I N F Velenje, 22. decembra 1993 R M AT O R gorenje Številka 31 Kaj smo s svojim delom dosegli letos in kako * M W gledamo na bodoči razvoj? is: lili Gospodarska gibanja v svetu (re-Cesija), še posebej v Evropi, in Drnače težave so glavni vzrok, da ne “orno realizirali v letošnjem letu zasoljenih ciljev glede obsega prodaje 'H dobička. Opovedi za odvijanje gospodarskih ^javnosti v naslednjem letu so zelo Slične. Ob polletju so še napovedovali precej spodbudno rast, proti J koncu leta pa le zmerno rast oziroma “Ovijanje gospodarskih aktivnosti. ^Ijub temu, da so mnenja tako 0 'a2lična, pa vendarle večina gospo-?" brskih analitikov govori o tem, da je Sospodarska kriza dosegla svoje dno. Glede na to, da v Gorenju izvozimo yečino proizvodnje v države, kjer e Se predvideva v prihodnjem letu v gospodarska rast, lahko tudi mi h pedamo vnaprej optimistično. ,r 'endar pa moramo biti pri , dostavljanju plana realisti. Nestabilni pogoji za poslovanje v n Svetu in domača nedodelana eko-n domska politika za izvoznike, prav „ pko vplivajo negativno na naše peskanje. Na zunanjih trgih je zaradi recesije drastično padlo r Povpraševanje nasploh. Dodatno pa ’ Ž6lo poslabšuje poslovanje tudi 3 Padec vrednosti nekaterih valut. j Gboje seveda vodi v neusmiljeno - “snovno bitko na trgu. Domači pogoji 1 Poslovanja, predvsem visoke obre-" ženitve cene dela, visoke obrestne mere za kredite, pomanjkanje kapitala za investicije in tako dalje pa še dodatno poslabšuje rezultate. V strukturnem smislu smo se v veliki meri preusmerili z izgubljenih trgov bivše Jugoslavije na konvertibilne trge in pri tem produkcijo (prodajo) znižali le malenkostno. Nismo pa še povsem uspeli nadomestiti izgubljene trge dohodkovno. Notranji ukrepi prestrukturiranja, kot so: nova organizacija, zniževanje števila zaposlenih, zniževanje stroškov v tehnologiji, konstrukciji in nabavi, obvladovanje zalog, fleksibilnejša proizvodnja, hitrejši razvojni cikli, zniževanje stroškov financiranja itd., pravzaprav edini prispevajo k temu, da normalno obratujemo, čeprav na ekonomskem robu. Temeljni cilj v letu 1994 je prodati 1.560.000 gospodinjskih aparatov pri povprečno 4180 zaposlenih delavcih, pri tem doseči 480 milijonov mark prihodka, do konca leta doseči plače, ki jih določa kolektivna pogodba ter ustvariti za 2,3 milijone mark dobička (pred davki). Ko tako načrtujemo v količinskem in dohodkovnem smislu preboj, moramo vedeti, da to lahko dosežemo le z resnim delom vseh udeleženih v procesu poslovanja. Na svetovnih trgih je blaga vseh vrst dovolj, z dobičkom ga lahko prodajajo le tisti, ki so za to sposobni. V Gospodinjskih aparatih smo v zadnjih letih uspeli zagotoviti precej pogojev za tako optimistično postavljene cilje. V vseh programih moramo slediti specifičnim zahtevam trgov, kar pomeni kvalitetne, oblikovalsko sodobne, okolju prijazne in energetsko varčne aparate, ki so čim bolj racionalno proizvedeni in kupcu pravočasno dostavljeni. Istočasno bo potrebno povečati marketinške aktivnosti, da prodamo več, da se še bolj utrdimo na trgu in seveda več zaslužimo. Naloga vodstva, še posebej spričo istočasnega procesa privatizacije, je poleg drugega, da izdelamo strateški načrt, ki naj odgovori na pogoste dileme, ali smo sposobni ostati na daljši rok ekonomsko in institucionalno sami, torej samostojni v "slovenskih rokah". Jože Stanič, generalni direktor PROIZVODNJA, RAZVOJ, TRŽENJE Naš drugi slovenski patent Pred kratkim je prispela iz slovenskega patentnega urada pošiljka z drugim patentom, ki ga je prejelo Gorenje Gospodinjski aparati, oziroma skupina avtorjev iz prototipne delavnice Skupnih razvojnih dejavnosti Peter Kodre, Vlado Rančigaj, Boris Jurkošek, Gregor Kladnik in Benjamin Vozlič. "Prototipna delavnica se je v letu 1992 pričela intenzivneje ukvarjati z orodji za vakuumiranje. Da bi lahko v celoti uporabili prototipne tehnologije tudi za izdelavo orodij, je bilo treba rešiti precej problemov. Osnovna težava je bila umikanje delov orodja iz območja vogalov in robov. Skupini avtorjev je s timskim delom uspelo rešiti umikanje s pomočjo lokastih pestičev, ki so bistvo izuma in s tem tudi patenta," je na kratko komentiral pridobitev patentne listine za drugi Gorenjev slovenski patent vodja prototipne delavnice Peter Kodre. Z rešitvami za vakuumiranje celic je bilo doslej izdelanih že sedem orodij, ki jih brez izuma ne bi bilo mogoče tako imenitno in poceni izdelovati. Dosedanji prihranek pri izdelavi orodij bi bil po ocenah avtorjev približno 130.000 DEM. Kot smo zvedeli, se za patent oziroma z njim povezanimi aktivnostmi že zanima partner iz Nemčije. Patent številka 9200384 Priprava na kalupu za oblikovanje celic hladilnega sistema Obisk ob novem letu Gorenje so decembra obiskali direktorji in uredniki Televizije Slovenije, Radia Slovenije, Dnevnika in Večera, med nami pa so bili tudi predstavniki Novega tednika - Radia Celje in Našega časa - Radia Velenje ter dopisniki iz Celja, ki poročajo o Velenju in Gorenju. Predstavili smo jim novosti zadnjega leta v vseh treh proizvodnih programih ter prizadevana, da bi bila tako vod n ja kot izdelki kar najbolj prijazn do okolja. Predstavniki Gorenja, n čelu z v.d. predsednikom poslovo ' nega odbora in generalnim direkto' jem Gorenja Gospodinjski apara Jožetom Staničem pa so g°sl seznanili s trenutnim položajen1 Gorenja in načrti za leto 1994. 1 » | Tiskovna konferenca v Elektroniki ........■••••••■ --••• • • •••••••• • V četrtek, 16. decembra 1993, so v Elektroniki, Velenje, sklicali tiskovno konferenco, Drago Šulek, direktor in Zvone Es, namestnik direktorja, sta novinarjem predstavila podjetje, rezultate njihovega prizadevanja in načrte na prihodnost. Elektroniko je maja letos postavil Sklad Republike Slovenije za razvoj in je njen stoodstotni lastnik. Redno zaposlenih je 207 delavcev, od tega tri petine v režiji, še približno 300 delavcev v proizvodnji pa dela po pogodbi. Na vprašanje novinarjev, kako opravičujejo pogodbeno delo za tako veliko število ljudi in relativno dolgo obdobje, so odgovorili, da bi za polno, redno zaposlitev vseh delavcev, morali prej rešiti vprašanje osnovnih sredstev, ki jih imajo v najemu od stečajnega upravitelja Gorenja Elektronike in urediti odnose s podjetjem v stečaju. Novi Elektroniki je v tem času uspelo pridobiti veliko novih poslov, saj so Na sliki: Predstavniki Dnevnika in Večera (na čelu z direktorjema Ado Gorjup in Boz° Zorkom ter glavnim in odgovornim urednikom Večera Milanom Predanom) med ogled0 proizvodnje v programu Pralno-pomivalni aparati Gorenje Gospodinjski aparati. izkoristili spremembo zaradi p°s topka za uvedbo zaščitnih ca/1 Evropske skupnosti proti proizvaja' cem z Daljnega vzhoda. Razvili s nove modele televizorjev in v rekoro nem času pol leta pripravili proizvod njo šasij. Glede bodočnosti podjetja so v Ele^ troniki optimisti kljub omenjen'^ težavam. Za prihodnje leto načrtuje]0 na osnovi dolgoročno zgrajenih P°5' lovnih odnosih s tujimi in domač'01 kupci izdelavo približno 500 00 komadov televizorjev, satelitski sprejemnikov, monitorjev in šaš' ■ Tako kot v večini slovenskih podjetj'k ki se spopadajo s konkurenco na 2°' hodnih tržiščih, je uspeh projekta d° goročno odvisen od cene kapitala-V prvem četrtletju prihodnjega le* namerava Sklad s prodajo delnic p/1' vatizirati čim večji delež podjetj3-Poleg zaposlenih računa na inves‘1' torje iz vrst pomembnih dobavitelj6^ ali kupcev, predvsem pa na Gorenj Gospodinjski aparati. , D> ^ o a. o 3 ^ ^ 9- o a- B' ^ 3 3 OB NOVEM LETU Srečno v letu 1994! jni ^°Pet je leto za nami, ki bo šlo hitro v na Pozabo kljub temu, da je bilo vsebin-)d- pestro, da so bile v tem letu spre-or- |ete v slovenskem parlamentu za de-ati avce izredno pomembne odločitve lte Zakonodaja o soupravljanju in !m ^stninskem preoblikovanju podjetij), se bodo izvajale v prihajajočem i 6,u- ^eto, ki se izteka, ni bilo tako slabo za klavce Gorenja, kot so ga nekateri Pogledi napovedovali. Doseženi rezultati so plod velikega prizadevanja vseh zaposlenih, od de-?vca za trakom do poslovodstva. Bo-1'^ se, da kriza še ni prišla pri nas do in da ni notranjih rezerv, ki bi P°rnagale krizne obdobje, v katerem j*6 nahaja celotno slovensko gospodarstvo, premagati. Edina rezerva je v potencialih nas samih in pridnih jokah delavcev. ''sindikatih smo največ aktivnosti namenjali plačam delavcev po kolek-llvnih pogodbah in zagotavljanju var-^Va pravic delavcev. S plačami ni-^kor ne moremo biti zadovoljni kljub 'smu, da so bile izplačane v predvidnem roku, še vedno dosegamo le fjivo 80 % izhodiščnega osebnega dhodka po kolektivni pogodbi. je tudi vladna poliitika plač ^sprejemljiva, saj jo obravnava le '°t strošek in ne tudi kot faktor motivacije, stimulacije in pomembno sojino komponento. Naše Zahteve nikoli niso bile neupravičene lF| nerealne, ampak terjamo za dobro opravljeno delo, pošteno plačilo. Pre-PPčani smo, da vodstvo sindikata ddjetja pri teh zahtevah ni osam-lano in računa še na večjo podporo delavcev. Delavci vedno bolj spoznavajo, da so sami nemočni in da jih lahko ščiti le sindikalna organizacija in naš SKEI je na to pripravljen in usposobljen. Uspešni smo lahko le, če bomo enotni in vztrajni v prizadevanjih. Druga zelo pomembna zadeva, ki nas čaka, je lastninjenje in borba za uveljavljavitev zaostajanj plač po kolektivni pogodbi v procesu lastninjenja. Naše zahteve so jasne in pravične in od njih nismo pripravljeni odstopiti. Za uveljavitev premalo izplačanih plač v procesu lastninjenja je SKEI že sprožil ustavni spor in verjamemo, da ga bomo tudi dobili. Iztekajoče leto je bilo prelomnica za delavski razred, saj se s sprejemom Zakona o soupravljanju in lastninskega preoblikovanja podjetij dejansko končuje obdobje samou- pravljanja in pred nami je novo obdobje, obdobje soupravljanja. Pred nami je odgovorna naloga in moramo v svete delavcev predlagati najboljše. Na to se že danes pripravljamo in jo bomo v približajočem letu tudi realizirali. Gre za pravico vseh delavcev! Zavedamo se, da tokrat gre zares in šli bomo do konca. Vsem članom svobodnega sindikata in delavcem Gorenja Gospodinjski aparati ter vašim najbližjim želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1994. Branko Amon, predsednik sindikata SKEI RS Gorenje Emil Krušič, predsednik sindikata podjetja Gorenje GA Vzemi si čas za delo, sajto predstavlja ceno uspeha. Vzemi si čas zn razmišljanje, saj to predstavlja izvor moči. Vzemi si čas zn igro, saj to predstavlja skrivnost mladosti. Vzemi si čas zn branje, saj je to temelj znanja. Vzemi si čas zn prijaznost, saj le-ta predstavlja vrata do sreče. Vzemi si čas za sanjarjenje, kajti to je pot do zvezd. Vzemi si čas zn ljubezen, saj ta predstavlja pravo življenjsko radost. Vzemi si čas za veselje, kajti le-to predstavlja glasbo duše. (Irski vir) V LETU 1994 VAM ŽELIMO USPEHOV, MIRU IN OSEBNE SREČE! Učenci in delavci OŠ Miha Pintar-Toledo Novoletno darilo ___B....................j več let naša šola uspešno ^deluje s podjetjem Gorenje Ser-IJ, v,s. Realizirali smo že številne ji Skupne akcije, ki so v zadovoljstvo 3’ Vseh nas. ,|. ^delujemo na kulturnem, športnem lr). poklicnem področju. Naša telovad-[3 '''ca je delavcem Gorenja Servis rj. Vedno brezplačno na razpolago. Vod-g s,Vo podjetja, predvsem gospod di-[j. ^ktorTodor Dmitrovič, podpira sode-,v 0vanje s svojimi predlogi, idejami in je Mnenji pa pomaga pri realizaciji do-jtovorjenih akcij. Del skrbi prevzema Ni sindikat pod vodstvom g. Amona lri g. Sevška. Na koncu leta so nas vedno skromno obdarili. Nikoli ne pozabijo na naše odličnjake, pa tudi pri številnih drugih akcijah sodelujejo. Letošnjega darila pa smo zelo veseli in prijetno presenečeni. Ko v šolstvu primanjkuje denarja za najosnovnejšo dejavnost in ko vemo, da so tudi podjetja v težavah, nam darilo iz Gorenja Servis veliko pomeni. Naši otroci in naša šola je bogatejša za komplet dresov za košarko, za komplet dresov za rokomet in nogomet, delavci pa za koledarje in rokovnike. Vsem delavcem Gorenja Servis, še posebej g. direktorju Todorju Dmitroviču in g. Amonu in g. Sevšku, se v imenu otrok in delavcev naše šole iskreno zahvaljujem za dobrosrčnost, skrb in voljo pomagati. Še naprej si želimo uspešnega sodelovanja, vam pa veliko poslovnih uspehov, dobre volje in sreče. Vsem delavcem GORENJA želimo prijetne božične praznike, v letu 1994 pa obilo zdravja, radosti in lepih trenutkov. Naj vas spremlja sreča, mir in osebno zadovoljstvo. Ivan Planinc ravnatelj OŠ bratov Mravljakov SREČANJA O delu mojstrov smo pisali že večkrat, tudi v tej rubriki se jih je zvrstilo kar nekaj. A vselej, ko se pogovarjamo z mojstri, zvemo kaj novega o tem pestrem, razgibanem pa tudi odgovornem delu. Franjo Pernovšek je mojster v obratu Zamrzovalne omare programa Hladilno-zamrzovalni aparati. V Gorenju je začel delati leta 1974, ko se je na velenjskem centru srednjih šol izučil za TV mehanika. "Bil sem v prvi generaciji, ki je končala to šolo. Delo sem dobil v stari TV hali, in sicer v oddelku vhodne kontrole. Po vrnitvi iz JLA sem z delom v Gorenju nadaljeval v oddelku industrijske elektronike, ki je bil organiziran v sklopu tedanje Elektronike. Tako sem sodeloval pri postavitvi in vezavi programirnih logičnih krmilnikov za krmiljenje poliuretanskih naprav v obratu Zamrzovalne omare," je povedal Franjo Pernovšek o svojih začetkih dela v Gorenju. S tem si je pridobil izkušnje, spoznal delov proizvodnji zamrzovalnih omar in v tem obratu dobil novo zadolžitev. Kmalu je postal namreč mojster na montažnem traku pri prevzemu končnih izdelkov. Zadnja tri leta je mojster v montaži; na kratko je svoje delo opisal takole: "Mojster opravlja nadzor nad delom, skrbi za kakovost in preverja, da se vgrajujejo sestavni deli po predpisanih sestavnicah, da vlada red in disciplina. Na sploh je naše delo težko definirati!" Res je, da mojster nekako postaneš, saj za takšne profile ni posebnih šol. Zato so v Gorenju Gospodinjski aparati namenili prav izobraževanju mojstrov posebno skrb in ustrezno šolanje. "Sam sem se udeležil štirih tečajev in bil tudi na strokovni ekskurziji na Dunaju," je omenil mimogrede, z mislimi pa je bil bolj kot ne ob tekočem traku, s katerega pride vsako minuto nov hladilno- "Lahko bi na splošno dejali, da je delo v turizmu sezonskega značaja, osredotočeno na kolektivni dopust, a temu sedaj v Gorenju ni več tako. Veliko delavcev se odloča za oddih pozimi, saj ima smučanje že kar dolgoletno tradicijo. V zadnjem času postaja vse bolj privlačen tudi oddih v zdraviliščih..." je o svojem delu povedala Darinka Lah, komercialistka v Gorenju Turizem d.o.o.. Svojih začetkov dela v Gorenju, bilo je v času, ko je Gorenje začelo s proizvodnjo hladilnikov, se Darinka večkrat spomne. V tedanjem Chrommetalu so namreč dobili prve italijanske stroje za brizganje plastike. Večino polizdelkov je bilo treba singirati, kar je povzročalo težave, saj nihče ni imel izkušenj s tiskanjem in podobnimi opravili. A so v tedanji Plastiki z voljo in vztrajnostjo zmogli za tisti čas kar zahtevne naloge, predvsem za zagotavljanje ustrezne kakovosti. Po nekaj letih je po nepredvidenem naključju Darinka Lah začela delati v Elektroniki. Enoizmensko delo ji je omogočilo, da je ob delu končala administrativno šolo. Leta 1979 je sprejela delo v službi za rekreativno dejavnost za čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu, kamor se je še enkrat vrnila. Iz službe za rekreativno in kulturno dejavnost v DSSP je pozneje nastal ločen oddelek za delavski turizem v Gorenju Družbeni standard, že leto dni pa je ta dejavnost v sklopu novega podjetja Gorenje Turizem d.o.o.. To delo je Darinka Lah sprejela kot nov izziv v povsem novih in spremenjenih pogojih delovanja. O tem pravi takole: "Delo v turizmu je zahtevno opravilo z ljudmi, s povsem posebnimi značilnostmi. Če se nekdo odloči za dopust, seveda s težko privarčevanim denarjem, se začne zbiranje ustreznih informacij. Marsikdo se rad obrača k nam, saj mu ponudimo vse usluge, vključno zamrzovalni aparat. Delo in naloge so vsak dan zahtevnejše. Zakaj? "Delati moramo z manjšimi stroški,z manj delavci. Že sedaj izdelujemo zelo kakovostne izdelke, toda še lahk0 izboljšamo kakšno podrobnost. Zelo dobro je in tudi sam sem navdušen nad proizvodnjo ekološko cisti izdelkov!" Kot mojster se Franjo Pemovšekverjetn kar dobro zaveda, kako je treba pozo? sodelavce. "V dušo," pravi Ane, ki I njegovo drugo bolj poznano ime in 9a nosi še iz rane mladosti. V letu 1993, ki se izteka, so nare idili veliko, tudi s sodelavci je bil zadovoljen-V obratu so preuredili stoodstotno kon_ trolo, po novem letu pride na vrsto s nova tehnologija za izdelke z novirn freonom, ki ni škodljiv za okolje. "In da o se tudi v novem letu tako dobro mep' sebojno razumeli," je poudaril in nato s povedal, da mu bo kmalu potekel štiriletn mandat kot predsednku sindikata obratu Zamrzovalne omare. "V teh zadnjih letih je naš izvršni odbo sindikata omogočil svojim članorn razne cenejše prodaje, kar je tudi nek oblika pomoči, če se še ne da kaj stori pri plačah. Seveda je delo v sindikat zaradi dvoizmenskega dela kar tezK povezovati. Enkrat letno pripravim i; tudi izlet in zaključek ob koncu leta> je povedal Franjo Pernovšek. z napotnico, ki mu omogo^ brezskrben oddih in tudi solidb plačilne pogoje." h Razumljivo je, da želijo delavci kl]uu številnim podrobnim ponudbam v lnf°o matorju in drugih prospektih še kop|C^ drugih podatkov, sicer pa cena aranžmaja še vedno kroji končne odločitev. Tako so, če vzamemo P°u drobnogled samo zdravilišča, v ospredj? Moravske Toplice, kjer imamo p°gce bene nočitve. Sicer je bilo v letu 19 sklenjenih več kot 1.400 turistični aranžmajev. : Da je to obsežno delo, ni treba poset) ) poudarjati. b Poleg tega je tu še 1064 varčevalcev, individualnih pripravljajo vse več skupin skih aranžmajev. . v Tako že prevzemajo organizacijo obiske Gorenjevih partnerjev v tujini in Goren jevih skupin za potovanja na tuje. v,.. Organizirajotudi sindikalne izlete teršinj^ svojo dejavnost na širše območje m večje poslovne sisteme. V kratkem I predviden tudi popis pogodbe s češki podjetjem Zetor za organizacijo letneg oddiha. . Po letu dni dela Gorenja Turizem vel)^ omeniti odločitev in smelost družbenik? kot primer, da so se delavci sami odloc za takšno pot, ki ima perspektivo, venca zahteva veliko podjetniške energij?, |Z najdljivosti in volje. Tega pa Darinki La ne manjka. Hinko Jerčič tri r* ^ <. ČD » 3 Č6 « . =r. to m o zr -3 O O O NOVOLETNA ANKETA s 30 Novoletne želje: za mir, zdravje in srečo y ** V## V# w ŠKr MM M %•*# m J"'.... V.V.V.V.V.Y.VsV,V.V." išliiiisžlžiMl* ............; ^aše sogovornike smo poiskali Povsem naključno. In tudi vPrašanje je bilo ob običajnih novoletnih željah še samo eno; Pravzaprav prvo: kakšen dogodek v letu 1993 bo ostal zapisan v Opominu najgloblje? Na prvi pogled enostavno vprašanje, bolj bežno in mimogrede, a brez Zadrege skoraj ni šlo. Vseeno je bilo treba premisliti. Jj Rudi Hudarin se je v Gorenju 0 Zaposlil leta 1981 in sedaj dela v kon-» 'roli obrata Zamrzovalne omare. Povedal je: ^ Življenje jemljem takšno kolje in sem v bistvu vedno zadovoljen. Zato tudi g morem reči, da se bom leta 1993 e sPominjal po kakšnem posebnem dogodku. Tudi moje želje ob novem letu b So običajne. Želim si, da ne bi bilo več r- vojn in da bi se ljudje razumeli med o seboj. Osebne sreče želim vsem v a družini, predvsem vsem trem o otrokom!" d 0 Nuša Lahovnik se je zaposlila kot ^ ekonomski tehnik že leta 1965 v de-n 'avnicah tedanjega Rudarskega šol-a skega centra in je bila vsa delovna iata doslej povezana s proizvodnjo a Polizdelkov za Gorenje. Sedaj je v [rodja obračuna plač v Tovarni teli oničnih elementov (TTE). ■' leto 1993 mineva nekako umirjeno, 1 ^al tudi z določenimi osebnimi stiskami. Resnično je minilo hitro. K sreči je dela dovolj, tudi Gorenje Gospodinjski aparati povečuje naročila. Da bi le ostalo da ko, kot je bilo doslej." Olga Mihaljev je zapisana proizvodnji štedilnikov v Gorenju Gospodinjski aparati že 25 let, kot skladiščnik v obratu Kuhalni aparati ima vse več dela. Sodelavcem je vselej pripravljena pomagati. "Delo je običajno, le z manj delavci smo vedno bolj obremenjeni. Žal osebni dohodki ne sledijo temu, vendar je kljub vsemu dobro, da delamo več. Glede medsebojnih odnosov tudi nimam težav. V družini je bilo letos bolj pestro: prva matura in druga valeta, denarja nikoli dovolj. Kaj naj rečem drugega ob novem letu, kot to, da bi se razumeli med seboj in da bi bili zdravi!" Avgust Flis je prišel v Gorenje leta 1969 in začel delati v dodelavi hladilnikov, nadaljeval v montaži pralnih strojev, nekaj časa v organizaciji poslovanja in kadrovski službi, kjer je sedaj višji kadrovik. "Leta 1993 je bilo dogodkov na pretek, trenutno pa tudi ne more izdvojiti kaj posebnega. Že lani smo upali, da se bodo razmere umirile, najprej s prenehanjem vojne v BIH, nato z ureditvijo razmer s Hrvaško, nenazadnje pa nas "farbajo" tudi politiki z obljubami za boljšo bližjo prihodnost. V zvezi z mojim delom v Gorenju je name naredilo največji vtis ukrepanje za zmanjševanje režijskih stroškov, rezultati bodo verjetno boleči za marsikoga med nami. Srečno, zdravo in osebnega zadovoljstva polno novo leto, poslovodnim delavcem srečno roko pri poslovnih odločitvah, podjetju veliko boljši poslovni rezultat, delavcem čim višje plače. Vse to se naj dogaja leta 1994 v miru!" Jože Kolenc je začel delati v Gorenju leta 1974, prvih deset let kot elektrikar v prototipni delavnici, nato v prire-zovalnici in nazadnje kot mojster v oddelku dodelave v Pralno-pomival-nih aparatih. "Že pred tem smo izdelovali nerjavne kadi, v letu 1993 je stekla nova linija in novo proizvodnjo smo uspeli usposobiti v nekaj mesecih. Ta linija je tudi največja pridobitev, ki prinaša marsikatere izboljšave, od kakovosti do humanizacije dela, kakor tudi ekoloških izboljšav. Osebno sem sprejel organizacijske spremembe v programu Pralno-pomivalni aparati kot ukrepe, ki bodo zagotavljali ob boljšem delu znižanje režijskih stroškov. Upam, da bodo našim zgledom sledili tudi v drugih delovnih enotah Gorenja Gospodinjski aparati. Vsem sodelavcem v Gorenju želim, da bi bili zdravi, da bi plane povečevali, da bi si zagotovili še več dela, da bi vse izdelke prodali, saj delavci znamo in želimo delati. Naj se tako izkoristijo vse zmogljivosti in da bi na področju tehnologije v surovinskem obratu nadaljevali s posodobitvami. Osebno si želim, da bi v letu 1994 dokončal šolanje in nadaljeval z delom v podjetju, ki mu zaupam in čutim do njega tudi veliko pripadnost!" H. J. Lepa tekaška predstava v Topolšici Deveti tradicionalni novoletni tek, ki ga je priredila Tekaška sekcija Društva za športno rekreacijo Gorenje, je privabil kar 204 tekače iz Nemčije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije, ki so minulo soboto v Topolšici preživeli zares lepo tekaško popoldne. S tem so sklenili ciklus štirih tekaških prireditev za pokal Gorenja 1993. Tako številčna udeležba tekačev iz celotne Slovenije ter iz tujine je svojevrsten dokaz, da so v Tekaški sekciji Gorenje vendarle na pravi poti, čeprav jim je določena javnost nenaklonjena. To se je nenazadnje tudi izkazalo z odpovedjo nekaterih sponzorjev, ki so doslej vselej prispevali primerno pomoč. Kljub vsemu so letos pripravili ob tekih za otroke in odrasle še več spremljajočih akcij ter tek s podelitvijo priznanj priredili v zadovoljstvo večine udeležencev. Množična udeležba na 9. novoletnem teku v Topolšici Seveda so bili najbolj zadovoljni p(3v mladi tekači, ki so dobili za najboljša mesta kolajne, medtem ko so najboljši^] tekačem v starejših kategorijah nameni11 denarne nagrade, sredstva pa so namenili kar iz zbrane štartnine. nika iz Skal Več kot odlično so tekli tudi člani sekcij6' zaposleni v Gorenjevih podjetjih (Milan Župane, Peter Podvratnik, Drag0 Krenker,_ Ljubica Dolovski, Martin Lan. Branko Žnidar, Aleksander Lozič, Ervin Seršen, itd.). H-J- Med najboljšimi mladimi tekači so bi'1 člani atletskih sekcij iz Sevnice ter Šmartnega ob Paki, med starejšimi tekači j6 seveda največ dobrih mest osvojilo kar nekaj odličnih slovenskih tekačev, n®)' večkrat pa so na zmagovalne stopničk® stopili prav člani Tekaške sekcij6 Gorenje, od najmlajšega Aljoše Jagodica z Jesenic do najstarejšrega Staneta Lip" Posnetek je zgovoren dokaz o priljubljenosti novoletnega teka Upokojili sta se... Upokojitev sodi med tiste človekove prelomnice, ki jih je vredno na tak ali drugačen način obeležiti. V oddelku kakovosti v surovinskem obratu programa Kuhalni aparati se je pred nedavnim predčasno upokojila Pavla Rednjak. V Gorenju je začela delati leta 1968 pri proizvodnji štedilnikov in jim ostala zvesta vse do zaslužene upokojitve. “Kar pogrešala bom sodelavce, s katerimi smo se dobro razumeli. Tu je bil moj drugi dom," je povedala ob poslovitvi od sodelavcev. Od številnih sodelavcev in prijateljev v Pralno-pomivalnih apa" ratih se je poslovila tudi Marija Zagruševcem, ki se Gorenj3 spominja še po starih delovnih prostorih v rudniškem jašku. Najprej je delala seveda v proizvodnji štedilnikov, nato pri pralnih strojih. Bila je prisotna tudi ob sestavi prvih pralnih strojev in j'31 prav tako ostala zvesta vse do izteka dela v Gorenju. gorenjemOcapmdliipi Naše presenečenje VAŠE ZADOVOLJSTVO Izžrebali bomo en dan v mesecu decembru in vsem, ki bodo na ta dan kupili za gotovino blago v razstavno-prodajnem centru ali pooblaščeni prodajalni Gorenje Maloprodaja, vrnili 50 % vrednosti vašega nakupa. SAMO EN DAN V DECEMBRU JE LAHKO VAŠ DAN , 1... 1 I i Pred iztekom leta se je, kot po navadi, I °glasil v našem uredništvu upoko-lenec Milan Žuraj. Prinesel je Opisano in narisano čestitko de-- 'avcem in vodstu podjetja. Med drugim piše, da nam želi ob izteku leta 'Srečno novo leto 1994" in je kot prijatelj prepričan v naše odločitve. Prejeli smo... tl'/ «/« j* telefonska številka Gorenje Rekreacija 247 -1. ATC Dragi bralci, V novem letu si želimo veliko vaših prispevkov! Gorenje Gospodinjski aparati d.o. o., Velenje, Partizanska 12 Kadrovska dejavnost OBJAVLJA dve delovni mesti na področju SKUPNIH RAZVOJNIH DEJAVNOSTI, v oddelku industrijskega oblikovanja GRAFIK - za področje produktne grafike na gospodinjskih aparatih Iščemo sodelavca, ki ga zanima produktna grafika in bi pokrival to področje za celoten program naših gospodinjskih aparatov. Iščemo sodelavca, ki ima ustrezna znanja in izkušnje s področja produktne grafike kot tudi osnovna znanja s področja računalniško podprtega grafičnega oblikovanja. Prednost bodo imeli kandidati, ki - imajo visokošolsko ali višješolsko izobrazbo tehničnih usmeritev, - imajo že izkušnje s področja produktne grafike (predložite vaša referenčna dela), - poznajo osnove računalniško podprtega oblikovanja - aktivno obvladajo angleški jezik OBLIKOVALEC - za področje oblikovanja gospodinjskih aparatov Prednost bodo imeli kandidati, ki - imajo visokošolsko izobrazbo oblikovalske ali druge ustrezne smeri - imajo ustrezne delovne izkušnje (pričakujemo, da boste predložili referenčna dela) - poznavanje računalniško podprtega oblikovanja - aktivno obvladajo angleški jezik V Gorenju bomo izbranemu kandidatu omogočili kakovostno izobraževanje za računalniško podprto oblikovanje, dobre pogoje za delo, neposredno spoznavanje najsodobnejših trendov v oblikovanju. Vloge pošljite ali osebno oddajte na naslov: Kadrovska služba, Gorenje Gospodinjski aparati, Partizanska 12, 63320 Velenje, pisarna št 8 (Tanja VIHER) DO 7.1.1994 Kandidate, ki izpolnjujejo osnovne pogoje, bomo povabili na razgovor. Izobraževanje________________________________________________________________ Izobraževalna oblika Kdaj? Kje? Izvajalec Poslovna angleščina 27., 28., 29. Topolšica pof. Amy Perko januar in 3., 4.,5. februar 1994 Poslovna nemščina 10., 11., 12. Topolšica prof. Amy Perko in 17., 18., 19. februar 1994 Prijavite se s pisno prijavo na naslov: Gorenje, d.o.o., Izobraževalni center. Informacije dobite po telefonu 855-461. Vpis za nakup drv V oddelku Mehanizacije Gorenja Gospodinjski aparati bodo imeli vpis za nakup lesnih odpadkov (drva za kurjavo) v sredo, 5. januarja 1994, ob 6. do 8. ure in od 14. do 15. ure. Vpis bo v kontejnerju pri vhodu na prostor za odpadne surovine. Po tem terminu vpis ne bo več možen. ______________Logistika - Mehanizacija INFORMATOR, časopis za obveščanje delavcev Gorenja. Urejajo: dipl. novinar Božena Gorjan, Hinko Jerčič, Dagmar Vrtačnik. Izhaja štirinajstdnevno. Naklada: 4.400 izvodov. Grafična priprava: Raster, Velenje. Tisk in odprema: Tiskarna Velenje. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23.1.1974. Se bomo smučali Za letošnjo zimsko počitnikovanje vam v Gorenju Turizem ponujamo še nekaj prostih kapacitet na slovenskih smučiščih. Ponujamo vam udobne apartmaje na KOPAH, ROGLI, TREH KRALJIH in v KRANJSKI GORI. KOPE APARTMAJI 1/4 na 7 dni 300 DEM (8.1. -15.115.1. - 22. 122. 1. - 29.1 po 5. 3. 1994) TRIJE KRALJI APARTMA 1/6 7 dni 300 DEM (5.2.-12.2. inpo5. 3.1994) 1/6 7 dni 370 DEM (19. 2. - 26. 2.1994) KRANJSKA GORA APARTMAJI 1/3 7 dni 395 DEM (26. 2. - 5. 3. 1994) 1/4 7 dni 512 DEM (26. 2. - 5. 3.1994) Opozarjamo vas tudi na možnost najema apartmajev na avstrijskih smučiščih v BAD KLEINKIRCHHEIMU, GER-LITZENU, HEILIGENBLUTU IN MALL-NITZU. Za vse aranžmaje velja OBROČNO PLAČILO, informacije pa dobite v Gorenju Turizem (paviljon ob Paki) in po telefonih 854 975, 854 676 in 853 321 int. 953! Pred dobrimi petimi leti je pričel svojo vsakdanjo pot iz Arje vasi v Gorenje, v kolektiv, ki je postal njegov in del njega. A prav ta pot je vzela vse, kar je imel: mlado življenje. Ivan Petek je štel 25 letin pred seboj je imel še veliko ciljev, toda v trenutku, usodnega trinajstega novembra, je bilo vsega konec. Dan po nepojmljivem dogodku smo v njegovem delovnem okolju, v emajlirnici Kuhalnih aparatov začutili praznino. Ivan je bil tih, miren, neopazen, vendar izredno delaven, discipliniran, pripravljen prijeti za vsako delo. Bil je dober tovariš in prijatelj, zato smo ga cenili in imeli radi. Pretreseni smo bili, ker je postal žrtev ceste. Ivanu Petku smo dolžni zahvalo za vsako dobro misel, željo in dejanje. Sodelavci Zahvale Za vedno naju je zapustil dragi oče Karel Koželj. Hvala sodelavcem Gorenja Servis za cvetje in izreke sožalja. Hvala gasilski enoti za denarno pomoč in spremljanje očeta na zadnji poti. Sinova Darko in Emil Koželj Ob boleči izgubi dragega očeta se naj-lepše zahvaljujem vsem sodelavcem v programu Kuhalni aparati za izrečeno sožalje in pomoč, ki so mi jo nudili v najtežjih trenutkih. Toni Mave Ob boleči izgubi ljubljene mame se iskreno zahvaljujem za izraženo sočutje, darovano cvetje in denarno pomoč sodelavcem programa Kuhalni aparati, predvsem pa najbližjim sodelavcem iz Priprave proizvodnje. Marija Pogorelčnik Ob boleči izgubi očeta se iskreno zahvaljujeva sodelavcem in prijateljem Organizacije in informatike, Likvidature in programa Hladilno-zamrzovalni aparati za izraze sožalja, cvetje in pomoč v najtežjih trenutkih. Ob boleči in mnogo prerani izgubi sina se Irena Pušnik iskreno zahvaljujem svobodnemu sindi- in Lojzka Jeromelj katu Gorenja za venec in sodelavcem Hladilnikov za denarno pomoč. Ivanka Balant Malica Menu 1. Menu II. PO 3. 1. 94 Jota, prekajena rebra, sadje Ričet z govedino, sadna rolaga TO 4. 1. 94 Piščančji zrezek, riž, solata Gozdarska omleta, solata SR 5. 1.94 Hrenkovke, krompirjeva omaka, zavitek Ramstek na žaru, zelenjavni pire ČE 6. 1.94 Bržola esterhazy, kruhovi cmoki, solata Piščančji frikase, cvetača PE 7. 1.94 Goveji jezik, pražen krompir, kuhan hren Krompirjeva musaka, solata PO 10. 1.94 Pasulj, prekajena vratovina, jogurt Skutini cmoki, kompot TO 11. 1. 94 Pleskavica, džuveč, solata Majaron, meso, tirolski cmoki, solata SR 12. 1. 94 Pivska klobasa, pire krompir, dušeno zelje Zelenjavni zrezek, krompir slan, vinska omaka T- -__| ; , . . „ Terminski koledar Terminski koledar za leto 1994 bo natisnjen ter razdeljen v začetku januarja 1994. V Gorenju Gospodinjski aparati se delo v januarju ter februarju opravlja P° obljavljenem terminskem koledarju. Sobota, 8.1.1994, (termin 373), je za vse delavce Gorenja Gospodinjski aparati delovna, osebni dohodek za ta dan pa '3° izplačan vfebruaiju (za termin 408). Štern prenosom dosežemo v obeh mesečin enako število ur (168) za obračun osebnega dohodka! JANUAR FEBRUAR DAN DAT TER T.E DAN DAT TER T.E Sob 1 366 0 Tor 1 397 Ned 2 367 0 Sre 2 398 Pon 3 368 Čet 3 399 5 Tor 4 369 Pet 4 400 Sre 5 376 1 Sob 5 401 Čet 6 371 Ned 6 402 N Pet 7 372 Pon 7 403 R Sob 8 373 # Tor 8 484 P Ned 9 374 N Sre 9 405 Pon 16 375 Čet 10 406 6 Tor 11 376 Pet 11 487 Sre 12 377 Sob 12 408 R* Čet 13 378 2 Ned 13 489 N Pet 14 379 Pon 14 418 Sob 15 380 R Tor 15 411 Ned 16 381 N Sre 16 412 Pon 17 382 Čet 17 413 Tor 18 383 Pet 18 414 7 Sre 19 384 Sob 19 415 R Čet 20 385 3 Ned 20 416 N r? 21 386 Pon 21 417 Sob 22 387 R Tor 22 418 Ned 23 388 N Sre 23 419 Pon 24 389 Čet 24 429 Tor 25 390 Pet 25 421 8 Sre 26 391 Sob 26 422 R Čet 27 392 4 Ned 27 423 N Pet 28 393 Pon 28 424 Sob 29 394 R Ned 38 395 N Pon 31 396 21 del. dni 1 del. dan (prenos v februar) 168 #8 ur 19 del. dni 1 del. dan (prenos iz Januarja) 1 praznik 168 ur LEGENDA: T.E = terminska enota,. Oprosti dan, Nmedelja-Prpraznik z nadom.OD, 0=praznik brez nadom.OD, *=prenos