagali operatorjem pri razbijanju sUvko. To skupino so bilo formirano potem, ko jo okoploaija dinami-U razdejala aUnovanJe nekega sUvkokaza. Doslej nl bil podan Še noben dokaz, da oo nazilje povzročili sUvkarjl. Mnogo prebivalcev v tem o-krotju se je obrnilo na govor-norja WhlU s analom, naj odpokliče miličnike la okrajev Bel-mont ln Harrioon. V ovojem zpel« pravijo, da je navzočnoot oborožene žilo na oUvkovnem polju neupravičljlva. Miličniki so bili poslani na zahtevo šerifa lz okraja Bolmont, da Uvajajo njegovo naredbo proti pi-kotiranju premogovnikov. Zastopniki Unij« M ameriške civilne svobodščine pravijo, da ae sUvkarjl vzdržujejo nzoiljev, "dočlm miličniki otroljajo in u-bijajo rudarja, kl ao nočejo pokoriti šerlfovl proklamaclji." Krog 70 ruderJev je bilo obtoženih podžlganja na lzgrode, toda aamo pot jih jo b !1 lgpu- Val drugI Meni iz zaporov, Gordon Vlncont, kl je proučeval položaj v sUvkovnem okrožju, pravi, da mlllftnikl prepovedujejo plketlranje kompanijake lastnine ln zborovanja oUvkar-Jov, Daljo pravi, da je položaj ruderjev na premogovnem polju v vzhodnem dolu države okrajno obupen. Stanovati morajo v kompsnljaklh hllah, plačevati oderuško otanarino, po-leg toga pa morajo kupovati potrebščine v kompnnljsklh prodajalnah, kjer so cene od 50 do sto odstotkov višje kot v privatnih trgovinah. Rudami nimajo niti svojegn zestopnlke pri tehtenju premoga, daol to zahteva državni zakon. I Miličniki pomagajo izvajati šerifovo proklamecljo, kl pripoveduje plketlranje, javna zborovanja In druge normalne ztev-kovne aktivnosti, kor jo direktna kršitev civilnih pravic. t Farmarika stavka t M la privet nhnl saverovakolsaml New Yprk.—Workmen's Flrs Insurance Soclety, sedružne zavarovalnica za pohištvo, je svojim člsnom ne Conejr lalandu, kjer jim je veliki požer pred per tedni uničil sUnovsnJe, takoj izplačale severovelnino. Večje oltnooti oo Imeli tUU, kl oo imeli nrivotno zsverovelnlno proti poaru. Te družbe, deol je pri njih oena zevsrovalnlnl veliko vUJe, so oo borile ae člmntžjo izplečltev. PermsrJI plketlrnjo prepreči |o na trg U Mere, hu, 15. zvg. — Far-merske "sUvke," katero Je o-k I lesi Milo Reno, pradsednlk lo-wa Fzrmers unijs, Jo v zamahu. Vse ceste, kl vodijo v mszte, oo farmarji zastražili, ds tako preprečijo traaportncljo polJaklh pridelkov na trge. Oni so pro-prlčsnl, de bodo s tem pognali cene produktom nevsgor. Neki farmar, ki Je vozil mla-ko nz trg, je bil ollovlto prete-pen, njegov truk pa ao piketl Irt-evrnlll v jarek. Mnogo drugih farmarjev, kl oo oo nepotlll o svojimi vozili In produkti proti trgom, oe Jo moralo vrniti. Reno Je nesnenll, de jo otev-ke uspešne. Pooval je tudi far-marj« drugih držav, naj se n-delešijo farmaroke konvencije v Des Molneou, na kateri bodo predloženi načrti ga razširjenje stavke na sosedne drže ve. Dalje je rekel, de oo oe Ao zvišale oono goveji živini in pmšlšev, kar je direktne izsledke gtnvke. KMUGHTBNMBfT uramu $1M m liti mp* PROSVETA r-M InA Am or TXX nU«SATS» "■' ■ _I ' Glasovi iz naselbin Zanimive beležk« k Aznlk krajev (Depto^ald to M "Glas** to _jj Matov kar saj ^'Mnuti, krmUi to >1SZ Ekonomaki cirkus liiUInghsm, Wwh. — NI fc dolgo tega. odkar je bil v Pre sveti priobčen članek, v katere« je bilo omenjeno kot glavne ner sreča delavstva nevednost T. je resnica! Ke samo ročni de lavci, tudi mnogo umskih de iavcev je, ki ne vedo kaj in ks ko bi. Seveda, sko bi hoteli pre učiti ves ekonomski sistem dc dns, ne samo to, kar potem pride v poštev — narava possme* niks in splošnosti, ksjti vsi sme podvrženi neravnim nagonom eni tako, drugi drugače, potenr bi pSu do prsvegs zaključka A>oW hoteli napraviti nekaj skupnega, tako da bi izboljšali sedanji gospodarski sistem, o-ziroMs ds bi odpravili kapital* stidni sistem, ,'bl to pomenilo, odreči se marsikateri navadi "Naša** tvobodlžine Zdaj pa zdaj naletimo na ataro in plesnlvo trditev, da socializem ogroža "nafte naturoe svobodščlne." Kolikor bl na eni strani prlne- ____ sel novega dobrega, toliko bi na drogi strani Zatajevati samega sebe in bo uničil starega dobrega in ljudje ne bodo nič na | Jevati ae proti nečemu, pod ka-boljem! Ljudje bodo sužnji države! Sladke svobode posameznika ne bo več! »se V tem smislu piže duhoven Wilfred Psrsons v katoliškem* propagandistlčnem Hstu "Ame-riea". Paraons obdelava ekonomake "pknke" v platformah ameriških političnih strank in pravilno zaključuje, da med republikanskimi in demokratskimi "plankaml" nl dosti razlike. Nato se Je spravil nad socialistično platformo, kl mu tudi ne ugaja. Pravi, da socialisti nameravajo spojiti vse javpo življenje (industrijsko produkcijo in clvlčne zadeve) na politični bazi, kar bo "uničilo veČino naših naturnlh svoboščin, raztrgalo naturno ravnovesje med vla- __M do In buslnessom In kontroliralo vso našo eksi- smo pod vplivom razmer. Ne stenco od sibell do groba — ln to bo neznozno da se pe tajiti dejstvo, 6e bi de-tiranstvo" - Uvstvo več čitelo dekvske liste, Newyo'rškl "New Leader" Je dobro odgovoril da bi se bolj zanimalo za deUv-Parsonsu. Citiral mu je ls članka drugega ka- ske knj^ da M kmalu spozna, toliškega duhovna Paule L. Blakeljrja, ki je lo kaj mu Je -torit , da bi se te pred tremi leti v Istem listu pisal, ds delavec razmere P^ugačik ter da bi teriml razmerami smo bili rojeni In vzgojeni. Z eno besedo: doprinašztl bi morali žrtve, žrt vovati se za idejo. Za skupnost Da, tega je treba. Toda kdo bo doprtnašal te žrtve? Zgodovina zaznamuje mnogo takih, ki so se žrtvovali za Ideje. Bili so to posamezni in niso uspeli. Vse, ksr ao dosegli, je to, da jih danes občudujemo. In to js vse. Kej se Je pravi biti učen? Vsak si to stvar drugače tolmači. Nej bo tako ali tako, vsi V pondeljek večer, to je 22. pred ------------------- __ nime nohtnih evobodičin v kapitalistični družbi. Dele vee je modemi suženj! Ta euženj lahko voli In se svobodno giblje od dele do dela, če ga more dobiti, kljub temu nima človeških pravic, ki so veliko več vredne kot ta njegova "svobudščlna". Nl alguren svojega zaalužka in dostojne eksistence! Ne more ee ženiti, če nima materialnih pogojev, ki so odvisni od njo-govegs zaalužka! Njegovi otroci so prialljenl ns delo V tovarni, namesto ds bi šil v šolo! Skratka, Blakely je docela pobil Parsonss, ker Je dokazal, da Je eksistenca delavca že dene* pod kontrolo delodajalcev od tibeU do groba in to j§ eutnoet! Tu fta torej dva katoliška duhovna, kl eta v konfliktu z ozlrom na socisJno vprašanje. Eden trdi, da socializem ogroža "naše avobodščine" in prinaša aužnoat, drugi ps pravi, da Je delavec že danes v sužnostl, ker nima človeških pravic ln njegove evobodščlne ao presna pena. Rssliko med njima Je lahko videti. Bkkely se je postavil ns etalUče delavca ln je pogodil pravo struno, dočlm Paraons argumentira s stališča kapitalistične ekonomske ln socialne filozofije. Ts flllsofljs glorlflclrs ameriški in-dlviduslizem — svobodo possmesnlka, ki je danes v praksi. To je svoboda Izkoriščanja človeka po Človeku! To je džungelska svobode — h vol »oda, dz močnejši lahko stre ln požre slar bejšega. Bedi priznamo, da kapitalisti imajo precej x evebodščin In privilegijev, ss katere bodo šli tudi v amrt, če bo treba, kajti uničenje njihovih svobodščln pomeni smrt kapitalizma, amrt profitnega sistema, kl je danee koeealna vsega ekonomskega ln socialnega sla. Priznamo torej, ds socializem ogroža avobodščine ln privilegije kapitalistov. To je pribito! Kadar torej slišimo ali čitamo o "naših svobodščln sh", tedsj vemo, da so to njihove avobodščine; kadar čitamo o sužnostl, vemo, ds mislijo svojo sužnost. Vsako življenje, ki bl bilo drugačno od dsnsšnjegs, js sa nje sužnost Kje so avobodščine sa delavca, ki jih kapitalizem že nl uničil? Katera je nošo svobodščina, to je delavska, ki jo socializem ogroža? Delavec, kl razume, lahko odgovori. Delavec, kl razume, ve, da kapitalletova svoboda al njegova evoboda ln delavčeva svoboda ne more biti svoboda kapitalista. Tu je razlika kot noč pa dan. Oba ne moreta biti svobodna, ker nista ekonomsko in socialno enakopravna, nimata enakih privilegijev. Ca al delsvec, ne moreš biti kspltsllst, če si ks pital Ist, ne potrebuješ blU delavec. Delavčeve "evobodščlna" je, da lahko izbira delodajalca, Če ga delodajalec aploh mara, in da lahko lablrs med Hoovrom In Rccseveltom pri prihodnjih volitvah aH pa doma cslane. Kaj ima od tega? Koliko je U svobodščina vredna sanj, da bi se moral bati za njo? Naaprotnlkl. kl čvekajo o »ocialtstltnl "anš-nostr. sodijo bodočo družbo po današnjem kapitalističnem kopitu. Ne morejo poj mit! drugačne socialne organizacije; ne •1 ml-sli ti družabne organizacije bres današnjih političnih mašin In korupcije. Zato aabredejo v abanrdnoati. Delavec nima kaj l««biti. Kar je Isasl — jo šs toffubil. Svoboda, kl mu Je šs ostala, js ee vpostevll boljši sistem ln red kot ge imamo daaee. 8ker pa so ravno razmere tists sik, ki silijo v premišljevanje celo one/ kl orej nikoli niao nič miellU. i Ce pogledamo k Za deaetletje nazaj, pa bomo videli, de ae takrat niso brigali sa odpravo ae-danjega sistema rasni klerki, advokati, tehniki in zdravniki ter drugi. Zaaje je bil sedanji red o. k., tiste, kl so se drznili ugovarjati ps so jih imenovali boljševlke. Danes so oni sami sogovorniki boljševizma. Zakaj? Zato, ker »imajo elužbe. In tako gre ta proces naprej svojo pot, pa bilo komu prav ali ae. Uči se in čitaj kolikor hočeš, ne pomaga nič. Ko pride val zla, te sadeae. Pred dobrimi 80 ktl aem bil v Tratu. Ns nekem shodu sem allšal opazko, dz vojne v Evropi ne bo več, kajti socialisti da so že tako napredovali ln izobrazil! delsvstvo, posebno nemžko de-Isvstvo je bilo selo isobrsženo, pe tudi francosko Je precej ne-predovzlo. Tako je bilo tudi v nekaterih evropskih deželah, rasen Rusije, kl so jo smstrsll Sto let nazaj." Lepo, jeko lepo se Je to slišalo: delsvec je že toliko izobražen, da bo puško raje dol položil kot bl se šel bojevat, da bl streljal na druge de-lave«. Kako se je par let potem sgodllo, ml peč nl treba omenjati, ker to vemo pač vsi. Pa ne samo to, ampak baš tlatl deželi, ki je bik "sa sto let nasaj," je v razmeroma kratkem čaau napredovala sa sto kt naprej! Ergo! Zdaj pa naj kdo kaj rede, da kaj ve, pa če še toliko ttta In si "glavo rasblja." Vs« gre po svojem potu naprej. Se nekaj: mnop> delavcev je. ki mkHjo. da ae kapitalisti ae brigajo sa dekvco, ampak samo zase. Resnica, pa ne vsi. Kapitalisti so tudi pod vplivom rszmer, In rzvno tako so posamezni Izobraženi kot dekvci. posamezno pravim. N« val. Njih način obogaUnJa ao delnice: kupiti «M prodati. Ca Ima delnica ali "ž«r" vrednoat. ee ' kupi, Č« nime, ae jo proda, to je v«a način špekukcije Drugega ni. Na U način, ker |e vrednoat delnicam padk, je dosti kapitalistov sgublk denar Zakaj pe so delnic« podle, da je "siromak" sgubll? Well. to j« pa gkvno vprašanje. Odgovor j« lakak: trga nl In cena k visoka. Ali pa je res, da je bik cena previsoka In da al trge? Oena ki n« bOa pei ka. ako M narod (ljudstvo) imel ds pokupi vode. Ker pa nima ljudstvo dovolj kredits ne densrjs, naravno, da potem ni trga. Tu ne gre za to, koliko ceno osj ime kaka atvar, gre pa za to, koliko ima ljudstvo kredita Na primer: milijarde ee izdajajo bankam, mesto ds bi jih dali ljudstvu, da bi vae te nagrorna dene Izdelke mahoma pokupilo. -Torej je vlada ttota moč, ki bi morala gledati na to, da a« da ljudatvu kredit, da te produkte, kar jih je v skladiščih, pokupi. Gledati bi morak za ravnovesje. In ravno to je vzrok, da ao mnogi priporočali nakupovalno moč. Pa recimo, da bi ae to zgodilo: ravnovesje med produktom in konaumom. Potem bl bila cena poetranakega pomena. Imeli bi vaega in val zadosti, vlada pa bi dobik avoje v obliki davkov; vsak bi jih khko plačal. Toda tukaj pridemo na gkvno oviro: tako izenačenje mad produktom in konaumom bi pomenilo komunizem ali aodalieem* ali kar že hočete. To pe je raVno tkto, česar se vse vladajoče stranke boje In proti čemur? se z vsemi štirimi upirajo. Oni nočejo izenačenja; oni hočejo, da ostane kot je. To pa je nemogoče! Tako kot je ne more ostati! Volk alt in koza cek ne gre akupaj. Ce j« ljudatvo bankrotirano, je vae bankrotirano. In kupi zkta, četudi ga je na tone, ni vredno nič, ako ga nima ljudatvo. Vae nagromadene dobrine ne morejo imeti cen«, ako ni kupca z denarjem. Kupec pa je narod, vprašanje pe je, kako naj kupi, ako nima denarja. In tako gre ta stvar dol. Tako si kapitalizem zateguje vrv sebi krog vratu. Ravno eedaj je po vsem svetu milijone kupcev, ki bi radi pokupili vse—to so ubogi siromaki—pa nimajo denarja ne kre-j dita. Torej, če bi narod imej kredit, U ae vae prodalo. Delnice bi šle gor, banke bi uspeva* e In siromakom bi ne bilo trebs pomagati ter jim stresati binav-skega usmiljenja. Oni bi si ž* sami pomagali. Nekateri ekonomi So že toli-i to udarjeni, da priporočajo de-avcem varčevanje! Well, če bolj bo dekvec varčeval, manj bo kupil ln manj bo trga. Pa pravijo, da so učeni, da imajo "visoko" Izobrazbo! In tako gre ta svetovni clrkue. Kdo more prerokovati vnaprej kako bo? Bomo videli, je rekel elepec. Georgo Gornik. finski olUrju, Pogreb Sd je Shod za vršil dHe 20. junija. Moj pokoj- SeCCOm in Vd^ijem ^ri ni mož je bil član treh podpor- ma je vzel kapitalizem življenje, nihTuš\ev. BU je čkn društva ker nista hotek zatajiti svojega št. «74 SNPJ, društva št. 106 dekvekega principa. Shod ^ bo JSKJ in društva št 149 SSPZ. vršil na 63. cesti in St. Ckir. Ker. je bil pokojnik zvest čkn pred St Ckir kopališčem. Na omenjenih društev, bi bilo pri- programu ^o vel dobrih i^vor-čakovati velike udeležbe na nje- nikov in upati je. da bo zavedno TOREK, 16. AVGUSTA Medzvezdni pogovori Valovi radia bi utegnili biti prvo ^sr iev* da izvolite Uke čkne v odbore, vrti konferenčno zborovanje ^ ameriiki učepjak, Hlrom Per:y Ms. ki se res sanknajo za društvo, klubov m društev.Prosvetne ma-1 . . . «-> Ma- ne sumo za čaet. Jaz mislim, da I tke JSZ v nedeljo 4. septembra je pri društvu mnogo ležeče od v Salemu, Ohio. Konferenčno društvenih uradnikov kako se zborovanje se prične ob 9. zju- iz poln ju je jo stvari, tako da pe- traj in sicer v romunski dvora- 1 jejo svoja društva po pravi po- ni na Elkworth cesti. Želeti je, ti naprej. To veljs povsod, naj da vae organizacije, ki so včk- bo pri društvih ali pri jednoti. njene pri Proevetni matici, po- *fi »si Msry Boltezar. Socialistične aktivnosti Ckvckad, O.—Piknik socialističnega kluba št. 27 JSZ in njega odaekov, ki ae je vršil v nedelje 7. avg., je izredno dobro uspeh Vreme je bilo sicer kkvr-no ed Jutra pa skoraj do pol tretje ure popoldne. Mislili smo, danem šljejo svoje zastopnike, ln se apelira tudi na one, ki niao še včknjene, da pošljejo avoje opa- ] zovalce. Popoldne istega dne ae bo vršil pikzik, na katerem sel pričakuje udeležencev iz vaeh I ohijsklh naselbin. Liga za neodvieno politično akcijo in lokalna socialistična stranka sto pridno na delo, da bo^lotični dan dal težak vae pravilno uredita za shod 9. septembra, na katerem bo ni govornik Norman Th socialistični kandidat za sednika. Shod se bo vršil v PUb-| iip avditoriju v downtown. Prvih fiOO vstopnic se je dalo ti- fiaenšsn udarec. Na svetu se vse'obrača in tako se je tudi vreme obrnilo v naš prid, ko se je J pokazalo solnce na nebu. Kmalu za njim so prihajali po- iSS «00«- gm** "iTlt«- I. Klin nrlnrAvlie- I^A J^ ^odo POkupUi tisti, kl SO malo boljše situirani ter s tem zim, pa je glede medzvezdnega oddajanja brei-žičnih znakov optimist. V znamenitem ameri-Škem znanstvenem časopisu '"Scientific AuK. rican" je nedavno priobčil razpravo o me(. zvezdnem prometu. Tu piše med drugim: , Ce je med milijardami zvezd ena, ki ima kot naše Solnce celo vrsto planetov, tedaj bi sm| sklepati, da je vsaj na enem teh planetov temperatura, ki bi omogočik rastlinsko in žival ako življenje. Ce je torej nekje izven Zemljt v vesoljnem prostoru življenje, bi bila tudi dana možnost, da morda pridemo kdaj s po. sredovanjem radia v zvezo z razumnimi bitji. Kako razburljiv bo pač trenutek, ko se ba vzpostavila prva zveza v medsvetovnem pro-štoru! Človeštvo ne bo nikoli doživelo nič jega. Prvo vprašanje po ustanovitvi take zve. Ze pa bo, kako najti medsebojni jezik, da te khko sporazumeli med seboj. Tu- J bgdoplaneiil i V W tO ni premostljiva zapreka. Vaekakork nje ia vse kar je bilo pripravljenega se je preselilo v Želodce naših, dohrih zavednih dekvcev— posetnikov. V imenu kluba in ujega odaekov ae vsem skupaj lepox zahvalimo in 8e seveda priporočamo še v bodoče. O.v elevelandskih delavskih raspaerah se mi ne sdi vredno poročati, ker so povsod enake, povsod enako pada bič kapitalističnega sistema. Cez per mesecev bo dobilo dekvatvo v roke orolje in če ga bo znalo izrabiti v svoj prid, ne bo dolgo potem ko feo sijala svetlejša bodočnost. Zato J« vseh zavednih dekvcev in dekvk dolžnost v tej volUnl kampanji, aktivno deloveti s socialistično stranko in njenimi pomagali kriti stroške, kl so v zvezi z dvorano. Splošna vstopnina pa je samo 25 centov. Skupno bosta zapela "Interna-cipnalo" slovenakl pevski zbor "Zarja" in češki pevski zbor "Vojan." Vstopnice so že v raz- šlo mnogo lažje, kot je bilo čitati stare egipčanske hierbglife in asirske klinOpise v jezikih, ki so že zdavnaj izumrli. Pri medplanetamem pogovoru preko radk bodo na tej kakor na oni sti/ni živa in visoko inteligentna bitja, ki bodo drug drugemu pomagala pri sporazumevanju. In postavimo, da se bomo nekega dne sporazumeli s temi izvenzemeljskimi "ljudmi" ter jih vprašali, kakšna je njihova podoba? Tu moramo dati domišljiji prosto pot, da si po svo. je naslika ta razumna bitja, kajti znanost naa ne mOre dati odgovora. In če vprašamo ta bit« j«, kakšna so, ali ao podobna nam ljudem, sli pa rakom, ali celo morda bodičasti lupini ko-p roda j i ln se khko dobijo v pro-1 stanja? In ni li morda mogoče, da stopimo ts-štorih socialističnega kluba št. * * 4f 27, ali pa pri posameznih sodru-gih. Apeliramo na slovenske dekv-ce ln delsvke, da ai rezervirajte 9. sept. z« socialističen kampanjski shod! Priskrbite si vtopnice vnaprej. Za kampanjski odbor, Louk Zorko. Dopis s Butte, Mont. — Važne stvari me silijo, da napišem par besed v Prosveto. Pri tem ph naj tudi povem, da je to moj prvi dopis. Olede delavskih razmer je taka, da tukaj sedaj dek že aaa»oper mož, pe le po dva tedna na a«c. Kako dolgo bo Uko Ato naprej, se še nič na ve. Torej 4ma-mo tudi tukaj dovolj počitMo. postojankami, da se prireja čimveč f hodov in da so dobro obla-1 Jalove delavske razmere kani ter da ae raeširi toliko ti- Barberton, O. — Razume #e/ skovin, da doseže vsakega posa-|da nI vredno niti omenjati de-meznega volika. lavakih razmer, kajti te so pod Eksekutiva soc. stranke za ničlo. V nekaterih tovarnah se Cuyakoga Okraj prosi sOc. klu- dela po en dan na teden, v dru-be, da skllčejo konference, na gih pa po dva dni, tako da se katere se naj povabi afanpati- težko še za hrano zasluži. Mno-čarje, Id so pri volji sodelovati go jih pa mora mesto Živeti, ker s stranko v tej volilni kampanji, fe po dve leti nič ne delajo. Za slovensks delavce in dekvke Kljub temu ps po malem naša se sklicuje slifro konferenco za društva prirejajo svoje piknike, torek večer 28. avguaU. Ape- Tako bo priredilo avpj pikujk liramo na alovenake dekvce ln društvo SSPlZ v nedeljo dne 28. delavke, da ae je udeležijo in aVguaU na Novakovi'farmi. U-prlvedejo a seboj svoje prijate- |judno ^ vabljeni vsi od tu in lje(ke). Konferenca se bo vr- lz Vle Golice. Preekrbljeno bo žik v SND n^ St. Ckir ceati | ^^ v V8eh ^riti. (sUro poslopje). Pričetek ob 8. zvečer. Poeebno ae apelira na odbornike društev itd., da ao Bšvsoči, ker prihodnji mesec se lena v mislih poskti vabllna pisarn ha društva in jih vprašati ss »delovanje. Dbkvci in dekvke! Časi ao resni, posUnimo resni tudi mi. Pridite neomenjeno zborovanje v velikem številu. Johnnie Vakndč. Slovo Detroit, Midi. — Vsied nenadne odločitve za bdhod v staro domovino je bilo nemogoče osebno slovo. Želim vsem, ki ostanete, braUko slogo v stremljenju za dobrobit delovnega ljudstva. De- ko v zvezo a kakšno žuželko, kl modro misli, sli z kakšno rastlino, ki je bolj razumna in pametna kakor današnji človek na Zemlji?! Pri vsem tem je seveda treba upoštevati ne-j ke pogoje. Ce bo naš sosed Mars oni planet, i j katerim bomo atopili v zvezo, bodo brezžični ; znaki potovali dve minuti od 'Zemlje do njega itC Obratno. Radio valovi so namreč neke vrste svetloba, a U hiti a hitrostjo 300,000 km ni sekundo. Ce računamo astronomsko, nam je planet Mars zelo blizu. Ce pa. bi hoteli dajati znake na kakšno zvezdo v ozvezdju Herkula, W brezžični valovi od nas d6 nje potovali 40,000 let. In za odgovor bl bilo seveda čakati tudi 40,000 let. Ze iz ene same številke spoznamo, da se nam tudi preko tako zelo hitrih radio valov ne bo mogoče kar razgovarjati s "prebi- ' valci" oddaljenih zvezd. Omejiti se bomo mo-rali na majhno število ozvezdij, ki ao nam zelo biku in kamor radio valovi potujejo samo ne-koliko kt. Cas nam bo torej v prakai onemogočal vsako normalno pogovarjanje s prebivalci na zvesdzh. In kdo ve, kaj bo Čez 40,000 let na Zemlji? Kako dolgo bo še približno trajalo organsko življenje na naši 'Zemlji? To zavisi od našega Solnca. Predvsem nam mora še nadalje dobavljati ono točno, ne preveliko in ne premajhno količino toplote, ki je potrebna, da * temperatura na Zemlji ne dvigne nad 65 stopinj Celzija nad ničlo in ne pade Izpod 75 stopinj Celzija pod ničlo. Ce pomislimo, da je na nešUvilttih zvezdah temperatura okoli milijona stopinj in da v medzvezdnem prostoru znaia veš eto etopinj pod ničlo, potem spoznamo, da zavisi naše življenje ed sprememb topline v razsežnosti 140 stopinj Celzija. ni bati, kajti Za aedaj ae nam pač ničesar . I H temperatura na semlji je že več milijonov let lujte v harmoniji s ljudmi, ki jim flts)na nedvomno ostak stalna še precej jecllj resnična demokracija. De- j milijonov kt. Med tem časom pošilja Solnce na vae strani v veaoljni proetor avoje iarka. Pri današnjem isžarevanjn Solnca ae umčnje 880 milijard ton aolnčije snovi na dan. To je ogromna masa, ali v primeri s aolnčno maso Je trohica, ki aploh niti v mnogih milijonih i* ne prihaja v poštev. Dejstvo pa je, da je naše sUro Solnce danes sa 360 milijard ton lažje, kakor je bilo včeraj. Po našem merilu tak« "akujšanje" ne more dolgo trajati, toda P° astronomskem merilu je zadeva drugačna. 7 Vendar ni dvoma, da je Solnce umirajo« zvezda. Leto za letom isgubljs nekaj avoje t*«-žef in to pomeni obenem izgubo privlačne a»e in jakosti izžarevanja. Z drugimi besedama je priaati, da ee bo Zemlja vedno m lu pripada bodečnoat. Morda koga nanese pot skozi Ljubljano. Veselilo naju bo, če ae zgiaal na Aleksandrovi cesti št. sn. Ko ae mak vživkn v razmere, bom poročal tečno in resnično. Pozdravljeni 1 — Jež« Menšsa in soproirer—: - - - -r DetrsH, Meh. — V mojem dopisu v Proaveti št lit ae j« vri-nik pomoto, ki eicer ni vrillhsgs vendar pa bl lahko kdo j smatral, da ne znam računati, ako se popravi. Pomoto je v odstavku, kl ee giaai: Vem to-le, i % ee je zelje na | drobno prodajalo po Te funt marea. Skupna veoto je [torej eRl: 8140." Jjoralo bl SS gk-"Skupna vsoU je $180." -S Poter Benedki. ftt 188 ozlrom I Radljevo polemiko v Izjavljamo, da Puncer-anja e klub ftt. Il8 JU . r« pitAAVI, VI« m- uu "V—v- svala Solncu in bo torej dobivala maaj toplot«. Vrh« Uga bo Solnce do čedalje hladnejše, tako napoaled ca-aškl rod amrt od mraza. _ kakšen bo človek čez milijon let? naglo kopičil znanje, kakor od Ko^j snes, potem ai kulturne stopnje bodo^F človeka ne moremo niti samkliti. Ce ne bo n^ da kakšna katastrof s uničik vseh U»di ali mogoč i la nadaljnjega napredka, ljudje »e«^ mfrde samo posnall smkk svojega živl)^ in vaega vaemirja, temveč bodo znali tudi J»j dati ves vsemlr in reguliraU gibanj« Lih teles. fi«k tadaj bo čkv«k prs" ^ narav«.—žie. OUšaUavaafc k L keJ^-> boda človeka, ki beži pred volkov. ■■ Hvala lepa za takšno svobodo! Hvala k*e » te svobodičinr! . * torek, lt. avcubtA. Vesti s primorskega v fitdfelitai hierar- 9 kiji ns Kraau urmievni tajniki na Proeeku v nfku in KoAani Di Simine, ^ in Orelli (Orel) ao bUi od- a s hiji v tJjlvl j eni ^Zaradi poslednjih domkov v Zvoniku sta oba tajm-Proseka in U Zgonika izgu- JT zaupanje Ifkrajinskegs^j-;kH dr. Peruainija. Vel^ otrr€b nesrečnega Stanka fvZgoniku.kisegsjen L ogromna množica ljudi, je okazal, da si fa*inti na Prose-u in bliinjem Zgoiiiku niso niti 3 daleč pridobili slovenskega judstva, ki ae molče, a vztrajno pira njihovemu političnemu n J turnemu nasilju. Iz sliCnU; Sdogov je padel tudi košanski ajnik. Pokrajlnaki tajnik je> nenoval sa komiaarja na Pro-r Vladimira Gasparija, v ^niku pa Avrelija Foggio. Za lovega tajnika v Koftaiu je bil ^nenovan Peter Bom. Dve imenovanji Za novega upravnega tajnika fašistične stranice v gorišklpo-rajini je bil na predlog političnega tajnika imenovan odvetnik [are! VenutL V Urnemu v fstrl >a je bil odstavljen dosedanji ob- inski komisar dr. Bruno Mattes-i. Na njegovo mesto je bil ime-iovan Franjo De Glustl. Novo posojilo tržaške občine Tržaška občina je sklenila na-eti 5 milijonov lir posojila za [analizacijo starega mesta. V a namen je prejela tudi držav-io subvencijo v znesku 2 milijo-iov lir. Novi dolg bo občina pogrnila v 35 letih po «.60 odet. »bresti. Posojilo bo najela pri avodu "Cassa Depositi e IPresti- Karabinerji v Dombergu so prijavili sodnim oblastim 26 letnega Josipa Brka. Obtožili so ga, da je brez potnega lista zbežal čez mejo. Nesrečna smrt aa lovu V bližini Slapa nad Idrijo ae je ponesrečil postajenačelnik pri 3v. Luciji, 32 letni Ivan Falzari. Bil je s svojim prijateljem na lovu. Po nesneči je sprožil puško, tako da ga je strel zadel v desno stran prsi. Odnesli so ga v Sv. Lucijo, kjer pa je kmalu nato umrl. Zrtee granate V gozdu Mitu Kanala je postal kmet Josip Peternel žrtev eksplozije stare granate, kl je ležala tam Že iz vojnih časov. Peternel je ob gozdnem obronku kosil trava Pomagal mu je njegov brat Ivan. Nenadoma pa je kosec zadel ob granato, kl je v hipu eksplodirala ter ga vaega strahovito iznakazila.- Brat Ivan je takoj poklical na pomoč očeta Andreja in druge kmete. Se preden so prišli do nesrečnega Josipa, je bil tf že mrtev. govor: Iz ločenega zakona se je rodilo sveže razmerje. In Če nista od tistih dob odkrila česa primernejšega, ae 4e danes ljubita. piosiifi AMERIŠKE JBTNlftNICE JSJjit KOMEDUA 2IVUBNJA vtomobibka nesreča na Opčl n&h V noči od 2T7. na 28. julija se pripetila na Opčinah nad Tr-;om huda avtomobilska nesreča, ;i je zahtevala pet Žrtev. Okrog i. ure ponoči ao se vračali iz Se-ine v Trst štirje izletniki. Zali močnega naliva so se zelo :asnili. Avto je šofiral trgovci zastopnik Steno Vincini. Po-;nal je voz po lepi cesti snaj-rečjo brzino in se ni hotel ustaliti na mitnici, čeprav mu je litničar dajal predpiaana zns-jnja. Avto je odbrzel mimo Ijega. Mitničar je še pohitel za Ijim, da bi videl njegovo Ite-rilko. Komaj pa je napravil ne-ij korakov, je opazil, kako se voz z vso silo zaletel v neko iišo in se docela razbil. Drobec fleza je pri tem zadel celo mit-ličarja, ki je bil okrog 100 kolkov za vozom, in mu hudo po-;odoval desno roko. Ko so lju lje prihiteli izletnikom na pouk", sta bila dva že mrtva. Sil-Hunek ju je zagnal iz voza v iid, tako da sta si ob njem raz jila lobanji. Bila sta to Marija lonecnyjeva ln Viktor Colleda-li. Vincini in mlada plesalka E-Milčijeva, po roda te Prage, sta bila težko ranjena ln so ju I peljali v tržaško bolnico, ven-|ar njuno stanje ni amrtno nemarno. Do nesreče je prišlo za- idi prevelike brzine, s katero vozil Vincini, in pa zaradi motreča asfalta, na katerem je šo-r izgubil vso oblast nad avtomobilom. Avto povozil otroke Tovorni avto tržaške plvovar-le Dreher je 36. julija na pot Podbrda proti Grahovemu foritnfci povozil fc-letnega dečka ana Humarja, ki je baš v hi-fu, ko je privozil evto okrog o-inka, stekel ne cesto. Oirok Je >il na mestu mrtev. Karabinerjl dognali, da šofer Dugar nl za-frivil nenreče. 1'ožar v Poteku pri Renčah »ne 26. jul. Je naatal hud po-r v hiši posestnika Karle Mo-^a v Potoku pri Renčah. Hi-je pogorela do tal. Ogenj je Inil-il tudi hlev ln kozolec. Ne l,rtl°č so sicer prihiteli goriški njihova intervencije pe II mnogo koriatila. Domeči in r»**di so med tem že rešUi, ker bilo mogoče spraviti na var-Skoda znaša 20,000 Ur in je loma kriU z zavarovalnino. Zsradl bega čes meje f*d ""diščem v Ajdovščini so 'Ii obsojeni zaradi bege čez me-> Filip Bratina iz Dole - Otiiee lko,«J Kodelja iz Budanj, Ivan it Ix»ž pri Vipevi, France »ut iz Budanj in Izidor Reše-12 "Upa na štirimeeečno ječo P" 3100 Ur Bogat pariški inženir, ki je bil poročen z zelo lepo, a že dvakrat ločeno ženo, ae je zaljubil v mlado plesalko, ki pa je bila na žalost že oddana. Njen prijatelj je bil znan pariški bankir. Toda inženir je bil lepši in ognjevitejši od zakonitega prijatelja. Zato se plesalka ni dolgo pomišijala ln je svojemu dotedanjemu prir jatelju — bankirju — opdo vedela zvestobo. Bila pa je poštena in mu je odkrito povedala, da je vsega med njima konec. Do to4 je zgodba čisto vsak danja; služila bi lahko celo apret-| nemu žurnalistu, ki bi znal lepo popisati plesalkino poštenost, za lep zgled moralne nemoralnostl. Potem pa postane stvar komplicirana. Zapuščena .inženir jeva žena in izdani plesalkin prijatelj sta bila oba zelo vroče krvi. Izguba ljubezni jima pi šla toliko do živega kakor pogrešala rado-sti zakonske skupnosti, ki sta se jim že tako lepo privadila. Toda inženir z dvema ženama ni imel kaj početi, plesalka pa je bila preveč spodobpa, da bi imela dva ljubimca hkrati. Po drugi strani je pa bila pametna ženska in poznala je življenje. Zsto je dala bankirju in inženirju pameten nesvet, ki sta ga moža brez pomišljanja sprejela: ker je dvakrat ločeno inženirjevo ženo tretji mož Izdal in ker se Je prvi plesalkin prijatelj tudi čutil prevaranega, bi bilo najenostavnejše, da ae oba osleparjenca vzajemno maščujeta, tako da se poročita drug z drugim. Toda v ta namen ee moreta najprej seznaniti. To formelnost so sklenili opraviti pri v&erji, ki so jo priredili pri neki gospodi se vede brez" navzočnosti inženirja in plesalke, ki ita se v istem času drugod dobro imela. Toda pri večerji je prišlo do majhnega presenečenji. Ljubezniva domačlca, ki naj bi Ju drugega drugemu predstavila, je z začudenjem opazila, kako sta o-ba prebledela: dvakrat ločena že na je stala pred svojim prvim možem, ki ga je bHa v teku let fte srečno prebolele! Ker pe sta bila pametna človeka, sta se hitro otresla zadrege in sklenila pri steklenici šampanjca nov do- V jetnišnci v Jacksonvillu V Floridi ao našli obešenega mladega jetnika. Jetniška uprave je raztrosila vest, da se j? bil obesil zaradi nesrečne ljubezni. Toda pretakava je dognala strašno resnico, ki je v ameriški javnosti vzbudila vihar ogorčenja. Mladenič se je bil nekaj pregrešil soper hišni red in so ga obsodili na disciplinarno kasen, ki je obstojala v tem, da so ga s verigo priklenili k steni celice in postavili v primerni deljevi od njega jedi in pijače, ne da bl mogel do njih. Ko se je zgrudil ves obnemogel, so ga tepli e palicami. Zadušil se je s verigo, ki jo je imel okrog vražu bržkone pri poskusu, da bl zagrabil koa* rac s vodo, ki je bil v njegovi bližini, v '. , Preiskovalna komisija je dognala, da ao se v tej jetnišnid dogajali še drugi podobni primeri, kajti "samomori" so bili os dnevnem redu. List? zahtevajo, naj bl odgovorne, uradnike jsck-sonvUlske jetnjšnice postavili di umorov te vrste pred sodnike, tako da jim preti električni stol. Obenem sahtevajo, naj bi se vae jetnišotoe in poboljševalne postavile pod kontrolo javnosti. iCarkoli naj delavec stori, da istirja zaostalo mezdo sli plačo, mora podati nekoliko osnovnih informacij. Naslednji opomini so v občno kerist. ker se tičejo neksterih temeljnih okolščin glede mesd. 1 Mezda je gotov aneaek denarja, ki se ga delodajalec obveže izplačati delavcu ze neko debo dele* (toliko na uro, dan, teden ali mesec) ali sa neko količino dele (pieoe-work). Kolika naj bo mezda in na kaki podlagi naj se izplača, je odviano od dogovora med delodajalcem in de-lavoem. Ta dogovor more biti isreoen aU samo umeven aH se oslanja na kolektivni pogodbi kot V Slučaju dogovorjenih u-nijskih plač. Vendarle gre ved-no sa vnaprej ustanovljen dogovor. To je j sko vsžno, kajti do- -Mmm« rum*«. Taborišče pregnanih bontsmlkov v Ideel perku, Johnstown, Pe._ Tudi poedinec ali sodružnlki _ (partnerji) utegnejo poslovali stikrat se dogaja/ da gre kdolpod kakim trgovskim imenom delati na prašno obljubo gospo-1 aU tvrdko kot na primer- darja, da ga bo že dobro plačal. Bom pošteno s vami ravnal," pravi gospodar, sli dtlsVec na konec tedna najde, da dobi manj kot je pričakbvst. Tsk delevec slabo stoji, karkoli naj skrene X Company. To še ae pomenjo* da je to korporacija. Navadno korpompija noai za, imenom tvrdke kratico "Inc." (Incorpo-reted). V korporaciji so delničarji. Korporacljo zastopajo S-^j bshIm! railabailssil TiVI iiTiiil illlilsjiini LETOŠNJA M188 UNIVER8HM •Pri mednarodni lepotni tekmi v Spaa je bila izvoljena sa svetovno lepotico turška lepotna kraljica lWetna Keriman Atalls iz Carigrada. Keriman Atalia je hči bivšega visokega uradnika turškega sultana. Kajrsanejša konkurčntinja miss Universum je bila nemška kraljica lepote, 24-letna Berllnčanka lisa Rl-chard. _ NAJ IMO VITE Jfii ZVEZDNIK Od vseh filmskih igralcev ne svetu je Charlie Chaplin najimo-vitejši zvezdnik. Njegovs kariera mu je prinesla toliko dohodkov, da ga sanio po vplačanih davkih danes oenijo na 7j8B7^KT« dolarjev. Za Ohaplinom nastane dolga praanota, potem mu sledi Douglas Fairbanks, ki ima po statistiki davčnega urada 680,-000 dolarjev. ms Neki Američan je prišel v Av atrSlijo. Zagledal je čredo volov in vprašal vodnika, kaklne živali so neki to. "Voiir "Ni mogoče f se je začudil A-meričeh, "pri na« imamo dvakrat tolikšne vole!" Malo nato sts šla itilmo črede ovac in spet mu je vodnik ttojaž-nil, kako se UveU imenujejo; "Imel sem jih sa zajce," se je začudil Američan. Potlej pa sta sagledsU dva kengurujs ln Američan je spet vprašal, kakšne čudne živali naj to bodo. • ' - Vodnika ps je Američanova bebavost že ravno dovolj rezka-čila in je odfgvorii: •Tole so ps IcdbUice!" V šoM < • -"Zsdnjo uro smo govorili o pomenu nebesnih teles. Zdej pe mi povej, Urbsnčič, kaj je za n as važnejše, solnce ali luna?" "Lune, gospod učitelj!" "Zakaj pa ravno luna?" "Ker sveti ponoči. Podnevi je že tako svetlo I" se istirjsnje svoje pleče. Nihče predsednik, tajnik naj ne dela* takih Jakove- aU drugi "offloers". '«j»rda so njih. Naj nihče ne sečne dela«, delnloe le v rokah per ljudi, pa ne da bi vprašal, knliko bo do- vendarle fre »» korporacljo. bil za svoje delo. Ob sedanji* I Delavec mora vedeti, da n je razmerah vetja tudi za unij- njegov delodajalec korporacija ske delavce, kajtt unijske plače in polsve naj sa ime vsaj enega so žalibog dostikrat le na papir- odgovornih zastopnikov družbe, ju In se dejanski plsčuje mnogo Eaj naj delavec stori, ako de-manj. lodajalec ne plača? Kaj naj sto- Istotako previden naj bo de- M J slučaju bankrota? Kdaj zala vec, kar se tiče dela čes uro Padejomeedo po «^onu ?0 teh (over-time>. < Ako je podlagah enakUi vprašanj^ ^ ras-mezde toliko na uro, vprašenjc Peljali v nadaljnih članki, česurne plače pride v poštev le,1 ako naj se sa "overtime" plačuje več kot se redne ure kot v slučaju ponočnega dela aU dela ob sobotah sli nedeljah. Vprašanje čezurnega dela pa utegne nastati, sko je bij delevec sepo-slen zs toliko ns dan, teden ali mesec. On sme tedaj zahtevati plačilo sa Čfczurno delo le, sko je bilo tako dogovorjeno. Kskor rečeno, ta dogovor utegne biti Izrecen* sli 'ssmo ob sebi taSM-ven. Vend**">*- le nsi nihče ne dela over-time 'pričakujoč, da bo plačan, ker je sllšel, da je kak drupi gospodar plačal sa vovertime.H Drugo važno evarilo za delavca je: Vedi, kdo je tvoj de-lodajalec. to se zdi čudno, ds W kdo ne vedel za koga dela. Ali Voditelji ssnttkih bratovščin mi ran I J^ |Mnji||i| Pod vplivom filmov "Divjega zapada" ter "indljaneric" še danes mnogi ljudje mislijo, da so Indijanci kulturno še selo sedaj. Pa to ne drži, vsaj ne ss Indijsnce v Združenih držsvsh, ki so v ssdnjih čssih preboleli kriso Isumlrsnjs in Številčno spet naraščajo. Sistem "rezervacij,* dzemelj; kl so pridržane izključno zsnje, jim je dsl sicer možnost, ds si ohrsnljo svoje stsre žege ln nsvsde ln dsleč od belih centrov tudi dejsnsko že živilo v rodovih, ki romsjo sem ln tjs ter se bevljo s lovom ln ribištvom. Tods v bližini belih mest so ss navzeli bele civlliza- WaahIngton, D. C. — (FP) -železniški magnut^, kl kontrolirajo vzhodne železnice, so »pet zagrozili s mezdnimi redukcijami. Ta vest je rasburlla železniške unije, ki so aprejtfle redukcijo ts> deset odstotkov iv prošlem februarju. Takrat so voditelji unij po dolgih pogajanjih Isprevldeii, da jim drugega ne preostaja ln so sprejeli redukcijo. Magneti so takrat ia-trjevall, da bodo uposllll več delavcev in pridržali tiste, katere bl morali odpustiti v Interesu ekonomije, ako bi unije odbile redukcijo. Zaposlenost na železnicah se nl svlšala, temveč znižala. V februarju Je bilo več lelesnlčer-Jev v službi kot v juliju, Na sadnji konferenci so vodi tel ji železničarjev argumentira U, da bodo redukcije snlžele ku povalno silo, kar bo vplivalo tudi na dohodke žslesnlc. Vele-bankirji, ki kontrolirajo želesnl-ce, pe so odgovarjali, da je redukcija potrebna, da bodo že-leznice delile dobiček, kajti v obratnem slučaju jim grosl bankrot. Iigleda, da se bo bitka spet obnovila. Ako bodo magneti zmagali, je gotovo, da bodo sledile nddaljnje redukcije in i tom bo življenskl standard padel šs bolj nizko kot Je že. vprašanje, ki jih snenoot hoče rešiti. Ns atotine astronomov is sa* stopnikov znanstvenih organizacij is vsega aveta se toga dne uteborl v krajih ob pasu soln-čnega mrka. Mnogi znanstveniki so šs prišli ls Evrope v to svrho.—FUS. ^U*1 Jl1^0 1yk*A§ ln so Isgublll svojo prvoblt- posli, vedo prav dobro, da delavci 8voj# ftivli#nj0 §i ^^ijo mnogokrat tega ne vedo prav \g49Um v tovarnah itd. Indijan-jasno. Nihče ne more pomagati delavcu, ako ta ne sna ia imo in naslov delodajalca. Dostikrat delavci hočejo lstirjeti plačo od "Toma", "Harryja" ali "Petra". Treba je sneti vssj drugo ime ali priimek gospodar-ja, in ako ga delavec ne pozna, naj ne lamudi, da to isve od dru-klh delavcem Nekateri vedo, da "bos" je ts aLi ts. Kdo je ♦"bos"! "BoiM je Huttor v sodil dvorani V sodni dvorani se obtoženci često zagovarjajo na način, kl mora poslušalca pripraviti do smeha. Evo nekoliko primerov s "4!red desetimi leti Jo moj oče živel In ta bi vam mogel povedati kaj več o moji mtadoett," je pripovedoval neki obtoženec. "Jes sam no vem ničesar. Samo v na j nežnejših letih sem baje nekoč obsedel v šoli ln so ms potem dali sa vajenca k nekemu ključavničarju. Mojster je bU zelo strog s menoj in dvakrat me je sodišče oprostilo. Takrat pa nisem ničesar ukradel, temveč vae plačal. Morda som prodajal ukradeno blago, a nisem kradel." s ce eenijo kot selo vestne ln se-nssljjvs delsvce. Indijanska vera, ki jo bila nekoč poganska ln je posnela celo človeške žrtve, je Izgubila tudi mnogo prvotnags značaje — kolikor so ni sploh umaknila krščanstvu. Ae danes so indljsnskl rodovi, In to posebno v Južni A-merlkl, kl obožujejo sonce. V puščsvnih ozemljih ps molijo božsnstvo, kl Ims oblast nsd OpenŠspsr prignan pred sodišče Psterson< N. J. — Fred Huet-tlg, kl so Oe toliko čsss boril proti uniji« da Je pognal svojo Mutual Hoeiery Co. v bankrot, je bil prignan prod sodnika na obtožbo, da ni plačal delavcem ga-ostale mezdo. Sodnik mu Je zagrozil s zaporom, ako takoj ne >oravne svojih ot*e»nostl na-»ram delavcem. i ril morda delodajalec lares, ampak | dežjem. Temu božanstvu na čast prirejajo velike, mistično po-bervaae evečanootl. Čllensk* Indijance je v zadnjih letih proučil prof. dr. UM^ rop. 11 Indijanci so res na nlskl kulturni stopnji in os umlksjo pred belci čedalje bolj v divjino oev (partnerji) ali pa dražba I eelroms belci jtti pogsnjsjo va-(korporaciji). Rasliks je jako njo s tetn, de si sS mslenkostno važna, kajti postopenje v Mir J odškodnino In skoraj s nasiljem janju mezde od poidinca ali prilaščajo njih zemljo. Vendar akupine poadlaoev (patnerjev) J pi oo al ohranili mnogo prič svo- to utegne biU tudi msnager ali foremsn. torej osebe, Id zares bosejo", ampak niso delodajalci in se sami h uslužbenci in za to neodgovorni ae mesdo. Nadalje, delodajalec utegne biti poedinstall skupina poedin. od korponsoljej ns eni sj ns drsgi cej razi h i— je nekdanje visoki kuHurne stopnjo, lepo glinaste, srebrne ln celo zle te posode ter druge dragocene predmete. Grobnios, ki jih Is dansi uporabi J sjo, spo-mlnjsjo zelo ns običaje starih Egipčanov ln Stroškov. Msspro-II bsšoett so sele ■ssSujMrflvi, tods njih odpor sl Js l^iUrep znal pridobiti s darovi. Ce je ps ob-daroval kakšnega poglavarja, so se takoj oglasili vsi njegovi sorodniki, da bl tudi oje obdaroval. Nekoč, ko jI hotel odetreni-tl staro!ndljenski kip, je lo 80 do 40 Isdljancev s trditvi Pa. (v kroge), kl )e pevaMI jo, ds 00 poglsvsrjl sorodniki in jih mmmmmmm tke stsrs indljsnske čilenske i je zbrsls uspe^ odf»rsvs, se spravili v Indijanski muzej v N** [ Torku. Stara Indijsnsks kulturs ps js dsjsnsko Izumrla in p<> tomri njenih nekdsnjlh noslte-Ijev, M živijo sami zase v deželi svojih dedov, predete rije jo vosj v Zdrušenlh držsvsk ssmo še Astronomi so pripravljajo ia redek nebesni prisor: popolsl solnčnl mrk, kl prids v sredo popoldne, dno 81. svgusts, Lunina senes švigne čez vzhodno Ks-nsdo In New Englsnd, zakrivajoč solnce sa nekaj več kot minuto In pet. Popolni mrk se bo videl v sevorozapednem Ver-montu, New Hampshirju in es-verovzhodnem Msssschussottsu. Pss jM»|M>lnega mrka bo ksklh sto milj širok. Delni solnčnl mrk ps se bo videl v vseh Združenih držsvsh. Celo v Sen Frsnclocu bo solnce ns višku mrka sskrl-to zs 18 odstotkov. V De n ver Ju l>o solnce omrečeno 80%, v Chicagu 79%, Plttsburghu 88%, New Vorku 08% in Bostonu W%, V pesu popolnega mrke bo meeec začet zakrivati solnce ob 2.18 popoldne, mrk bo popoten ob 8.S4 In konec ekllpoe bo ob 4 Ji. Ze vsekege je popolni mrk nepopisno kresen In Imposenten prizor. Zs strokovnjaka pa je mnogo bolj valen. Popolni mrki v pokrajinah lehkege pristopa In ob ugodnih urah eo jeko redek pri so« In seto je U mrk nebeška prilika ia strokovnjake vsege sveta. Ls ob mrku morejo opazevetl zunanje pisat solnce, takMseno korono. Druga vežne opazovanja oo opek-trem oolnčne etmoofero, svesda ls planeti v Mlfttnl solnce, radio-sfektl lunine senco ln druge NKo sem bU še čliio majhen, m so rodil," Jo govoril dr obtoženec, "ln i>otom so umri moji starši in teta me jo strogo vzgajala, a pravično. In danoo stojim kot tat pred vami? Toga gotovo sami no verjamete 1" • "(Ničesar ne tajim, gospod svetniki" se je odrezal tretji. orim samo resnico, Priznam, (ls aem bil že trikrat kaznovan in da nisem zmerom požteno revnal. Samo ds naš nje tatvine ne priznam. Drugače sem vodno pri-pravljon priznati l" "žaljivk, kl mi jih Je rekla go-opa N., nočem ponavljati Javno. Ssmo pismeno. Prosim, dsjts ml svinčnik in papir, ds ne poets-nem rdeče!" "No, nsj bo. Pa bom stvar enkrat priznal. A aamo zato, da ne bo toliko trajalo," "Državnega pravdnlka, kl tako govori, moram odklanjati. Zaradi ducata nogavic lit ene srajco no vendar ne dam proglasiti zatstuT "Res je, moja hči Ims velik nos. A je potrebno, da JI ga mečejo neprestano kakor poleno med noge?" • "Ne spominjajte mo na preteklost, gospod predsednik, dru-gače me sploh ne boste oprostili. Dajte akte na stran ln recite i "kar je bilo, Je bilo. Ta obtože-noc se bo poboljiel In ss bo v bodoče leoglbel Jetnlšnlce!" e "Pred 2ft leti ml Je bUo 10 let, dočim jih štejem danes S8. Takrat ml js dejala mati t Is tebe postane lopovi — Takrat nisem verjel. Danes ponsvljs to držsv-nl tdMlec, s moram spet ugovarjati, kajti moji nameni s w4 spodil no Ireno so MU najboljši. A ko aem videl dener v njeni torbici, aem sl dejsl: Tu je ol-guren dener, bolje de gs vsa-ker ne veš, da-ll se bo poročile s teboj In pošteno potem gospodinje." "Pope, povoj no, sekej prevt-jo, de so žensko slebšl, moški ps močnejši spolf "Tekoj ti pojosnlm, olnko. Slabši spol Jo dostikret močnejši apel zaradi slaboeti močnejšega spole do slebšegs spols." • robo la je "Mlns nl se vaega zmožna." Upton Sinclair: ' Sto procentov Za Proavato pravd Buri * v*m » POJASNILO Itrsjafltat SPREJEMA fEA v tiskarsko obrt spa VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SMJFJ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARN! Vaa pojasnila daje Sodstvo tiskarna' Caaa —srna, vnijskt dslo prva rrats S. N. P. J. PRINTERY M67-69 So. Umriife Aroma CHICAGO, ILL. TAM SS DOBE NA ftELJO TUDI'VSA USTMENA POJASNILA